29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 713/2005 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenih antibiotikov širokega spektra, in sicer za amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno („zadevni izdelek“), ki so uvrščeni pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve se giblje med 17,3 % in 30,3 % za individualno imenovane izvoznike, s preostalo stopnjo dajatve 32 %, uvedeno na uvoz od drugih izvoznikov.

(2)

Po uvedbi dokončne izravnalne dajatve je indijska vlada („IV“) uveljavljala stališče, da so se okoliščine glede dveh shem subvencioniranja (sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev in sheme oprostitve davka na dohodek v skladu z oddelkom 80 HHC zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Posledično je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno znižala in da je zato treba pregledati ukrepe, ki so bili deloma uvedeni za te sheme.

(3)

Komisija je proučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 713/2005.

(4)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je bil oceniti potrebo za nadaljevanje, odstranitev ali spremembo obstoječih ukrepov glede tistih družb, ki so imele koristi od ene ali obeh spremenjenih shem subvencioniranja, kadar je bilo zagotovljenih dovolj dokazov v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. S preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom naj bi se tudi ocenila potreba, odvisno od ugotovitev pregleda, po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, sodelujoče v preiskavi, in ki določajo raven obstoječih ukrepov, in/ali preostale ukrepe, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(5)

Preiskava je zajela obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(6)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila IV in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, so bili omenjeni v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2005 in bili navedeni v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli koristi od katere koli od obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predstavijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Predložene pisne in ustne pripombe strank so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(7)

Zaradi očitno velikega števila strank, vključenih v ta pregled, je bila za preiskavo subvencioniranja predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(8)

Samo dva proizvajalca izvoznika sta se odzvala in predložila zahtevane informacije za vzorčenje. Zato uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna.

(9)

Vendar pa je eden od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov v odgovoru na vzorčenje navedel, da med obdobjem preiskave, ki je pripeljalo do veljavnih ukrepov, ali med OPP ni imel nobenih koristi od domnevno spremenjenih shem subvencioniranja (tj. sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev in sheme oprostitve davka na dohodek v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek). Poleg tega ta družba tudi ni sodelovala v prvotni preiskavi in ni bila ugotovljena nobena posebna potreba po prilagoditvi preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe, vključno s to. Tako družba ni izpolnila določb o upravičenosti glede obsega preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom, kakor so določene v točki (4) obvestila o začetku, in zato ni mogla sodelovati v tej preiskavi v zvezi s pregledom. Zadevna družba je bila o tem ustrezno obveščena.

(10)

Komisija je poslala vprašalnik edinemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, ki je bil upravičen za ta pregled (Ranbaxy Laboratories Ltd), in IV. Izpolnjen vprašalnik je prejela od tega proizvajalca in IV.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju pomembne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(12)

IV in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati spremembo stopnje dajatve, ki se uporablja za edinega sodelujočega indijskega proizvajalca, in podaljšati obstoječe ukrepe za vse druge družbe, ki niso sodelovale pri tem delnem vmesnem pregledu. Na voljo so imele tudi dovolj časa za pripombe. Vsi predloženi dokumenti in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kakor je navedeno spodaj.

(13)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je isti kot izdelek, ki ga obravnava Uredba (ES) št. 713/2005, in sicer amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno in so uvrščeni pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije.

(14)

Na podlagi podatkov, ki sta jih predložila IV in edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ter odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(15)

Zgoraj naštete sheme od (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju dovoljuje IV izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za OPP tega primera je pomemben en dokument izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009, tudi v „Priročniku o postopkih – 1. september 2004 do 31. marec 2009, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“). Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(16)

Sheme davka na dohodek, navedene zgoraj v točki (e), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Finančni zakon.

(17)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj v točki (f), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(18)

Komisija je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe povabila IV k dodatnim posvetovanjem glede spremenjenih in nespremenjenih shem, da bi se pojasnil dejanski položaj v zvezi s tema shemama in dosegla sporazumna rešitev. Komisija je po teh posvetovanjih in brez dosežene sporazumne rešitve glede teh shem vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(19)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih od 4.1 do 4.30 priročnika HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, ki je pripeljala do trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 713/2005, imenovala shema vnaprej pridobljenih dovoljenj.

(20)

AAS vključuje šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 21. Te podsheme se med drugim razlikujejo po obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, omenjene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („IUE“), so upravičeni do AAS za predvideni izvoz. Končno, vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in back to back notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(21)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(22)

Potem ko je bila z Uredbo (ES) št. 713/2005 uvedena trenutno veljavna dokončna izravnalna terjatev, je IV spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. Konkretno je za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, imetnik vnaprej pridobljenega pooblastila zakonsko zavezan vzdrževati „verodostojno in ustrezno dokumentacijo o porabi in uporabi brez dajatve uvoženega/doma nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Priloga 23 HOP I 2004–2009), tj. evidenco dejanske porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih resnične in pravilne. Vendar pa zgornje določbe veljajo le za vnaprej pridobljena pooblastila, izdana 13. maja 2005 ali pozneje. Glede vseh vnaprej pridobljenih pooblastil ali vnaprej pridobljenih dovoljenj, izdanih pred tem datumom, se morajo imetniki ravnati po prej veljavnih predpisih za preverjanje, tj. v določeni obliki iz Priloge 18 (poglavje 4.30 in Priloga 18 HOP I 2002–2007) morajo vzdrževati verodostojno in ustrezno dokumentacijo o porabi in uporabi uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem.

(23)

IV v zvezi s podshemama, ki ju je med OPP uporabljal edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. za fizični izvoz in vmesne dobave, določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je zapisano na odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega po tej shemi, določi IV na podlagi standardnih „input/output“ norm („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljene v HOP II 2004–2009. Potem ko je bila v Uredbi (ES) št. 713/2005 uvedena trenutno veljavna dokončna izravnalna terjatev, so se SION za zadevni izdelek lahko uporabljale le do septembra 2005. Nove norme so bile objavljene septembra 2006 (za amoksicilin trihidrat) in aprila 2007 (za ampicilin trihidrat in cefaleksin). Vmes so se uporabljale začasne norme.

(24)

Uvoženi vhodni materiali niso prenosljivi in se morajo uporabiti za proizvodnjo končnega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem roku po izdaji pooblastila (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po šest mesecev).

(25)

Med preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so bile surovine uvožene v skladu z različnimi odobritvami/dovoljenji in različnimi normami SION, potem pa so bile pomešane in fizično vključene v proizvodni proces istega izvoznega blaga. Ob upoštevanju zgornjega ni bilo mogoče ugotoviti, ali zahteve norm SION, določene v skladu s posebnimi odobritvami/dovoljenji, glede dajatev prostih vhodnih materialov presegajo surovine, potrebne za izdelavo referenčne količine končnega izvoznega izdelka.

(26)

S preiskavo v zvezi s pregledom je bilo tudi ugotovljeno, da se zahteve za preverjanje, ki so jih določili indijski organi, niso spoštovale ali pa se še niso preskusile v praksi. Za vnaprej pridobljena dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005, potrebne evidence dejanske porabe in zalog (tj. Priloga 18) niso obstajale. Za vnaprej pridobljena pooblastila, izdana po 13. maju 2005, so se potrebne evidence dejanske porabe in zalog sicer uporabljale, vendar pa IV še ni preverila skladnosti teh evidenc z zahtevami politike EXIM. V zadnjem primeru je evidence preveril le zunanji pooblaščeni računovodja, kakor se zahteva v veljavni indijski zakonodaji, navedeni v uvodni izjavi 22. Vendar pa niti družba niti pooblaščeni računovodja nista vodila evidence o tem, kako je potekal sam certifikacijski postopek. Nobenega revizijskega načrta ali kakršnega koli drugega podpornega gradiva ni bilo o opravljeni reviziji, niti ni bilo zapisanih informacij o uporabljeni metodologiji in posebnih zahtevah, potrebnih za tako natančno delo, ki zahteva podrobno strokovno znanje o proizvodnih procesih, zahtevah politike EXIM in računovodskih postopkih. Ob upoštevanju tega stanja velja ugotovitev, da preiskovani izvoznik ni bil sposoben dokazati, da so bile izpolnjene ustrezne določbe EXIM.

(27)

Edini sodelujoči proizvajalec je predložil pripombe glede AAS. Družba je trdila, da je bilo kljub stanju, opisanem v uvodni izjavi 24, mogoče ugotoviti, ali zahteve norm SION, določene v skladu s posebnimi odobritvami, presegajo surovine, potrebne za proizvodnjo referenčne količine končnega izvoznega izdelka, in da je družba zelo natančno vodila evidenco dejanske porabe. Glede tega je treba poudariti, da so evidence o dejanski proizvodnji potrdile, da ni bilo mogoče opraviti zanesljive primerjalne analize na dano odobritev (tj. za surovine, potrebne za proizvodnjo referenčne količine) glede na različne veljavne norme SION in nejasno mešanico surovin, uporabljenih za proizvodnjo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile surovine iz sheme uporabljene za izdelke, ki niso bili zadevni izdelek. Tako je bil dejansko onemogočen vsak poskus izračuna donosa za preiskovani izdelek. Poleg tega družba v nasprotju z ustreznimi določbami IV ni vodila zahtevane evidence porabe v skladu s politiko EXIM (tj. Priloga 18), katere namen je zagotoviti razumljivo spremljanje in preverjanje dejanske porabe. Družba je tudi trdila, da člen 26(1) osnovne uredbe Komisije ne pooblašča za pregled evidenc neodvisnega pooblaščenega računovodje. Po mnenju družbe je treba potrdilo sprejeti, razen če ni razlogov za mnenje, da je pooblaščeni računovodja ponaredil certifikat. Glede tega je treba spomniti, da sta postopek preverjanja, ki ga opravi pooblaščeni računovodja, in izdaja ustreznega certifikata dela sistema preverjanja, ki ga je IV uvedla v politiki EXIM, kakor je opisano v uvodni izjavi 22. Zato je Komisija morala proučiti, ali je bil zgornji sistem preverjanja učinkovito uporabljen. Poleg tega je morala Komisija v skladu z določbami člena 11(8) osnovne določbe proučiti med preiskavo predložene informacije, na katerih temeljijo ugotovitve.

Dejstvo, da niti družba niti imenovani pooblaščeni računovodja nimata nikakršne evidence o opravljenih pregledih zaradi izdaje certifikata, ki ga določa politika EXIM, kaže, da družba ni mogla dokazati izpolnjevanja zahtev zadevnih določb politike EXIM. Družba je oporekala dejstvu, da IV še ni preverila skladnosti svojih evidenc z zahtevami politike EXIM, vendar ni predložila nobenega konkretnega dokaza za svojo trditev. Trdila je tudi, da je dejanska poraba edinega sodelujočega proizvajalca presegala norme SION za vsako surovino in da ni bilo presežnega odpusta dajatev. Kljub temu pa ob upoštevanju dejanskih razmer, ugotovljenih na kraju samem (tj. mešanice surovin in proizvedenih izdelkov, uporabe različnih norm SION, pomanjkanja evidenc dejanske porabe v skladu s politiko EXIM) in v pričakovanju uresničitve potrebnih končnih preveritvenih korakov IV ni bilo mogoče opraviti nobenega izračuna glede dejanske porabe in posledičnega presežnega odpusta dajatev na odobritev/dovoljenje ter normo SION. Zato se vse zgornje trditve zavrnejo. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(28)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek IV, ki je prinesel korist preiskovanemu izvozniku.

(29)

Poleg tega sta AAS za fizični izvoz in AAS za vmesne dobave jasno zakonsko pogojeni z izvozom, zato veljata za specifični in se proti njima lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem.

(30)

Nobena od obeh podshem, ki se uporabljata v tem primeru, se ne more šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s predpisi, določenimi v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Same norme SION ne morejo veljati za sistem preverjanja dejanske porabe, ker so dajatev prosti vhodni materiali, uvoženi v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi donosi po SION, pomešani v istem proizvodnem procesu za izvozni izdelek. Ta vrsta postopka IV ne omogoča dovolj natančnega preverjanja, kakšne količine surovine so bile porabljene za izvozno proizvodnjo in s katero referenčno vrednostjo SION naj bi jih primerjali. Poleg tega IV ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske porabe, ali pa ta nadzor še ni bil končan. IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Tudi vključitev pooblaščenih računovodij v sistem preverjanja ni izboljšala sistema preverjanja, saj ni nobenih podrobnih pravil o tem, kako naj pooblaščeni računovodje izvedejo zaupane naloge, informacije, predstavljene med preiskavo, pa niso mogle zagotoviti uresničevanja zgoraj navedenih predpisov, določenih v skladu z osnovno uredbo.

(31)

Za ti dve podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(32)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračil dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati le presežne odpuste dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Ker niso vzpostavljeni ustrezni postopki nadzora, se zgornja izjema za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska (izpada prihodka) neplačanih dajatev, ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(33)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi podatkov o opuščenih uvoznih dajatvah (osnovnih carinah in posebnih dodatnih carinah) za material, uvožen po obeh podshemah, uporabljenih za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe se bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza, ki ga je med OPP ustvaril zadevni izdelek, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(34)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 8,2 %.

(35)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 4 HOP I 2004–2009.

(36)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(37)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(38)

Da je družba upravičena do subvencij na podlagi te sheme, mora izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Indijski carinski organi za izvoz blaga med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znan znesek, ki ga bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV nima pravice odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Ustrezna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja ob izdaji izvozne deklaracije. Tako višine subvencije ni možno spreminjati za nazaj.

(39)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(40)

Vloge za kredite DEPBS se vložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za vlogo za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, uporabljen za upravljanje DEPBS, ne izključi samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za predložitev, navedenih v poglavju 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009, je mogoče vloge, prejete po izteku rokov za predložitev, vedno upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenosti do prejemka).

(41)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede DEPBS. Družba je trdila, da subvencije DEPBS ne bi smeli izravnavati, saj ni bila uporabljena za zadevni izdelek. Vendar pa družba ni predložila nobenega argumenta, s katerim bi lahko oporekala praktičnemu izvajanju sheme, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 37 do 40. Družba je tudi trdila, da bi morali za izračun dodeljene subvencije za dajatev uporabiti le kreditni znesek izvoza med OPP, vendar ni utemeljila, zakaj metodologija izračunavanja, uporabljena v sedanji in prejšnji preiskavi, ki je pripeljala do uvedbe obstoječih ukrepov, ni skladna z določbami osnovne uredbe. Zato je bilo treba te trditve zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(42)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni kredit DEPBS za izvoznika korist, ker izboljša njegovo likvidnost.

(43)

DEPBS je zakonsko pogojena z izvozom in tako velja za specifično in je zanjo torej v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

(44)

Ta shema ne more veljati za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem procesu, in znesek kredita ni izračunan glede na dejanske uporabljene surovine. Ni niti nobenega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do subvencij DEPBS.

(45)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe ter metodologijo izračunavanja, uporabljeno za to shemo v Uredbi (ES) št. 713/2005, je bila višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunana glede na korist za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. IV se mora takrat odpovedati carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, IV nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli in o višini subvencije. Nobena sprememba stopenj DEPBS med dejanskim izvozom in izdajo dovoljenja DEPBS nima nobenega učinka za nazaj na stopnjo dodeljene subvencije. Poleg tega je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil kredite DEPBS po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(46)

Kjer so bile predložene upravičene zahteve, so bile pristojbine za pridobitev subvencije odštete od tako pridobljenih kreditov, da bi dobili znesek subvencije kot števec iz člena 7(1)(a) osnovne uredbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotne prihodke od izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(47)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 2,1 %.

(48)

EPCGS je podrobno opisana v odstavku 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(49)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(50)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega) po znižani stopnji dajatve. IV v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Do 31. marca 2000 je veljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(51)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi doma. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko koristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(52)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede EPCGS. Družba je trdila, da se investicijsko blago na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel porabi v proizvodnem procesu. Glede tega je treba poudariti, da družba ni utemeljila te trditve z izrecno navedbo tako imenovanih splošno sprejetih računovodskih načel in predložitvijo analize v zvezi z ustreznimi določbami EPCGS politike EXIM ter opredelitvijo surovin, porabljenih v proizvodnem procesu, kakor je določeno v Prilogi II k osnovni uredbi. Trdila je tudi, da bi morali za običajno obdobje amortizacije uporabiti obdobje amortizacije družbe. Vendar pa je tak pristop v nasprotju z veljavno določbo člena 7(3) osnovne uredbe. Zato je bilo treba te trditve zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(53)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(54)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z izvozom, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(55)

Končno te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(56)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v industriji antibiotikov. V skladu z uveljavljeno prakso je bila tako dobljena višina, ki se nanaša na OPP, popravljena z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kadar so bile za to vložene upravičene zahteve, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe obvezne pristojbine za pridobitev subvencije odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(57)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(58)

Podrobnosti o shemi so določene v okrožnici Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 Indijske centralne banke („ICB“), ki je naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(59)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(60)

ICB na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenjajo financiranju izvoza.

(61)

Kot posledica okrožnice Master Circular ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinske kredite“), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(62)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede ECS. Družba je trdila, da (i) pri dodelitvi izvoznega kredita v tuji valuti ne gre za financiranje iz javnih sredstev, (ii) so bile njene nizke obrestne mere izvoznega kredita v tuji valuti posledica visoke bonitetne stopnje družbe in (iii) referenčna obrestna mera, uporabljena pri kreditu v tuji valuti, ne bi smela biti enaka obrestni meri, uporabljeni za kredit v indijski rupiji. Glede tega je treba poudariti, da sta izvozna kredita v indijskih rupijah in tuji valuti del iste okrožnice Master Circular ICB, s praktičnimi posledicami, opisanimi v uvodnih izjavah 60 in 61, ter katerih podrobne in omejevalne določbe kažejo, da so financiranje izvoznega kredita v tuji valuti in odmerjene obrestne mere povezani z jasnimi usmeritvami vlade. Glede referenčne obrestne mere je poudarjeno, da je o tem poročala družba v zvezi s svojim kreditom v indijskih rupijah in da lahko v skladu z veljavnimi politikami okrožnice Master Circular ICB izvozniki za isti izvozni posel prosto prehajajo od kredita v rupijah h kreditu v tuji valuti. Zato velja, da je za primerjavo ustrezno uporabiti edino mero, o kateri je družba poročala kot o svoji običajni indijski obrestni meri. Posledično je bilo treba te zahtevke zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(63)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določa okrožnica Master Circular ICB iz uvodne izjave 58, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo korist na takega izvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano, in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile zavezane, jemalcem izvoznih kreditov omogočati kakršne koli morda ugodnejše obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti.

(64)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila komercialnih bank s strani IV, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kakor je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti, uresničuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje IV. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v okrožnici Master Circular ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta odredba zavezuje komercialne banke k izvajanju funkcij iz člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade, in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in so torej pogojene z izvozom v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(65)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in obrestno mero, ki bi jo bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena na skupni izvozni promet med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(66)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 1,3 %.

(67)

Po tej shemi lahko izvozniki koristijo delno oprostitev davka na dohodek od dobička od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80 HHC ZDD.

(68)

Ta določba je bila za leto pregleda 2005–2006 (tj. za finančno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) razveljavljena in tako po 31. marcu 2004 80 HHC ZDD ne podeljuje nobenih subvencij. Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik med OPP ni koristil subvencij po tej shemi. Posledično se shema v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe zaradi ukinitve ne bo izravnavala.

(69)

ITIRAD je podrobno opisana v členu 35(2AB) ZDD.

(70)

Družbe, ki se ukvarjajo z biotehnologijo ali izdelovanjem oziroma proizvajanjem zdravil, farmacevtskih izdelkov, kemikalij, elektronske opreme, računalnikov, telekomunikacijske opreme oziroma katerih koli drugih izdelkov ali predmetov, kakor so priglašeni, so upravičene do subvencije iz te sheme.

(71)

Za vsak izdatek (razen stroškov zemljišča ali zgradbe) za interne objekte za raziskave in razvoj, ki ga odobri ministrstvo za znanstveno in industrijsko raziskovanje IV, je za namene davka na dohodek dovoljen odbitek zneska v višini 150 % dejansko nastalih stroškov. Tako se s 50-odstotnim odbitkom fiktivnih stroškov (tj. stroškov, ki niso dejansko nastali) osnova za davek od dohodka, in posledično breme davka od dohodka, umetno znižata.

(72)

Ob razkritju ni bilo predloženih nobenih pripomb glede ITIRAD.

(73)

ITIRAD zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Umetno znižanje osnove za davek od dohodka po oddelku 35(2AB) ZDD pomeni finančni prispevek IV, ker zmanjša prihodke IV od davka od dohodka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega znižanje davka od dohodka družbi prinese korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(74)

Besedilo člena 35(2AB) ZDD dokazuje, da je ITIRAD s pravnega vidika specifična v smislu člena 3(2)(a) osnovne uredbe in torej takšna, da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Upravičenost do te sheme ni določena z objektivnimi merili, ki so nevtralna v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe. Subvencije iz te sheme so dostopne samo nekaterim sektorjem, saj IV ni omogočila, da bi bila ta shema dostopna vsem sektorjem. Taka omejitev pomeni specifičnost, ker kategorija „skupina industrij“ iz člena 3(2) osnovne uredbe enako opisuje sektorske omejitve. Ta omejitev ni gospodarske narave in horizontalne uporabe, kakršna sta omejevanje števila zaposlenih v podjetju ali velikost podjetja.

(75)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med zapadlim davkom od dohodka za obdobje preiskave v zvezi s pregledom z uporabo določb člena 35(2AB) ZDD in brez nje. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena za celotni prihodek od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker se ta subvencija nanaša na vso prodajo, tj. domačo prodajo in izvoz, in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(76)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(77)

FMS je podrobno opisana v odstavku 3.9 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 3.20 HOP I 2004–2009.

(78)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(79)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v Dodatku-37-C k HOP I 2004–2009, upravičen do dobropisa za trošarine v višini 2,5 % vrednosti FOB izdelkov, izvoženih po tej shemi. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in izvozni promet enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, ruda, žito, sladkor in naftni derivati.

(80)

Dobropisi za trošarine po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(81)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik zagotavlja organom kopije vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), IV nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za trošarine.

(82)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede FMS. Družba je trdila, da je shema geografsko povezana z drugimi državami in je ES ne more izravnati. Kljub temu pa ni bila zmožna spodbijati niti praktičnega izvajanja sheme niti načina uporabe subvencije FMS, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81. Zato je bilo treba to trditev zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(83)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dobropis za trošarine po FMS je finančni prispevek IV, saj bo odbitek na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni dobropis za trošarine po FMS za izvoznika korist, ker izboljša njegovo likvidnost.

(84)

FMS je zakonsko pogojena z izvozom, tako velja za specifično in je proti njej torej v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

(85)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan v proizvodnem procesu dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Nobenega sistema ali postopka ni, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij po FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vhodni material, upravičeni do subvencij po FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za trošarine po FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(86)

Višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bila izračunana glede na subvencijo za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvoznega posla. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(87)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(88)

Spomniti je treba, da je v Uredbi (ES) št. 713/2005 višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izražena ad valorem, za edinega proizvajalca izvoznika, ki je sodeloval v sedanjem delnem vmesnem pregledu, znašala 35,1 %.

(89)

Med sedanjim delnim vmesnim pregledom je ugotovljena višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izražena ad valorem, znašala 11,9 %, kakor je navedeno spodaj:

(90)

Ob upoštevanju zgornjega je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja, kar zadeva edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, znižala.

(91)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled, navedenimi v točki 3 obvestila o začetku, je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja glede edinega sodelujočega proizvajalca s 35,1 % znižala na 11,9 % in da je zato treba ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je temu proizvajalcu izvozniku naložena z Uredbo (ES) št. 713/2005.

(92)

Glede tega je treba spomniti, da je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2005 stopnja subvencije za Ranbaxy Laboratories Ltd. višja od stopnje odprave škode. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe je nižja dajatev, ki odraža stopnjo odprave škode, obveljala za primerno za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti, in tako je bila stopnja izravnalne dajatve, ki velja za uvoz od družbe Ranbaxy Laboratories Ltd., določena na 30,3 %.

(93)

Upoštevajoč zgornje in glede na dejstvo, da je stopnja subvencij zdaj nižja od stopnje odprave škode, je individualna stopnja izravnalne dajatve za družbo, ki se uporablja za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, Ranbaxy Laboratories Ltd., določena na 11,9 %.

(94)

Glede vseh drugih družb, ki niso sodelovale v sedanjem delnem vmesnem pregledu, je ugotovljeno, da se glede na prejšnjo preiskavo dejanske podrobnosti preiskovanih shem in možnost uvedbe izravnalnih ukrepov niso spremenile. Tako ni nobenega razloga za preračun stopenj subvencij in dajatev družb, ki niso sodelovale v sedanjem delnem vmesnem pregledu. Posledično ostanejo stopnje dajatev, ki se uporabljajo za vse druge stranke razen Ranbaxy Laboratories Ltd., navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 713/2005, nespremenjene.

(95)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev za družbe, opredeljene v tej uredbi, odražajo stanje, kakor je bilo ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Pri uvozu zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi družbami, ni mogoče uporabljati teh stopenj, in v tem primeru velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(96)

Vse zahteve za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. po spremembi imena subjekta ali vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovijo na Komisijo (4) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih subjektov. Če bo ustrezno, bo Komisija po posvetu s svetovalnim odborom to uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, ki uporabljajo individualne stopnje dajatve –