(1)

Z Uredbo (ES) št. 130/2006 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je prejela zahtevek, ki ga je vložila družba CU Chemie Uetikon GmbH („vložnik“), uvoznik iz Nemčije, za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Vložnik je trdil, da se tako imenovana vrsta D-(-) od drugih vrst vinske kisline razlikuje zaradi posebne molekularne strukture, ki določa posebne kemične lastnosti, teh pa druge vrste zadevnega proizvoda nimajo, zato za vinsko kislino D zgoraj navedeni ukrepi ne bi smeli veljati.

(3)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom in ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, je Komisija 17. marca 2007 začela s preiskavo (3) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Preiskava je bila omejena na opredelitev izdelka, ki ga zadevajo veljavni ukrepi.

(4)

Komisija je o začetku tega pregleda uradno seznanila uvoznika vložnika, organe države izvoznice in vse znane zadevne stranke. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem Skupnosti, uvoznikom, uporabnikom in proizvajalcem izvoznikom, ki so sodelovali v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni obstoječi ukrepi. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, določenem v obvestilu o začetku, svoja stališča predložijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Prejeta sta bila dva odgovora na vprašalnik, eni stranki pa je bilo odobreno zaslišanje.

(6)

Komisija je pridobila in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za oceno, ali je treba obseg ukrepov spremeniti, ter opravila preiskave v prostorih naslednjih podjetij:

(7)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006.

(8)

Zadevni izdelek, kakor je določen v prvotni uredbi, je vinska kislina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščena pod oznako KN 2918 12 00 . Zadevni izdelek se uporablja v vinu, aditivih v pijačah in hrani, kot zaviralno sredstvo v mavcu in številnih drugih proizvodih. Pridobi se lahko kot stranski proizvod v vinarstvu, kot je to v primeru vseh proizvajalcev Skupnosti, ali s kemično sintezo iz petrokemičnih spojin, kot je to v primeru vseh proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(9)

Vinska kislina je „kiralna“ molekula, kar pomeni, da obstaja v različnih geometrijskih konfiguracijah. Zlasti relevantni sta vrsti „L-(+)“ in „D-(-)“ (v nadaljevanju „vinska kislina L“ in „vinska kislina D“), ki imata ena drugi zrcalne molekule. Ti dve vrsti vinske kisline ločijo splošno sprejeti industrijski viri, kot sta Chemical Abstract Services („CAS“) in Evropski popis obstoječih komercialnih kemičnih snovi („EINECS“). Kislini se brez težav razlikujeta s preskusom, pri katerem se meri rotacija polarizirane svetlobe. Smer rotacije pri vinski kislini L je pozitivna, pri vinski kislini D pa negativna.

(10)

Preiskava, na podlagi katere so bili uvedeni veljavni ukrepi, se je osredotočila na naravno pridobljeno vinsko kislino. Ugotovljeno je bilo, da ima izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo kitajski proizvajalci, enake osnovne lastnosti kot izdelek industrije Skupnosti ter da slednjemu konkurira pri večini zgoraj navedenih uporab.

(11)

Vinska kislina D pa ne nastane po naravni poti ter se lahko pridobi le s kemično sintezo. Te vrste vinske kisline industrija Skupnosti ne proizvaja in v Skupnosti ni priznana kot živilski aditiv. Znane uporabe te vrste vinske kisline so v farmacevtski industriji pri proizvodnji nekaterih pomožnih snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo aktivnih sestavin v zdravilih. Za to vrsto farmacevtske uporabe se lahko uporabita vinski kislini L ali D, odvisno od načrtovanih lastnosti končnega izdelka. Vendar pa vrsti D in L med seboj nista nadomestljivi pri nobeni posamezni uporabi. Te ugotovitve je potrdilo dejstvo, da je vložnik – družba, ki proizvaja pomožne snovi za farmacevtsko industrijo – kupoval in pri proizvodnji svojih izdelkov uporabljal obe vrsti vinske kisline (L in D), ne le eno (cenejšo) vrsto vinske kisline.

(12)

Preiskava je tudi pokazala, da je cena vinske kisline D štiri do petkrat višja od cene drugih vrst vinske kisline, kar je posledica drugačnega proizvodnega postopka, ki se uporablja pri njenem pridobivanju. Ta višja cena omejuje trg vinske kisline D na zgoraj omenjene uporabe, kjer drugih, cenejših vrst vinske kisline ni mogoče uporabiti. Zaradi navedenih razlik v uporabi in stroških se velikost trga vinske kisline D ocenjuje na manj kot 1 % celotnega trga vinske kisline.

(13)

Če povzamemo, v preiskavi je bilo ugotovljeno, da ima vinska kislina D bistveno drugačne fizične in kemične lastnosti kot vinska kislina L, ki jo proizvaja industrija Skupnosti, kar pomeni, da ti dve vrsti med seboj nista nadomestljivi in si ne konkurirata na trgu Skupnosti. Zaradi navedenih razlik med vinsko kislino D in izdelkom v preiskavi se zaključi, da vinska kislina D ne bi smela biti vključena v obseg izdelka v okviru ukrepov.

(14)

Zgornje ugotovitve so temeljile na lastnostih čiste vinske kisline D in zato ne veljajo za kakršne koli mešanice vinske kisline D z drugimi izdelki.

(15)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o zgornjih ugotovitvah.

(16)

Industrija Skupnosti ni spodbijala ugotovitev preiskave, vendar je izrazila skrb, da bi lahko izvzetje ene vrste izdelka olajšalo izogibanje ukrepom.

(17)

Vendar se šteje, da je mogoče zaradi razlik v ceni in količini izogibanje hitro ugotoviti s statističnimi podatki. Poleg tega se vinska kislina D od drugih vrst razloči brez težav na podlagi prej navedenega optičnega preskusa.

(18)

Komisija bo spremljala podatke o uvozu vinske kisline D in drugih vrst, za katere veljajo ukrepi. Če se bodo količine in/ali cene uvožene vinske kisline D v katero koli državo razlikovale od običajnih, bo Komisija na to takoj opozorila ustrezne carinske organe.

(19)

Glede na navedeno se šteje za primerno, da se prvotna uredba spremeni tako, da se razjasni opredelitev izdelka in vinska kislina D izvzame iz ukrepov.

(20)

Ker je sedanja preiskava v zvezi s pregledom omejena na določitev obsega izdelka in ker namen prvotnih ukrepov ni bil vključiti to vrsto izdelka, se zdi primerno, da se za preprečitev kakršne koli posledične škode uvoznikom izdelka ugotovitve uporabljajo od začetka veljavnosti prvotne uredbe, vključno z uvozi med 30. julijem 2005 in 28. januarjem 2006, za katere so veljale začasne dajatve. Ker je poleg tega prvotna uredba začela veljati šele pred kratkim in je pričakovati omejeno število zahtevkov za povračilo, ni tehtnega razloga proti uvedbi takšne retroaktivne uporabe.

(21)

Zato bi bilo treba za blago, ki ni zajeto s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 130/2006, kakor se spremeni s to uredbo, dokončne protidampinške dajatve, plačane ali vknjižene v skladu s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 130/2006 v prvotni različici, povrniti ali odpustiti.

(22)

Povrnitev ali odpustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(23)

Ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 130/2006 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe –