30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/25

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Španijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Španije ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Glede na dopolnitev programa stabilnosti iz januarja 2009 je ocenjeno, da je španski javnofinančni primanjkljaj v letu 2008 dosegel 3,4 % BDP in s tem presegel referenčno vrednost, ki znaša 3 % BDP. Primanjkljaj je bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast, medtem ko je realna rast BDP v Španiji v letu 2009 ocenjena na 1,2 % BDP po 3,7 % BDP v letu 2007, proizvodna vrzel pa naj bi ostala pozitivna. Poleg tega preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za začasno.

(8)

V skladu z vmesno napovedjo služb Komisije iz januarja 2009 se bo nominalni javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 povečal na 6,2 % BDP, pri čemer so upoštevani enkratni ukrepi za povečanje primanjkljaja v vrednosti več kot 0,5 % BDP. Napoved je temeljila na načrtovanem skrčenju BDP za 2 % ter na preudarni oceni zakona o proračunu za leto 2009 ter svežnja fiskalnih ukrepov, ki so ga španski organi napovedali 27. novembra 2008. Ob običajni predpostavki nespremenjenih politik naj bi primanjkljaj v letu 2010 znašal 5,7 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(9)

Bruto javnofinančni dolg je bil v skladu s programom stabilnosti iz januarja 2009 za leto 2008 ocenjen na 39,5 % BDP, torej veliko pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Vendar naj bi se glede na vmesno napoved služb Komisije iz januarja 2009 delež javnofinančnega dolga v razmerju do BDP znatno povečal in v letu 2010 dosegel 53 %.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Španije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –