(1)

Irski organi so 25. junija 2008 v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 19 Direktive 2000/13/ES obvestili Komisijo o osnutkih zdravstvenih predpisov o obveznem označevanju države porekla perutnine ter prašičjega in ovčjega mesa.

(2)

Osnutki predpisov zahtevajo, da je treba vso perutnino, prašičje in ovčje meso ter živila, ki vsebujejo vsaj 70 % teže tega mesa, označevati z navedbo države porekla v jasni in čitljivi pisavi v irskem in/ali angleškem jeziku. „Poreklo“ je opredeljeno kot država, v kateri je bila žival rejena večino svojega življenja, oziroma država, kjer je bila zaklana, če gre za drugo državo.

(3)

Direktiva 2000/13/ES predvideva na eni strani uskladitev nekaterih nacionalnih določb in na drugi strani ureditev neusklajenih nacionalnih določb ter s tem omogoča uskladitev pravil o označevanju živil. Obseg usklajevanja je določen v členu 3(1), ki navaja samo seznam navedb, ki morajo biti nujno navedene na oznaki živil „v skladu s členi od 4 do 17 in ob upoštevanju izjem, ki so v njih predvidene“. Člen 4(2) pa poleg navedb iz člena 3(1) predvideva možnost še nadaljnjih obveznih navedb za nekatera živila, posebej določenih s predpisi Skupnosti, če ti ne obstajajo, pa z nacionalnimi predpisi.

(4)

Člen 18(2) Direktive 2000/13/ES omogoča sprejetje neusklajenih nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo, če so utemeljeni na enem izmed razlogov, navedenih v teh predpisih, pri čemer ti razlogi med drugim vključujejo preprečevanje prevar in zaščito javnega zdravja, in če niso takšne narave, da bi ovirali uporabo opredelitev in pravil iz Direktive 2000/13/ES; zato je treba v primeru osnutka nacionalnih predpisov o označevanju, ki ga predloži država članica, preučiti njihovo usklajenost z zgoraj omenjenimi zahtevami in določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(5)

V skladu s točko 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES je navedba kraja porekla ali izvora obvezna, „kadar bi lahko potrošnik brez te navedbe bil v zmoti glede pravega porekla ali izvora živila“. Ta določba ob upoštevanju obveznosti za navedbo porekla ali izvora živila, kadar bi druge navedbe na oznaki danega proizvoda lahko pomenile, da je takšen proizvod drugega porekla, zagotavlja ustrezen mehanizem proti tveganju zavajanja potrošnikov.

(6)

V primeru perutnine ter prašičjega in ovčjega mesa na podlagi razlogov, ki so jih predložili irski organi, ni mogoče zaključiti, da bi se irski potrošniki lahko na splošno motili, da zadevni proizvodi prihajajo iz določenega kraja.

(7)

Irska ni predložila nobenih dokazov, da so osnutki predpisov potrebni za dosego enega od ciljev iz zgoraj omenjenega člena 18 ali da je ovira, ki je s tem ustvarjena, sorazmerna. Omenja samo namen obveščanja potrošnikov o poreklu zadevnih proizvodov. Zgolj ta razlog ne zadostuje za utemeljitev osnutkov predpisov.

(8)

Na podlagi teh ugotovitev je Komisija v skladu s tretjim odstavkom člena 19 Direktive 2000/13/ES predložila negativno mnenje.

(9)

Irske organe je zato treba pozvati, da ne sprejmejo zadevnih osnutkov predpisov.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –