PRILOGA I

Seznam sort vinske trte, katerih grozdje se lahko, brez poseganja v člen 42(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999, uporablja v Skupnosti za pripravo proizvodov, zajetih s to določbo

(Člen 2 te uredbe)

(V pripravi)

PRILOGA II

Leta, ko se proizvodi iz vinorodnih con A in B, ki ne dosegajo minimalnega volumenskega deleža naravnega alkohola, določenega z Uredbo (ES) št. 1493/1999, lahko uporabijo za proizvodnjo penečega vina, gaziranega penečega vina in gaziranega biser vina

(Člen 3 te uredbe)

(V pripravi)

PRILOGA III

A.   Seznam grozdnih sort, ki se lahko uporabijo za pripravo cuvéeja za izdelavo kakovostnih aromatičnih penečih vin pdpo

(člen 4(1) te uredbe)

Aleatico N

Ασύρτικο (Assyrtiko)

Bourboulenc B

Brachetto N

Clairette B

Colombard B

Csaba gyöngye B

Cserszegi fűszeres B

Freisa N

Gamay N

Gewürztraminer Rs

Girò N

Γλυκερύθρα (Glykerythra)

Huxelrebe

Irsai Olivér B

Macabeu B

Vse malvazije

Mauzac blanc in rosé

Monica N

Μοσχοφίλερο (Moschofilero)

Müller-Thurgau B

Vsi muškatelci

Nektár

Pálava B

Parellada B

Perle B

Piquepoul B

Poulsard

Prosecco

Ροδίτης (Roditis)

Scheurebe

Torbato

Zefír B

B.   Odstopanja iz Priloge V, točke (I)(3)(a) in Priloge VI, točke (K)(10)(a) k Uredbi (ES) št. 1493/1999 o sestavi osnovnega vina za pripravo kakovostnih penečih vin aromatičnih sort in kakovostnih penečih vin aromatičnih sort pdpo

(Člen 4(2) te uredbe)

Brez poseganja v Prilogo VI, točko (K)(10)(a) se kakovostna peneča vina aromatičnih sort pdpo lahko proizvedejo z uporabo vina iz grozdja sorte vinske trte „Prosecco“, pridelane na opredeljenih območjih z oznako izvora „Conegliano-Valdobbiadene“ in „Montello e Colli Asolani“, kot sestavine osnovnega vina.

PRILOGA IV

Omejitve uporabe nekaterih snovi

(Člen 5 te uredbe)

Najvišje mejne vrednosti za uporabo snovi iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1493/1999 v skladu s tem določenimi pogoji so:

Snov	Uporaba pri svežem grozdju, grozdnem moštu, vinskem moštu, vinskemu moštu iz sušenega grozdja, pri koncentriranem grozdnem moštu in novem vinu, ki še vre	Uporaba pri delno prevretem vinskem moštu, namenjenem za neposredno prehrano ljudi, pri vinu, primernem za pridobivanje namiznega vina, pri namiznem vinu, pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, pri biser vinu, gaziranem biser vinu, likerskem vinu ter pri kakovostnih vinih pdpo
Preparati iz celičnih sten kvasovk	40 g/hl	40 g/hl
Ogljikov dioksid		največja vsebnost v tako obdelanem vinu: 2 g/l
L–askorbinska kislina	250 mg/l	250 mg/1; največja vsebnost v tako obdelanem vinu ne sme preseči 250 mg/1
Citronska kislina		največja vsebnost v tako obdelanem vinu: 1 g/l
Metavinska kislina		100 mg/l
Bakrov sulfat		1 g/hl, če vsebnost bakra v tako obdelanem proizvodu ne presega 1 mg/l
Oglje za enološko uporabo	100 g suhe snovi na hl	100 g suhe snovi na hl
Hranilne soli: diamonijev fosfat ali amonijev sulfat	1 g/l (izraženo v soli) (1)	0,3 g/l (izraženo v soli) za proizvodnjo penečega vina
Amonijev sulfit ali amonijev bisulfit	0,2 g/l (izraženo v soli) (2)
Faktor rasti: tiamin v obliki tiamin hidroklorida	0,6 mg/l (izraženo tiaminu)	0,6 mg/l (izraženo v tiaminu) za proizvodnjo penečega vina
Polivinilpolipirolidon	80 g/hl	80 g/hl
Kalcijev tartrat		200 g/hl
Kalcijev fitat		8 g/hl
Lizocim	500 mg/l (3)	500 mg/l (4)
Dimetil dikarbonat		200 mg/1; nezaznavni ostanki v vinih, ki so dani na trg

---

(1)  Ti proizvodi se lahko uporabijo tudi v kombinaciji, do splošne mejne vrednosti 1 g/l, ne glede na zgornjo mejno vrednost 0,2 g/l.

(2)  Ti proizvodi se lahko uporabijo tudi v kombinaciji, do splošne mejne vrednosti 1 g/l, ne glede na zgornjo mejno vrednost 0,2 g/l.

(3)  Če se doda tako moštu kot vinu, celotna količina ne sme presegati mejne vrednosti 500 mg/l.

(4)  Če se doda tako moštu kot vinu, celotna količina ne sme presegati mejne vrednosti 500 mg/l.

PRILOGA V

Zahteve za kalcijev tartrat

(Člen 7 te uredbe)

PODROČJE UPORABE

Kalcijev tartrat se dodaja vinu kot tehnološki pripomoček pri nastanku oborine vinskega kamna in za stabilizacijo vina na vinski kamen z zmanjšanjem končnih koncentracij kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata.

ZAHTEVE

—	Največji odmerek je določen v Prilogi IV k tej uredbi.

—	Kjer se doda kalcijev tartrat, je treba vino pretresti in ohladiti ter nastale kristale ločiti s fizikalnimi postopki.

PRILOGA VI

Zahteve za beta-glukanazo

(Člen 10 te uredbe)

1.   Mednarodna šifra za beta-glukanazo: E.C. 3-2-1-58

2.   Beta-glukan hidrolaza (razgrajevanje glukana v botritisu (Botrytis cinerea))

3.   Izvor: Trichoderma harzianum

4.   Področje uporabe: razgradnja beta-glukanov, navzočih v vinu, zlasti tistih, ki so proizvedeni iz grozdja z botritisom

5.   Največji odmerek: 3 g encimskega preparata, ki vsebuje 25 % skupnih organskih trdnih snovi (TOS) na hektoliter

6.   Kemične in mikrobiološke specifikacije glede čistosti

Izguba pri sušenju	Manj kakor 10 %
Težke kovine	Manj kakor 30 ppm
Pb:	Manj kakor 10 ppm
As:	Manj kakor 3 ppm
Skupni koliformi:	Jih ni
Escherichia coli	Je ni v 25 g vzorca
Salmonella spp:	Je ni v 25 g vzorca
Število aerobov:	Manj kakor 5 × 104 celic/g

PRILOGA VII

Mlečnokislinske bakterije

(Člen 11 te uredbe)

ZAHTEVE

Mlečnokislinske bakterije, katerih uporaba je predvidena v Prilogi IV, točkah (1)(q) in (3)(z) k Uredbi (ES) št. 1493/1999, morajo pripadati rodovom Leuconostoc, Lactobacillus in/ali Pediococcus. Jabolčno kislino v moštu ali vinu morajo pretvoriti v mlečno kislino brez vpliva na okus. Izolirane morajo biti iz grozdja, mošta, vina ali proizvodov iz grozdja. Na etiketi morajo biti navedeni rod in vrsta ter referenca seva, skupaj z izvorom in vzgojiteljem seva.

Za gensko manipulacijo mlečnokislinskih bakterij mora biti pridobljeno vnaprejšnje dovoljenje.

OBLIKA

Uporabljene morajo biti v tekoči ali v zamrznjeni obliki ali kot prašek, pridobljen z liofilizacijo, v čisti kulturi ali mešani kulturi.

IMOBILIZIRANE BAKTERIJE

Nosilno gojišče za preparat imobiliziranih mlečnokislinskih bakterij mora biti inerten in mora imeti dovoljenje za uporabo v vinarstvu.

PREGLEDI

Kemični:

enake zahteve za pregledane snovi kakor pri drugih enoloških preparatih, zlasti pri težkih kovinah.

Mikrobiološki:

—	stopnja mlečnokislinskih bakterij, ki jih je mogoče oživiti, mora biti 108/g ali 107/ml ali več,

—	stopnja mlečnokislinskih bakterij, ne pripadajočih isti vrsti kakor navedeni sev ali sevi, ne sme presegati 0,01 % skupnih mlečnokislinskih bakterij, ki jih je mogoče oživiti,

—	stopnja aerobnih bakterij ne sme presegati 103 na gram praška ali na mililiter,

—	skupna vsebnost kvasovk ne sme presegati 103 na gram praška ali na mililiter,

—	vsebnost plesni ne sme presegati 103 na gram praška ali na mililiter.

DODATKI

Dodatki, uporabljeni pri pripravi kulture ali reaktivaciji mlečnokislinskih bakterij, morajo biti snovi, za katere je dovoljena uporaba v živilih, in morajo biti navedeni na etiketi.

DATUM PROIZVODNJE

Proizvajalec mora navesti datum, ko je proizvod zapustil tovarno.

UPORABA

Proizvajalec mora navesti navodila za uporabo ali način reaktivacije.

HRANJENJE

Navodila za shranjevanje morajo biti jasno navedena na etiketi.

ANALIZNI POSTOPKI

—	mlečnokislinske bakterije: gojišče A(1), B(2) ali C(3) z načinom uporabe seva, kakor navaja proizvajalec,

—	aerobne bakterije: bakto-agarsko gojišče,

—	kvasovke: sladno-Wickerhamovo gojišče,

—	plesni: sladno-Wickerhamovo ali Czapeckovo gojišče.

Gojišče A

Kvasni ekstrakt	5 g
Mesni ekstrakt	10 g
Tripsinski pepton	15 g
Natrijev acetat	5 g
Amonijev citrat	2 g
Tween 80	1 g
Manganov sulfat	0,050 g
Magnezijev sulfat	0,200 g
Glukoza	20 g
Voda do	1 000 ml
pH	5,4

Gojišče B

Paradižnikov sok	250 ml
Difco-kvasni ekstrakt	5 g
Pepton	5 g
L-jabolčna kislina	3 g
Tween 80	1 kapljica
Manganov sulfat	0,050 g
Magnezijev sulfat	0,200 g
Voda do	1 000 ml
pH	4,8

Gojišče C

Glukoza	5 g
Tripton Difco	2 g
Pepton Difco	5 g
Jetrni ekstrakt	1 g
Tween 80	0,05 g
Paradižnikov sok, 4,2-krat razredčen, filtriran z Whatmanom št. 1	1 000 ml
pH	5,5

PRILOGA VIII

Zahteve za lizocim

(Člen 12 te uredbe)

PODROČJE UPORABE

Lizocim se lahko doda grozdnemu moštu, grozdnemu moštu v vrenju in vinu za naslednje namene: za nadzor rasti in aktivnosti bakterij, ki povzročajo biološko vrenje v teh proizvodih.

ZAHTEVE

—	Največji odmerek je določen v Prilogi IV k tej uredbi.

—	Uporabljen proizvod mora izpolnjevati merila čistosti, predpisana v Direktivi 96/77/ES.

PRILOGA IX

Določanje izgube organske snovi pri izmenjevalnih smolah

(Člen 13 te uredbe)

1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

Postopek določa izgubo organske snovi pri izmenjevalnih smolah.

2.   OPREDELITEV

Izguba organske snovi pri izmenjevalnih smolah. Izguba organske snovi se določa z opredeljenim postopkom.

3.   PRINCIP

Topila za izločanje gredo skozi pripravljene smole in teža izločene organske snovi se določi gravimetrično.

4.   REAGENTI

Reagenti morajo biti analitične kakovosti.

Izločevalna topila.

4.1   Destilirana voda ali deionizirana voda enakovredne čistosti.

4.2   Etanol, 15 % v/v. Pripravimo ga z mešanjem 15 delov absolutnega etanola s 85 deli vode (točka 4.1).

4.3   Ocetna kislina, 5 % v/v. Pripravimo z mešanjem 5 delov ledoceta s 95 deli vode (točka 4.1).

5.   APARATURA

5.1   Kolone za ionsko izmenjevalno kromatografijo.

5.2   Merilni valji prostornine 2 l.

5.3   Izparilnice, ki lahko prenesejo 850 °C v talilni peči.

5.4   Sušilna peč, termostatsko uravnavana pri 105 ± 2 °C.

5.5   Talilna peč, termostatsko uravnavana pri 850 ± 25 °C.

5.6   Analitična tehtnica, natančna do 0,1 mg.

5.7   Izparilnik z grelno ploščo ali infrardeči izparilnik.

6.   POSTOPEK

6.1   V vsako od treh ločenih kolon za ionsko izmenjevalno kromatografijo (točka 5.1) dodamo 50 ml preskusne izmenjevalne smole, ki smo jo oprali in obdelali v skladu s proizvajalčevimi navodili za pripravo smol, ki se uporabljajo v prehrani.

6.2   Pri anionskih smolah tri topila za izločanje ( točke 4.1, 4.2 in 4.3) posebej pošljemo skozi pripravljene kolone (točka 6.1) pri stopnji pretoka od 350 do 450 ml/h. V vsakem primeru prvi liter izpirka zavržemo in zberemo naslednja dva litra v merilne valje (točka 5.2). Pri kationskih smolah skozi pripravljene kolone pošljemo samo topili iz točk 4.1 in 4.2.

6.3   Vse tri izpirke izparevamo na grelni plošči ali z infrardečim izparilnikom (točka 5.7) v posebnih izparilnicah (točka 5.3), ki smo jih prej očistili in stehtali (m0). Izparilnice damo v peč (točka 5.4) in sušimo do konstantne teže (ml).

6.4   Ko smo zabeležili konstantno težo (točka 6.3), damo izparilnico v talilno peč (točka 5.5) in upepeljujemo do konstantne teže (m2).

6.5   Izračunamo izločeno organsko snov (točka 7.1). Če rezultat presega 1 mg/l, izvedemo slepi poskus z reagenti in ponovno izračunamo težo izločene organske snovi.

Slepi poskus izvedemo s ponavljanjem točk 6.3 in 6.4, vendar z uporabo dveh litrov topila za izločanje, da v točkah 6.3 oziroma 6.4 dobimo teži m3 oziroma m4.

7.   PRIKAZ REZULTATOV

7.1   Formula in izračun rezultatov

Organska snov, izločena pri izmenjevalnih smolah, v mg/l, je dana z: 500 (m1 – m2) pri čemer sta m1 in m2 izraženi v gramih.

Popravljena teža (mg/l) organske snovi, izločene pri izmenjevalnih smolah, je dana z: 500 (m1 – m2 - m3 + m4) pri čemer so m1, m2, m3 in m4 izražene v gramih.

7.2   Razlika med rezultatoma dveh vzporednih določitev na istem vzorcu ne sme presegati 0,2 mg/l.

PRILOGA X

Zahteve za dimetil dikarbonat

(Člen 17 te uredbe)

PODROČJE UPORABE

Dimetil dikarbonat se lahko doda vinu za naslednje namene: zagotovitev mikrobiološke stabilizacije ustekleničenega vina z vsebnostjo fermentirnega sladkorja.

ZAHTEVE

—	Dodajanje se izvaja le malo pred polnjenjem, opredeljenim kot polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov, za komercialne namene.

—	Dodajanje se izvaja le malo pred ustekleničenjem.

—	Obdelajo se lahko le vina z vsebnostjo sladkorja vsaj 5 g/l.

—	Najvišji odmerek je določen v Prilogi IV k tej uredbi, snov pa v vinu, ki se ga da na trg, ne sme biti zaznavna.

—	Uporabljeni proizvod mora izpolnjevati merila čistosti, predpisana v Direktivi 96/77/ES.

—	Obdelava se vpiše v evidenco iz člena 70(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

PRILOGA XI

Zahteve za obdelavo z elektrodializo

(Člen 18 te uredbe)

Namen je zagotoviti stabilnost tartratov v vinu, in to kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata (ter drugih kalcijevih soli), z izločanjem prenasičenih ionov v vinu ob delovanju električnega polja in uporabi membran, ki so prepustne za anione ali katione.

1.   ZAHTEVE ZA MEMBRANE

1.1   Membrane morajo biti nameščene izmenično na način stiskanja in filtriranja ali na drug primeren način, pri katerem se ločita obdelani (vino) in koncentrirani del (odpadna voda).

1.2   Membrane, prepustne za katione, morajo biti oblikovane za izločanje zgolj kationov, zlasti K+ in Ca++.

1.3   Membrane, prepustne za anione, morajo biti oblikovane za izločanje zgolj anionov, zlasti tartratnih anionov.

1.4   Membrane ne smejo preveč spremeniti fizikalno-kemične sestave in senzoričnih značilnosti vina. Izpolnjevati morajo naslednje zahteve:

—	proizvedene morajo biti z dobro proizvodno prakso iz snovi, ki so odobrene za proizvodnjo plastičnih materialov, namenjenih za stik z živili, kakor so navedeni v Prilogi II k Direktivi Komisije 2002/72/ES z dne 6. avgusta 2002  (1);

—	uporabnik opreme za elektrodializo mora dokazati, da uporabljene membrane izpolnjujejo gornje zahteve in da je morebitne zamenjave izvedlo specializirano osebje;

—	ne smejo prepuščati nobene snovi v tolikšni količini, da bi to ogrozilo zdravje ljudi oziroma vplivalo na okus ali vonj živil, in morajo izpolnjevati merila, določena v Direktivi 2002/72/ES;

—	njihova uporaba ne sme sprožiti reakcij med njihovimi sestavinami in vinom, katerih posledica bi bil lahko nastanek novih spojin v obdelanem proizvodu, ki bi utegnile biti toksične.

Stabilnost svežih membran za elektrodializo se določi z uporabo simulanta, ki reproducira fizikalno-kemično sestavo vina, da bi se preučila morebitna migracija nekaterih snovi iz njih.

Priporočen je naslednji preskusni postopek:

Simulant je raztopina vode in alkohola z dodanim puferjem na pH in prevodnost vina. Njena sestava je naslednja:

—	absolutni etanol: 11 l,

—	kalijev hidrogentartrat: 380 g,

—	kalijev klorid: 60 g,

—	koncentrirana žveplova kislina: 5 ml,

—	destilirana voda: da nastane 100 litrov.

Ta raztopina se uporablja za preskuse migracije v zaprtem tokokrogu na plasti elektrodializnih celic pod napetostjo (1 volt/celico), na podlagi 50 l/m2 anionskih in kationskih membran, do 50-odstotne demineralizacije raztopine. Odpadni tokokrog začne raztopina kalijevega klorida 5 g/l. Snovi, ki migrirajo, se testirajo za simulant, pa tudi za elektrodializni tokokrog.

Določijo se organske molekule, ki vstopajo v sestavo membrane in utegnejo migrirati v obdelano raztopino. Za vsako od teh sestavin odobreni laboratorij izvede specifično določitev. Vsebnost vseh določenih sestavin v simulantu ne sme presegati 50 g/l.

Za te membrane morajo veljati splošni predpisi o pregledih materialov v stiku z živili.

2.   ZAHTEVE ZA UPORABO MEMBRAN

Membranski par je oblikovan tako, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	zmanjšanje pH vina ne sme preseči 0,3 pH enote,

—	zmanjšanje vsebnosti hlapnih kislin mora biti manj kakor 0,12 g/l (2 meq, izraženo kot ocetna kislina);

—	obdelava ne sme vplivati na neionske sestavine vina, zlasti polifenole in polisaharide;

—	razpršenost majhnih molekul, kakor je etanol, naj se zmanjša in ne sme povzročiti zmanjšanja alkoholne stopnje za več kakor 0,1 % vol.;

—	membrane morajo biti hranjene in čiščene z odobrenimi postopki s snovmi, odobrenimi za uporabo pri pripravi živil;

—	membrane so označene, tako da se lahko preverijo spremembe v plasteh;

—	oprema naj deluje prek upravljalnega in nadzornega mehanizma, ki bo upošteval nestabilnost posameznega vina, tako da bo odpravil samo prenasičenost kalijevega hidrogentartrata in kalcijevih soli;

—	obdelava naj se izvaja na odgovornost enologa ali usposobljenega tehnika.

Obdelava se vpiše v register iz člena 70(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

---

(1)   UL L 220, 15.8.2002, str. 18.

PRILOGA XII

Zahteve za ureazo

(Člen 19 te uredbe)

1.   Mednarodna šifra za ureazo: EC 3-5-1-5, CAS št. 9002-13-5.

2.   Aktivnost: aktivnost ureaze (aktivna pri kislih pH) za razgrajevanje sečnine na amonijak in ogljikov dioksid. Navedena aktivnost ni manj kakor 5 enot/mg, če je ena enota opredeljena kot količina, ki proizvede en μmol amonijaka na minuto pri 37 °C iz 5 g/l sečnine s pH 4.

3.   Izvor: Lactobacillus fermentum.

4.   Področje uporabe: razgrajevanje sečnine, navzoče v vinu, namenjenem za daljše staranje, če je njegova začetna koncentracija sečnine višja od 1 mg/l.

5.   Največja uporabljena količina: 75 mg encimskega preparata na liter obdelanega vina, vendar ne več kakor 375 enot ureaze na liter vina. Po obdelavi mora biti vsa preostala encimska aktivnost odpravljena s filtriranjem vina (velikost luknjic < 1 μm)

6.   Kemične in mikrobiološke specifikacije glede čistosti:

Izguba pri sušenju	Manj kakor 10 %
Težke kovine	Manj kakor 30 ppm
Svinec:	Manj kakor 10 ppm
Arzen:	Manj kakor 2 ppm
Skupni koliformi:	Jih ni
Salmonella spp:	Je ni v 25 g vzorca
Število aerobov:	Manj kakor 5 × 104 celic/g

Ureaza, uporabljena za obdelavo vina, mora biti pripravljena pod podobnimi pogoji kakor ureaza, ki jo zajema mnenje Znanstvenega odbora za prehrano z dne 10. decembra 1998.

PRILOGA XIII

Zahteve za trske iz hrastovega lesa

(Člen 22 te uredbe)

PREDMET, POREKLO IN PODROČJE UPORABE

Trske iz hrastovega lesa se uporabljajo za pridelavo vin in za prenos določenih lastnosti hrastovega lesa na vino.

Trske morajo izvirati izključno iz vrste Quercus.

Biti morajo v naravnem stanju ali pa lahno, srednje ali močno segrete, vendar ne smejo biti ožgane po površini, niti oglene ali drobljive na otip. Ne smejo biti kemijsko, encimsko ali fizično obdelane, razen segrete. Dodan jim ne sme biti noben proizvod za povečanje njihove naravne arome ali njihovih fenolnih spojin, ki jih je mogoče ekstrahirati.

OZNAČEVANJE PROIZVODA

Na oznaki morajo biti navedeni poreklo botanične vrste ali vrst hrasta in intenzivnost morebitnega segretja, pogoji shranjevanja ter varnostna navodila.

VELIKOST

Velikost delcev lesa mora biti taka, da sito z mrežnimi očesi 2 mm zadrži najmanj 95 % mase (tj. mrežna očesa 9).

ČISTOST

Trske iz hrastovega lesa ne smejo sproščati snovi v koncentracijah, ki bi lahko bile škodljive zdravju.

Obdelava se vpiše v evidenco iz člena 70(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

PRILOGA XIV

Odstopanja glede vsebnosti žveplovega dioksida

(Člen 23(1) te uredbe)

Poleg Priloge V, dela (A) k Uredbi (ES) št. 1493/1999 se maksimalna dovoljena vsebnost žveplovega dioksida v vinih z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev, izraženo v obliki invertega sladkorja, vsaj pet gramov na liter, poveča na:

(a)

300 mg/l za: — kakovostna bela vina pdpo, z oznako izvora Gaillac, — kakovostna vina pdpo, z oznako izvora Alto Adige in Trentino, poimenovana z izrazoma ali enim od izrazov „passito“ ali „vendemmia tardiva“, — kakovostna vina pdpo, ki so upravičena do označbe porekla „Colli orientali del Friuli – Picolit“, — kakovostna vina pdpo „Moscato di Pantelleria naturale“ in „Moscato di Pantelleria“, — namizna vina z naslednjimi geografskimi oznakami, z volumenskim deležem skupnega alkohola več kakor 15 % in z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev več kakor 45 g/l: — Vin de pays de Franche-Comté, — Vin de pays des coteaux de l’Auxois, — Vin de pays de Saône-et-Loire, — Vin de pays des coteaux de l’Ardèche, — Vin de pays des collines rhodaniennes, — Vin de pays du comté Tolosan, — Vin de pays des côtes de Gascogne, — Vin de pays du Gers, — Vin de pays du Lot, — Vin de pays des côtes du Tarn, — Vin de pays de la Corrèze, — Vin de pays de l’Ile de Beauté, — Vin de pays d’Oc, — Vin de pays des côtes de Thau, — Vin de pays des coteaux de Murviel, — Vin de pays du Jardin de la France, — Vin de pays Portes de Méditerranée, — Vin de pays des comtés rhodaniens, — Vins de pays des côtes de Thongue, — Vins de pays de la Côte Vermeille, — kakovostna vina pdpo z oznako „pozdní sběr“, — kakovostno vino pdpo z oznako „neskorý zber“;

(b)

400 mg/l za: — bela kakovostna vina pdpo, upravičena do registrirane označbe porekla: Alsace, Alsace grand cru, ki jim sledi oznaka „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, Anjou-Coteaux de la Loire, Chaume-Premier cru des Coteaux du Layon, Coteaux du Layon, ki jim sledi ime občine porekla, Coteaux du Layon, ki mu sledi ime Chaume, Coteaux de Saumur, Pacherenc du Vic Bilh et Saussignac, — sladka vina, proizvedena iz prezrelega grozdja, in sladka vina, proizvedena iz sušenega grozdja, ki izvirajo iz Grčije, z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev, izraženo v obliki invertega sladkorja, vsaj 45 g/l in upravičena do ene od naslednjih oznak izvora: Samos (Σάμος), Rodos (Ρόδος), Patras (Πάτρα), Rio Patron (Ρίο Πατρών), Kefalonija (Κεφαλονιά), Limnos (Λήμμος), Sitia (Σητεία), Santorini (Σαντορίνη), Nemea (Νεμέα), Daphnes (Δαφνές), — kakovostna vina pdpo z oznakami „výběr z bobulí“, „výběr z cibéb“, „ledové víno“ in „slámové víno“, — kakovostna vina pdpo z oznakami „bobuľový výber“, „hrozienkový výber“ in „ľadový výber“, — kakovostna vina pdpo, upravičena do označbe porekla: „Albana di Romagna“, označena z oznako „passito“, — luksemburška kakovostna vina pdpo, označena z oznakami: „vendanges tardives“, „vin de glace“ ali „vin de paille“;

(c)	350 mg/l za: — kakovostna vina pdpo z oznako „výběr z hroznů“, — kakovostna vina pdpo z oznako „výber z hrozna“.

Dodatno k Prilogi V, točki (A) k Uredbi (ES) št. 1493/1999 se najvišja dovoljena vsebnost žveplovega dioksida za belo vino s poreklom iz Kanade in s pravico do oznake ledeno vino, z vsebnostjo reducirajočega sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, najmanj pet g/l, poveča na 400 mg/l.

PRILOGA XV

Povišanja najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, če je to potrebno zaradi vremenskih razmer

(Člen 23(4) te uredbe)

	Leto	Država članica	Vinorodno(-a) območje(-a)	Zadevna vina
1.	2000	Nemčija	Vsa vinorodna območja v Nemčiji	Vsa vina, pridobljena iz grozdja, pridelanega v letu 2000
2.	2006	Nemčija	Vinorodna območja dežel Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen in Porenje-Pfalz	Vsa vina, pridobljena iz grozdja, pridelanega v letu 2006
3.	2006	Francija	Vinorodna območja departmajev Bas-Rhin in Haut-Rhin	Vsa vina, pridobljena iz grozdja, pridelanega v letu 2006

PRILOGA XVI

Vsebnost hlapnih kislin

(Člen 24 te uredbe)

Brez poseganja v Prilogo V, točko (B)(1) k Uredbi (ES) št. 1493/1999 je maksimalna dovoljena vsebnost hlapnih kislin v vinu:

(a)	za nemška vina:   30 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjuje zahteve za oznako „Eiswein“ ali „Beerenauslese“;   35 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjuje zahteve za oznako „Trockenbeerenauslese“;

(b)

za francoska vina:   25 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — Barsac, — Cadillac, — Cérons, — Loupiac, — Monbazillac, — Sainte-Croix-du-Mont, — Sauternes, — Anjou-Coteaux de la Loire, — Bonnezeaux, — Coteaux de l’Aubance, — Coteaux du Layon, — Coteaux du Layon, ki mu sledi ime občine izvora, — Coteaux du Layon, ki mu sledi ime „Chaume“, — Quarts de Chaume, — Coteaux de Saumur, — Jurançon, — Pacherenc du Vic Bilh, — Alsace in Alsace grand cru, poimenovana in predstavljena z besedami „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, — Arbois, ki mu sledi poimenovanje „vin de paille“, — Côtes du Jura, ki mu sledi poimenovanje „vin de paille“, — L’Etoile, ki mu sledi poimenovanje „vin de paille“, — Hermitage, ki mu sledi poimenovanje „vin de paille“, — Chaume-Premier cru des Coteaux du Layon, — Graves supérieurs, — Saussignac,   namizna vina z naslednjimi geografskimi oznakami, z volumenskim deležem skupnega alkohola več kakor 15 % in z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev več kakor 45 g/l: — Vin de pays de Franche-Comté, — Vin de pays des coteaux de l’Auxois, — Vin de pays de Saône-et-Loire, — Vin de pays des coteaux de l’Ardèche, — Vin de pays des collines rhodaniennes, — Vin de pays du comté Tolosan, — Vin de pays des côtes de Gascogne, — Vin de pays du Gers, — Vin de pays du Lot, — Vin de pays des côtes du Tarn, — Vin de pays de la Corrèze, — Vin de pays de l’Ile de Beauté, — Vin de pays d’Oc, — Vin de pays des côtes de Thau, — Vin de pays des coteaux de Murviel, — Vin de pays du Jardin de la France, razen za vina, pridelana na območju s kontroliranim poreklom in na območjih, zasajenih s sorto Chenin, v departmajih Maine et Loare ter Indre et Loire, — Vin de pays Portes de Méditerranée, — Vin de pays des comtés rhodaniens, — Vin de pays des côtes de Thongue, — Vin de pays de la Côte Vermeille;   naslednja kakovostna likerska vina pdpo, poimenovana in predstavljena z izrazom „vin doux naturelvin doux naturel“: — Banyuls, — Banyuls rancio, — Banyuls grand cru, — Banyuls grand cru rancio, — Frontignan, — Grand Roussillon, — Grand Roussillon rancio, — Maury, — Maury rancio, — Muscat de Beaumes-de-Venise, — Muscat de Frontignan, — Muscat de Lunel, — Muscat de Mireval, — Muscat de Saint-Jean-de-Minervois, — Rasteau, — Rasteau rancio, — Rivesaltes, — Rivesaltes rancio, — Vin de Frontigan, — Muscat du Cap Corse;

(c)

za italijanska vina: (i) 25 miliekvivalentov na liter za: — kakovostno likersko vino pdpo Marsala, — kakovostna vina pdpo Moscato di Pantelleria naturale, Moscato di Pantelleria in Malvasia delle Lipari, — kakovostna vina pdpo Colli orientali del Friuli z označbo „Picolit“, — kakovostna vina pdpo in kakovostna likerska vina pdpo, ki izpolnjujejo zahteve, da so poimenovana z izrazi ali enim od izrazov: „vin santo“, „passito“, „liquoroso“ in „vendemmia tardiva“, z izjemo kakovostnih vin pdpo z označbo porekla Alto Adige, poimenovanih z izrazoma ali enim od izrazov „passito“ ali „vendemmia tardiva“, — namizna vina z geografsko označbo, ki izpolnjujejo zahteve, da so poimenovana z izrazi ali enim od izrazov: „vin santo“, „passito“, „liquoroso“ in „vendemmia tardiva“, — namizna vina, pridobljena iz sorte „Vernaccia di Oristano B“, pridelane na Sardiniji, ki izpolnjujejo zahteve, da so poimenovana kot „Vernaccia di Sardegna“; (ii) 40 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo z označbo porekla Alto Adige, poimenovana z izrazoma ali enim od izrazov „passito“ ali „vendemmia tardiva“;

(d)

kar zadeva avstrijska vina: — do 30 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjujejo pogoje, da so označena z oznakama „Beerenauslese“ in „Eiswein“, z izjemo vin, ki so označena z oznako „Eiswein“ in izvirajo iz trgatve 2003, — do 40 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjujejo pogoje, da so označena z oznakami „Ausbruch“, „Trockenbeerenauslese“ in „Strohwein“, kot tudi tista vina, ki so označena z oznako „Eiswein“ in izvirajo iz trgatve 2003;

(e)	za vina, ki izvirajo iz Združenega kraljestva: 25 miliekuivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, poimenovana in predstavljena z izrazi „botrytis“ ali drugimi enakovrednimi izrazi, „noble late harvested“, „special late harvested“ ali „noble harvest“, ter izpolnjujejo zahteve za takšno oznako;

(f)

za vina, ki izvirajo iz Španije: (i) 25 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjujejo zahteve, da so poimenovana z izrazom „vendimia tardía“; (ii) 35 miliekvivalentov na liter za: — kakovostna vina pdpo iz prezrelega grozdja z označbo porekla „Ribeiro“, — kakovostna likerska vina pdpo, poimenovana z izrazoma „generoso“ ali „generoso de licor“ in z označbo porekla Condado de Huelva, Jerez-Xerez-Sherry, Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda, Málaga in Montilla - Moriles.

(g)	za vina s poreklom iz Kanade: 35 miliekvivalentov na liter za vina z opisom „Icewine“;

(h)

za madžarska vina:   25 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — Tokaji máslás, — Tokaji fordítás, — aszúbor, — töppedt szőlőből készült bor, — Tokaji szamorodni, — késői szüretelésű bor, — válogatott szüretelésű bor;   35 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — Tokaji aszú, — Tokaji aszúeszencia, — Tokaji eszencia;

(i)	za češka vina:   30 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, opisana z besedami „výběr z bobulí“ in „ledové víno“,   35 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, opisana z besedami „výběr z bobulí“ in „ledové víno“;

(j)

za grška vina: 30 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo z volumenskim deležem skupnega alkohola, ki je enak ali presega 13 % vol, in vsebnostjo ostanka sladkorja najmanj 45 g/l: — Samos (Σάμος), — Rhodes (Ρόδος), — Patras (Πάτρα), — Rio Patron (Ρίο Πατρών), — Cephalonie (Κεφαλονιά), — Limnos (Λήμνος), — Sitia (Σητεία), — Santorini (Σαντορίνη), — Nemea (Νεμέα), — Daphnes (Δαφνές);

(k)	za ciprska vina: 25 miliekvivalentov na liter za kakovostna desertna vina pdpo „Κουμανδαρία“ (Commandaria);

(l)	za slovaška vina:   25 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — tokajské samorodné;   35 miliekvivalentov na liter za: — tokajský výber;

(m)	za slovenska vina:   30 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — vrhunsko vino ZGP — jagodni izbor, — vrhunsko vino ZGP — ledeno vino;   35 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina pdpo: — vrhunsko vino ZGP — suhi jagodni izbor;

(n)

kar zadeva luksemburška vina: — do 25 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina, ki izpolnjujejo pogoje za označevanje z oznako „vendanges tardives“, — do 30 miliekvivalentov na liter za kakovostna luksemburška vina, ki izpolnjujejo pogoje za označevanje z oznakama „vin de paille“ in „vin de glace“.

(o)	za romunska vina: — 25 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjujejo zahteve za oznako DOC–CT; — 30 miliekvivalentov na liter za kakovostna vina pdpo, ki izpolnjujejo zahteve za oznako DOC–CIB.

PRILOGA XVII

Obogatitev ob izredno neugodnih vremenskih razmerah

(Člen 27 te uredbe)

	Leto	Vinorodno območje	Geografska regija	Sorta (kjer to ustreza)
1.	2000	A	Anglija, Wales	Auxerrois, Chardonnay, Ehernfelser, Faber, Huxelrebe, Kerner, Pinot Blanc, Pinot Gris, Pinot Noir, Riesling, Schonburger, Scheurebe, Seyval Blanc in Wurzer

PRILOGA XVIII

Primeri, ko sta odobrena dokisanje in obogatitev istega proizvoda

(Člen 31 te uredbe)

(V pripravi)

PRILOGA XIX

Datumi, pred katerimi se lahko izvedejo postopki obogatitve, dokisanja in razkisanja ob izjemno neugodnih vremenskih razmerah

(Člen 33 te uredbe)

(V pripravi)

PRILOGA XX

Značilnosti vinskega destilata ali destilata iz suhega grozdja, ki se lahko doda likerskim vinom in nekaterim kakovostnim likerskim vinom pdpo

(Člen 40 te uredbe)

1. Organoleptične značilnosti	Brez zaznavnega tujega vonja v surovini
2.    Volumenski delež alkohola:
Najmanj	52 % vol.
Največ	86 % vol.
3. Skupna količina hlapnih snovi, razen etilnega in metilnega alkohola	125 g/hl alkohola ali več pri 100 % vol.
4. Največja dovoljena vsebnost metilnega alkohola	< 200 g/hl alkohola pri 100 % vol.

PRILOGA XXI

Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, za proizvodnjo katerih se uporabljajo posebna pravila

A.   SEZNAM KAKOVOSTNIH LIKERSKIH VIN PDPO, KATERIH PROIZVODNJA VKLJUČUJE UPORABO GROZDNEGA MOŠTA ALI NJEGOVE MEŠANICE Z VINOM

(Člen 41(1) te uredbe)

GRČIJA

Σάμος (Samos), Μοσχάτος Πατρών (muškat iz Patrasa), Μοσχάτος Ρίου Πατρών (muškat iz Rio Patrona), Μοσχάτος Κεφαλλονιάς (muškat iz Kefalonije), Μοσχάτος Ρόδου (muškat z Rodosa), Μοσχάτος Λήμνου (muškat z Lemnosa), Σητεία (Sitia), Νεμέα (Nemea), Σαντορίνη (Santorini), Δαφνές (Dafnes), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodafne iz Patrasa), Μαυροδάφνη Κεφαλλονιάς (Mavrodafne iz Kefalonije).

ŠPANIJA

Kakovostno desertno vino pdpo	Poimenovanje proizvoda, kakor ga določajo pravila Skupnosti ali nacionalna zakonodaja
Alicante	Moscatel de Alicante Vino dulce
Cariñena	Vino dulce
Jerez-Xérès-Sherry	Pedro Ximénez Moscatel
Montilla-Moriles	Pedro Ximénez
Priorato	Vino dulce
Tarragona	Vino dulce
Valencia	Moscatel de Valencia Vino dulce

ITALIJA

Cannonau di Sardegna, giró di Cagliari, malvasia di Bosa, malvasia di Cagliari, Marsala, monica di Cagliari, moscato di Cagliari, moscato di Sorso-Sennori, moscato di Trani, nasco di Cagliari, Oltrepó Pavese moscato, San Martino della Battaglia, Trentino, Vesuvio Lacrima Christi.

B.   SEZNAM KAKOVOSTNIH LIKERSKIH VIN PDPO, KATERIH PROIZVODNJA VKLJUČUJE DODAJANJE PROIZVODOV IZ PRILOGE V(J)(2)(B) K UREDBI (ES) ŠT. 1493/1999

(Člen 41(2) te uredbe)

1.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje vinskega alkohola ali alkohola iz posušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola, ki ni manjši od 95 % vol. in ne večji od 96 % vol.

(Prva alinea Priloge V(J)(2)(b)(ii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

GRČIJA

Σάμος (Samos), Μοσχάτος Πατρών (muškat iz Patrasa), Μοσχάτος Ρίου Πατρών (muškat iz Rio Patrona), Μοσχάτος Κεφαλλονιάς (muškat iz Kefalonije), Μοσχάτος Ρόδου (muškat z Rodosa), Μοσχάτος Λήμνου (muškat z Lemnosa), Σητεία (Sitia), Νεμέα (Nemea), Σαντορίνη (Santorini), Δαφνές (Dafnes), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodafne iz Patrasa), Μαυροδάφνη Κεφαλλονιάς (Mavrodafne iz Kefalonije).

ŠPANIJA

Contado de Huelva, Jerez-Xérès-Sherry, Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda, Málaga, Montilla-Moriles, Rueda.

CIPER

Κουμανδαρία (Commandaria).

2.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje žganj, destiliranih iz vina ali vinskih tropin, z volumenskim deležem alkohola, ki ni manjši od 52 % vol. in ne večji od 86 % vol.

(Druga alinea Priloge V, točka (J)(2)(b)(ii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

GRČIJA

Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodafne iz Patrasa), Μαυροδάφνη Κεφαλλονιάς (Mavrodafne iz Kefalonije), Σητεία (Sitia), Σαντορίνη (Santorini), Δαφνές (Dafnes), Νεμέα (Nemea).

FRANCIJA

Pineau des Charentes ali pineau charentais, floc de Gascogne, macvin du Jura.

CIPER

Κουμανδαρία (Commandaria).

3.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje žganj, destiliranih iz posušenega grozdja, z volumenskim deležem alkohola, ki ni manjši od 52 % vol. in ne večji od 94,5 % vol.

(Tretja alinea Priloge V, točke (J)(2)(b)(ii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

GRČIJA

Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodafne iz Patrasa), Μαυροδάφνη Κεφαλλονιάς (Mavrodafne iz Kefalonije).

4.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje grozdnega mošta v fermentaciji, pridobljenega iz rozin

(Prva alinea Priloge V, točke (J)(2)(b)(iii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

ŠPANIJA

Kakovostno likersko vino pdpo	Poimenovanje proizvoda, kakor ga določajo pravila Skupnosti ali nacionalna zakonodaja
Jerez-Xérès-Sherry	Vino generoso de licor
Málaga	Vino dulce
Montilla-Moriles	Vino generoso de licor

ITALIJA

Aleatico di Gradoli, Giró di Cagliari, Malvasia delle Lipari, Malvasia di Cagliari, Moscato passito di Pantelleria

CIPER

Κουμανδαρία (Commandaria)

5.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje koncentriranega grozdnega mošta, pridobljenega z neposrednim segrevanjem, ki razen tega postopka ustreza opredelitvi koncentriranega grozdnega mošta

(Druga alinea Priloge V(J)(2)(b)(iii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

ŠPANIJA

Kakovostno likersko vino pdpo	Poimenovanje proizvoda, kakor ga določajo pravila Skupnosti ali nacionalna zakonodaja
Alicante
Condado de Huelva	Vino generoso de licor
Jerez-Xérès-Sherry	Vino generoso de licor
Málaga	Vino dulce
Montilla-Moriles	Vino generoso de licor
Navarra	Moscatel

ITALIJA

Marsala

6.   Seznam kakovostnih likerskih vin pdpo, katerih proizvodnja vključuje dodajanje koncentriranega grozdnega mošta

(Tretja alinea Priloge V(J)(2)(b)(iii) k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999)

ŠPANIJA

Kakovostno likersko vino pdpo	Poimenovanje proizvoda, kakor ga določajo pravila Skupnosti ali nacionalna zakonodaja
Málaga	Vino dulce
Montilla-Moriles	Vino dulce
Tarragona	Vino dulce

ITALIJA

Oltrepó Pavese Moscato, Marsala, Moscato di Trani.

PRILOGA XXII

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 (UL L 194, 31.7.2000, str. 1)
Uredba (ES) št. 2451/2000 (UL L 282, 8.11.2000, str. 7)
Uredba (ES) št. 885/2001 (UL L 128, 10.5.2001, str. 54)	samo člen 2
Uredba (ES) št. 1609/2001 (UL L 212, 7.8.2001, str. 9)
Uredba (ES) št. 1655/2001 (UL L 220, 15.8.2001, str. 17)
Uredba (ES) št. 2066/2001 (UL L 278, 23.10.2001, str. 9)
Uredba (ES) št. 2244/2002 (UL L 341, 17.12.2002, str. 27)
Uredba (ES) št. 1410/2003 (UL L 201, 8.8.2003, str. 9)
Točka 6A.30 Priloge II Akta o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 346)
Uredba (ES) št. 1427/2004 (UL L 263, 10.8.2004, str. 3)
Uredba (ES) št. 1428/2004 (UL L 263, 10.8.2004, str. 7)
Uredba (ES) št. 1163/2005 (UL L 188, 20.7.2005, str. 3)
Uredba (ES) št.643/2006 (UL L 115, 28.4.2006, str. 6)	samo člen 1
Uredba (ES) št. 1507/2006 (UL L 280, 12.10.2006, str. 9)	samo člen 1
Uredba (ES) št. 2030/2006 (UL L 414, 30.12.2006, str. 40)	samo člen 2
Uredba (ES) št. 388/2007 (UL L 97, 12.4.2007, str. 3)
Uredba (ES) št. 389/2007 (UL L 97, 12.4.2007, str. 5)
Uredba (ES) št. 556/2007 (UL L 132, 24.5.2007, str. 3)
Uredba (ES) št. 1300/2007 (UL L 289, 7.11.2007, str. 8)

PRILOGA XXIII

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 1622/2000	Ta uredba
Členi 1 do 7	Člen 1 do 7
Člen 8, prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 8(1), uvodno besedilo
Člen 8, prvi pododstavek, prva alineja	Člen 8(1), točka (a)
Člen 8, prvi pododstavek, druga alineja	Člen 8(1), točka (b)
Člen 8, drugi pododstavek	Člen 8(2)
Člen 9, prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 9(1), uvodno besedilo
Člen 9, prvi pododstavek, prva alineja	Člen 9(1), točka (a)
Člen 9, prvi pododstavek, druga alineja	Člen 9(1), točka (b)
Člen 9, prvi pododstavek, tretja alineja	Člen 9(1), točka (c)
Člen 9, drugi pododstavek	Člen 9(2)
Člena 10 in 11	Člena 10 in 11
Člen 11a	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 13	Člen 14
Člen 14	Člen 15
Člen 15	Člen 16
Člen 15a	Člen 17
Člen 16	Člen 18
Člen 17	Člen 19
Člen 18	Člen 20
Člen 18a	Člen 21
Člen 18b	Člen 22
Člen 19	Člen 23
Člen 20	Člen 24
Člen 21	Člen 25
Člen 22	Člen 26
Člen 23	Člen 27
Člen 24, uvodno besedilo	Člen 28, prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 24, točka (a)	Člen 28, prvi pododstavek, točka (a)
Člen 24, točka (b)	Člen 28, prvi pododstavek, točka (b)
Člen 24, točka (c)	Člen 28, prvi pododstavek, točka (c)
Člen 24, točka (d), uvodno besedilo	Člen 28, prvi pododstavek, točka (d), uvodno besedilo
Člen 24, točka (d), prva alineja	Člen 28, prvi pododstavek, točka (d)(i)
Člen 24, točka (d), druga alineja	Člen 28, prvi pododstavek, točka (d)(ii)
Člen 24, točka (d), tretja alineja	Člen 28, prvi pododstavek, točka (d)(iii)
Člen 24, točka (d), končno besedilo	Člen 28, točka (d), drugi pododstavek
Člen 24, točka (e)	Člen 28, prvi pododstavek, točka (e)
Člen 25(1)	Člen 29(1)
Člen 25(2), uvodno besedilo	Člen 29(2), uvodno besedilo
Člen 25(2), prva alineja	Člen 29(2), točka (a)
Člen 25(2), druga alineja	Člen 29(2), točka (b)
Člen 25(2), tretja alineja	Člen 29(2), točka (c)
Člen 25(2), četrta alineja	Člen 29(2), točka (d)
Člen 25(2), peta alineja	Člen 29(2), točka (e)
Člen 25(3) do (6)	Člen 29(3) do (6)
Člen 26(1)	Člen 30(1)
Člen 26(2), uvodno besedilo	Člen 30(2), uvodno besedilo
Člen 26(2), prva alineja	Člen 30(2), točka (a)
Člen 26(2), druga alineja	Člen 30(2), točka (b)
Člen 26(2), tretja alineja	Člen 30(2), točka (c)
Člen 26(3)	Člen 30(3)
Člen 27	Člen 31
Člen 28	Člen 32
Člen 29	Člen 33
Člen 30	Člen 34
Člen 31	Člen 35
Člen 32	Člen 36
Člen 33	Člen 37
Člen 34(1)	Člen 38(1)
Člen 34(2), uvodno besedilo	Člen 38(2), uvodno besedilo
Člen 34(2), prva alineja	Člen 38(2), točka (a)
Člen 34(2), druga alineja	Člen 38(2), točka (b)
Člen 34(2), končno besedilo	Člen 38(2), končno besedilo
Člen 34(3)	Člen 38(3)
Člen 35(1), uvodno besedilo	Člen 39(1), uvodno besedilo
Člen 35(1), prva alineja	Člen 39(1), točka (a)
Člen 35(1), druga alineja	Člen 39(1), točka (b)
Člen 35(1), tretja alineja	Člen 39(1), točka (c)
Člen 35(1), končno besedilo	Člen 39(1), uvodno besedilo
Člen 35(2) in (3)	Člen 39(2) in (3)
Člen 35(4), uvodno besedilo	Člen 39(4), uvodno besedilo
Člen 35(4), točka (a)	Člen 39(4), točka (a)
Člen 35(4), točka (b), uvodno besedilo	Člen 39(4), točka (b), uvodno besedilo
Člen 35(4), točka (b), prva alineja	Člen 39(4), točka (b)(i)
Člen 35(4), točka (b), druga alineja	Člen 39(4), točka (b)(ii)
Člen 35(5)	Člen 39(5)
Člen 37	Člen 40
Člen 38	Člen 41
Člen 39	Člen 42
Člen 40	Člen 43
Člen 41(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 44, odstavek 1, prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 41(1), prvi pododstavek, prva alineja	Člen 44, odstavek 1, prvi pododstavek, točka (a)
Člen 41(1), prvi pododstavek, druga alineja	Člen 44, odstavek 1, prvi pododstavek, točka (b)
Člen 41(1), prvi pododstavek, tretja alineja	Člen 44, odstavek 1, prvi pododstavek, točka (c)
Člen 41(1), prvi pododstavek, četrta alineja	Člen 44(1), odstavek 1, prvi pododstavek, točka (d)
Člen 41(1), drugi pododstavek	Člen 44(1), odstavek 1, drugi pododstavek
Člen 41(2), (3) in (4)	Člen 44(2), (3) in (4)
Člen 42	Člen 45
Člen 43	Člen 46
Člen 44(1)	—
Člen 44(2)	Člen 47
—	Člen 48
Člen 45	Člen 49
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
Priloga III	Priloga III
Priloga IV	Priloga IV
Priloga VI	Priloga V
Priloga VII	Priloga VI
Priloga VIII	Priloga VII
Priloga VIIIa	Priloga VIII
Priloga IX	Priloga IX
Priloga IXa	Priloga X
Priloga X	Priloga XI
Priloga XI	Priloga XII
Priloga XIa	Priloga XIII
Priloga XII	Priloga XIV
Priloga XIIa	Priloga XV
Priloga XIII	Priloga XVI
Priloga XIV	Priloga XVII
Priloga XV	Priloga XVIII
Priloga XVI	Priloga XIX
Priloga XVII	Priloga XX
Priloga XVIII	Priloga XXI
—	Priloga XXII
—	Priloga XXIII