23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/57

(1)

Komisija je 3. julija 2008 prejela zahtevek Češke v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, ki je bil Komisiji poslan po elektronski pošti. Komisija je v elektronski pošti z dne 26. septembra 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih češki organi poslali po elektronski pošti 9. oktobra 2008.

(2)

Zahtevek Češke republike se nanaša na proizvodnjo električne energije.

(3)

Zahtevku je priloženo pismo neodvisnega nacionalnega organa (Energetický regulační úřad, češki organ za upravljanje energije) in pismo drugega neodvisnega organa (Úřad pro ochranu hospodářské soutěže, češki urad za varstvo konkurence). Oba organa analizirata pogoje za dostop do zadevnega trga in ugotavljata, da je ta neomejen, pri čemer ni nihče od njiju ugotovil, da bi bili dodatni pogoji v zvezi z neposredno izpostavljenostjo konkurenci izpolnjeni, kar zadeva proizvodnjo električne energije v Češki republiki.

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katere dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še večjo stopnjo odpiranja trga.

(5)

Češka republika ne izvaja in uporablja le Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in organizacijsko ločevanje za prenosna in distribucijska omrežja, razen za najmanjša distribucijska podjetja, ki so, medtem ko zanje še vedno velja ločevanje računovodskih izkazov, izvzeta iz zahteve pravnega in organizacijskega ločevanja ter imajo manj kot 100 000 odjemalcev ali oskrbujejo elektroenergetske sisteme, katerih poraba je bila leta 1996 manjša od 3 TWh. Razen tega ima upravljavec prenosnega omrežja, CEPS, ločeno lastništvo. Iz tega razloga in na podlagi prvega pododstavka člena 30(3) se šteje, da dostop do trga ni omejen.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih ni nobeden odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega mehanizma, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.

(7)

Ta odločba ne posega v uporabo pravil konkurence.

(8)

Zahtevek Češke se nanaša na proizvodnjo električne energije na Češkem.

(9)

Zahtevek Češke navaja, da bi zadevni geografski trg bil trg, večji od nacionalnega ozemlja, ki bi vključeval ozemlja Češke, Poljske, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Glavni razlog za to opredelitev trga naj bi bil visok delež zmogljivosti medsebojnih povezav (z več državami članicami) v primerjavi z domačo proizvodnjo in povpraševanjem. Po informacijah čeških organov iz odgovora z dne 9. oktobra 2008 se je leta 2007 izvozilo 25,6 TWh, medtem ko se je v istem letu uvozilo 9,5 TWh. Češka je zato neto izvoznik električne energije z neto izvozom 16,1 TWh, kar znaša približno 20 % (4) celotne neto proizvodnje električne energije (81,4 TWh). Dodatno pojasnilo, predloženo v zvezi z obstojem širšega geografskega trga, je premik proti cenovni konvergenci med nacionalnim češkim trgom in nemškim trgom ter tudi vse večja vloga praške energetske borze PXE.

(10)

Vendar sorazmerno visoka zmogljivost medsebojnih povezav in cenovne konvergence nista dovolj za določitev zadevnega trga. Zaradi pravil lokalnega trga ter zlasti nepogrešljivosti in prevladujočega položaja katerega koli akterja na trgu (v primeru Češke je to gospodarski subjekt CEZ) se lahko opredeli tudi manjši trg. V zvezi s tem je treba omeniti, da glede na odgovor čeških organov z dne 9. oktobra 2008 večji delež rastočega PXE izhaja iz transakcij, pri katerih sodeluje CEZ. Razen tega je Komisija v svoji preiskavi energetskega sektorja (5) v zvezi z mogočimi geografskimi opredelitvami trga, ki sega prek nacionalnega ozemlja, analizirala tudi, ali so lahko nekatere države v Srednji Evropi del mogočih parov zadevnih trgov. Za par držav Avstrija-Nemčija je velikost največjega gospodarskega subjekta v Avstriji skupaj s prezasedenostjo avstrijskih notranjih omrežij Komisiji preprečevala sklep, da bi bil zadevni trg večji od nacionalnega. Podobno se je v primeru Češke in Slovaške zaradi velikosti prevladujočih gospodarskih subjektov in njihove nepogrešljivosti pri zadovoljevanju povpraševanja sklenilo, da celo ta dva para držav nista del enega in istega geografskega trga. Poleg tega je Komisija nedavno preverila avstrijski in poljski trg za proizvodnjo električne energije ter ugotovila, da sta v geografskem smislu nacionalna (6). Nazadnje je Komisija v svoji nedavni protimonopolni odločbi C(2008) 7367 z dne 26. novembra 2008 proti E.ON v zvezi z nemškim veleprodajnim trgom (7) odločila, da je slednja družba po obsegu nacionalna, pri čemer sosednje države (ne na zahodu ne na vzhodu) niso del širšega geografskega trga.

(11)

Zaradi tega je treba zavrniti obstoj regionalnega trga. To je tudi v skladu z izjavo češkega urada za varstvo konkurence, da „je urad pri ocenjevanju (uporabe v skladu s členom 30), ob upoštevanju svoje obstoječe preiskave, izhajal iz predpostavke, da je treba zadevni trg za proizvodnjo električne energije z geografskega stališča določiti na ozemlju Češke republike“. Ob upoštevanju dejstev iz uvodnih izjav 9 in 10 je treba ozemlje Češke republike obravnavati kot ustrezen trg za namene ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES.

(12)

Kot izhaja iz stalne prakse (8) v zvezi z odločbami Komisije na podlagi člena 30, je Komisija menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih […] skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“. V skladu s„Preglednico 6: Razmere na veleprodajnem trgu“, str. 12 „delovnega dokumenta služb Komisije: Spremni dokument k poročilu Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije“ (9), so deleži treh največjih proizvajalcev leta 2006 znašali 69,4 % proizvodnje električne energije, pri čemer so leta 2007 narasli na 73,9 %. Po podatkih, ki so jih češki organi navedli v odgovoru z dne 9. oktobra 2008, je prevladujoče podjetje imelo skoraj 70 % vseh nameščenih zmogljivosti, pri čemer sta imela drugo in tretje največje podjetje po 3,5 in 3 %. Te stopnje koncentracije, ki vključujejo skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev, so višje od zadevnega odstotka, tj. 39 %, na katerega se za Združeno kraljestvo sklicujeta odločbi 2006/211/ES (10) in 2007/141/ES (11). Prav tako so znatno višje od stopnje (52,2 %) iz Odločbe 2008/585/ES (12) v zvezi z Avstrijo, prav tako so tudi višje od stopnje (58 % bruto proizvodnje) iz Odločbe Komisije 2008/741/ES (13) v primeru Poljske.

(13)

Češke stopnje koncentracije treh največjih gospodarskih subjektov so končno podobne ustreznim stopnjam iz odločb 2006/422/ES (14) in 2007/706/ES (15) za Finsko (73,6 %) in Švedsko (86,7 %) ali so nižje od njih. Vendar obstaja pomembna razlika med Češko na eni strani ter Finsko in Švedsko na drugi. Na Češkem prevladuje predvsem en gospodarski subjekt, pri čemer imata druga dva največja proizvajalca tržna deleža, ki sta manjša za faktor dvajset (najnižji delež je 3 %, najvišji pa skoraj 70 %). Na Finskem ustrezne številke kažejo, da je bil gospodarski subjekt z 18,3-odstotnim tržnim deležem najmanjši med prvimi tremi, medtem ko je bil tisti s 33,7-odstotnim tržnim deležem največji. Podoben razpon se pojavlja tudi na Švedskem, pri čemer je najnižji delež 17,4 % in najvišji 47,1 %.

(14)

V zvezi s tem je prav tako treba opozoriti na stalno sodno prakso (16), ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je položaj, ko je tržni delež 50 %“.

(15)

Stopnja uvoza električne energije na Češko znaša nekaj več kot 11 % celotnega povpraševanja (17), ki je sicer višje od deleža uvoza električne energije na Poljsko, vendar dosega manj kot polovico deleža v primeru Avstrije (18)  (19). Tudi v primeru Švedske in Finske se visoke stopnje koncentracije treh največjih proizvajalcev „izravnajo“ s „[…] pritisk(-om) konkurence, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo pridobi zunaj […]“ (20). Zato je na Češkem težko ugotoviti obstoj precejšnjega konkurenčnega pritiska zaradi uvožene električne energije, poleg tega je trditev o obstoju prevozne zmogljivosti, ki bi znatno povečala stopnjo uvoza, le teoretična, ker je bila Češka vsako leto, vsaj od leta 2003, neto izvoznik in bo v srednjeročnem obdobju to tudi ostala. Ta stopnja koncentracije se torej ne more upoštevati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti trga proizvodnje električne energije konkurenci.

(16)

Odgovor čeških organov z dne 9. oktobra 2008 prav tako kaže, da CEZ načrtuje večino prihodnjih večjih proizvodnih projektov na ravni prenosnih omrežij, zlasti s predvidenimi gradnjami novih jedrskih elektrarn, načrtovanim podaljšanjem življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne Dukovany ter projekti gradnje termoelektrarn in plinskih elektrarn. Poleg načrtov CEZ obstajajo tudi projekti, zlasti na področju obnovljivih virov energije, ki jih načrtujejo drugi, delno na ravni prenosa, vendar zlasti na ravni distribucije.

(17)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih mehanizmov, čeprav predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodaten pokazatelj. V skladu z razpoložljivimi informacijami je delovanje izravnalnih mehanizmov – zlasti tržno določanje cen in dobro razvit enodnevni trg z zapiranjem na uro in pol, to je možnost, da uporabniki omrežja vsako uro in pol prilagodijo svoj položaj – takšno, da ne predstavlja ovire neposrednemu izpostavljanju proizvodnje električne energije konkurenci.

(18)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev morata biti cenovna konkurenca in oblikovanje cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pomembnejša. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je lahko v zvezi z velikimi industrijskimi (končnimi) odjemalci pokazatelj cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj“ učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem (21). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev […]. Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (22).

(19)

Glede na najnovejše razpoložljive informacije so bili deleži odjemalcev, ki so na Češkem zamenjali ponudnika, določeni kot zelo visoki (23), poleg tega najnovejše informacije, ki so jih češki organi navedli v svojem odgovoru z dne 9. oktobra, navajajo, da je „od odprtja trga električne energije […] skoraj vsak drugi odjemalcev v segmentu večjih odjemalcev zamenjal svojega dobavitelja električne energije“. Pri tem je treba upoštevati ozadje stanja, kot je bilo navedeno v prejšnjih odločbah o elektroenergetskem sektorju, v katerih je bil delež odjemalcev, ki zamenjajo ponudnika, pri velikih in zelo velikih industrijskih uporabnikih v razponu od več kot 75 % (Odločba 2006/422/ES za Finsko) do 41,5 % (Odločba 2008/585/ES za Avstrijo). Razen tega so bili dobavni trgi (za gospodinjstva, industrijske odjemalce itd.) v praksi Komisije pred odločbo opredeljeni kot ločeni proizvodni trgi ter lahko imajo zaradi vpliva močnih in dobro vzpostavljenih dobavnih podjetij različno konkurenčno okolje, in sicer veleprodajni ali proizvodni trg. Pogoste menjave se lahko zato obravnavajo kot nedvomen pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(20)

V zvezi s proizvodnjo električne energije na Češkem se lahko položaj povzame tako: skupni tržni deleži treh največjih proizvajalcev so visoki, vendar je še pomembneje, da največji proizvajalec sam predstavlja skoraj 70-odstotni tržni delež, pri čemer ta ni uravnotežen z uvoženo električno energijo, ker je bila Češka v zadnjih petih letih stalen neto izvoznik velikih količin električne energije. Kot je določeno v uvodni izjavi 17, delovanje izravnalnega mehanizma ne ovira neposredne izpostavljenosti konkurenci na trgu proizvodnje električne energije, na katerem se pojavljajo pogoste menjave ponudnikov. Vendar dobro delujoč izravnalni mehanizem in pogosto menjavanje ponudnikov ne moreta odtehtati dokaj visoke stopnje koncentracije ter zlasti visokega deleža največjega proizvajalca, pri čemer se upošteva tudi sodna praksa, omenjena v uvodni izjavi 14.

(21)

Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav 9 do 20 je mogoče sklepati, da proizvodnja električne energije na Češkem trenutno ni neposredno izpostavljena konkurenci. Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se torej ne uporablja pri naročilih, ki naj bi omogočala opravljanje navedenih dejavnosti na Češkem. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja, kadar naročniki oddajajo naročila za omogočanje proizvodnje električne energije na Češkem ali kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v tej državi.

(22)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od julija do oktobra 2008, kot je razvidno iz informacij, ki jih je poslala Češka, iz sporočila iz leta 2007 in dokumenta služb iz leta 2007 ter iz končnega poročila in tudi iz poročila o napredku iz leta 2007 ter priloge k temu poročilu. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da so pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni –