18.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/5

DIREKTIVA SVETA 2008/120/ES

z dne 18. decembra 2008

o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Večina držav članic je ratificirala Evropsko konvencijo za zaščito rejnih in proizvodnih živali. Tudi Skupnost je odobrila to konvencijo s Sklepom Sveta 78/923/EGS (4).

(3)

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (5) uvaja določbe Skupnosti, ki se uporabljajo za vse rejne živali v zvezi z zahtevami za izgradnjo prostorov za živali, izolacijo, ogrevanjem in zračenjem ter nadzorom opreme in živine. Zato je treba, kadar se morajo oblikovati podrobnejše zahteve, te zadeve obravnavati v okviru te direktive.

(4)

Prašiči kot žive živali so vključeni v seznam proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi.

(5)

Reja prašičev je sestavni del kmetijstva. Predstavlja vir prihodka za del kmečkega prebivalstva.

(6)

Razlike, ki lahko izkrivijo konkurenčne pogoje, motijo nemoteno delovanje skupnega trga prašičev in proizvodov prašičjega izvora.

(7)

Zato obstaja potreba po določanju skupnih minimalnih pogojev za varstvo prašičev v reji, da bi s tem zagotovili racionalen razvoj prireje.

(8)

Prašiči bi morali živeti v takšnem okolju, ki zadovoljuje njihove potrebe po gibanju in raziskovanju. Dobro počutje prašičev je zaradi hudega pomanjkanja prostora ogroženo.

(9)

Če se prašiče redi v skupinah, bi bilo treba za izboljšanje njihovega dobrega počutja sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zaščito.

(10)

Svinje raje vzdržujejo socialne stike z drugimi prašiči, če jim je zagotovljena svoboda gibanja in živijo v pestrem okolju. Nastanitev svinj v stalno strogo zaprtih prostorih bi bilo zato treba prepovedati.

(11)

Krajšanje repov ter ščipanje in brušenje zob lahko pri prašičih povzroči trenutne in trajne bolečine. Kastracija lahko povzroči trajno bolečino, ki je v primeru pretrganja tkiva še hujša. Takšni posegi so zato za dobro počutje prašičev škodljivi, še zlasti, če jih izvajajo neusposobljene in neizkušene osebe. Zaradi tega bi bilo treba določiti pravila, ki bi zagotavljala dobro prakso.

(12)

Različni vidiki, ki jih je treba vzeti v obzir, bi morali biti med seboj v ravnovesju, tako vidik dobrega počutja in zdravja kot tudi ekonomsko-socialni ter okoljevarstveni vidik.

(13)

Uradne službe, proizvajalci, potrošniki in drugi bi morali biti obveščeni o razvoju na tem področju. Komisija bi morala zato na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane aktivno nadaljevati znanstvene raziskave glede najboljšega(-ih) sistema(-ov) za rejo prašičev z vidika njihovega dobrega počutja. Zato bi bilo treba v vmesnem obdobju zagotoviti vse potrebno, da bi Komisija lahko uspešno izpolnila to nalogo.

(14)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(15)

Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenimi v delu B Priloge II, v nacionalno pravo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa minimalne pogoje za varstvo prašičev, rejenih in pitanih v zaprtih prostorih.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„prašič“ pomeni žival vrste prašič katere koli starosti, ki jo redijo za razplod ali pitanje;

2.

„merjasec“ pomeni spolno dozorelega samca prašiča, namenjenega za razplod;

3.

„mladica“ pomeni spolno dozorelo samico prašiča, ki še ni prasila;

4.

„svinja“ pomeni samico prašiča po prvi prasitvi;

5.

„breja svinja“ pomeni samico prašiča med perinatalno dobo in odstavitvijo pujskov;

6.

„plemenska svinja“ pomeni svinjo med odstavitvijo svojih pujskov in perinatalno dobo;

7.

„sesni pujsek“ pomeni prašiča od rojstva do odstavitve;

8.

„tekač“ pomeni prašiča od odstavitve do starosti desetih tednov;

9.

„pitanec“ pomeni prašiča od starosti desetih tednov do zakola ali razploda;

10.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ v smislu člena 2(6) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (7).

Člen 3

1.   Države članice zagotovijo, da vsa gospodarstva izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

vsakemu tekaču ali pitancu, ki živi v skupini, razen mladicam po osemenitvi in svinjam, mora biti na voljo neovirana talna površina, ki meri najmanj:

Živa masa (kg)

m2

do 10

0,15

nad 10 do 20

0,20

nad 20 do 30

0,30

nad 30 do 50

0,40

nad 50 do 85

0,55

nad 85 do 110

0,65

nad 110

1,00

(b)

skupna neovirana talna površina, ki je na voljo vsaki mladici po osemenitvi in vsaki svinji, kadar so mladice in/ali svinje v istih skupinah, mora meriti najmanj 1,64 m2 oziroma 2,25 m2. Če so živali nastanjene v skupinah z manj kot šestimi živalmi, mora biti neovirana talna površina večja za 10 %. Če so živali nastanjene v skupinah s 40 ali več živalmi, je lahko neovirana površina manjša za 10 %.

2.   Države članice zagotovijo, da površine izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

za mladice po osemenitvi in breje svinje: na celotnem delu talne površine iz točke (b) odstavka 1, ki meri najmanj 0,95 m2 za mladico in najmanj 1,3 m2 za svinjo, morajo biti polna tla, pri katerih je lahko največ 15 % namenjenih drenažnim odprtinam;

(b)

kadar se betonske rešetke uporabljajo za prašiče v skupinah,

(i)

največja širina rež med rešetkami ne sme presegati:

—

11 mm za pujske,

—

14 mm za odstavljence,

—

18 mm za pitance,

—

20 mm za mladice po parjenju in svinje;

(ii)

mora širina rešetke znašati najmanj:

—

50 mm za pujske in odstavljence ter

—

80 mm za pitance, mladice po osemenitvi in svinje.

3.   Države članice zagotovijo, da je gradnja ali predelava objektov, v katerih so svinje in mladice privezane, prepovedana. Od 1. januarja 2006 je privezovanje svinj in mladic prepovedano.

4.   Države članice zagotovijo, da se svinje in mladice v obdobju od štirih tednov po parjenju do enega tedna pred predvideno prasitvijo redijo v skupinah. Stranice boksa, v katerem je nastanjena skupina, morajo biti daljše od 2,8 m. Če je v skupini manj kot šest živali, morajo biti stranice boksa, v kateri je nastanjena skupina, daljše od 2,4 m.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko svinje in mladice, ki se redijo na gospodarstvih z manj kot desetimi svinjami, v obdobju iz omenjenega pododstavka nastanjene individualno, pod pogojem, da se v boksih lahko neovirano obračajo.

5.   Države članice zagotovijo, da se brez poseganja v zahteve iz Priloge I svinjam in mladicam omogoči trajen dostop do materiala, s katerim se lahko ukvarjajo in ki izpolnjuje vsaj ustrezne zahteve iz navedene priloge.

6.   Države članice zagotovijo, da krmljenje svinj in mladic v skupinah poteka na način, ki vsaki živali zagotovi zadostno količino krme, tudi če se zanjo hkrati potegujejo druge živali.

7.   Države članice zagotovijo, da vse breje svinje in mladice za potešitev lakote in potrebe po žvečenju dobijo zadostno količino voluminozne ali visoko vlakninaste krme in visoko energetske krme.

8.   Države članice zagotovijo, da so prašiči, ki morajo živeti v skupinah, močno agresivni, prašiči, ki so jih napadli drugi prašiči, ter bolni ali poškodovani prašiči lahko začasno nastanjeni v individualnih boksih. V tem primeru individualni boks živali omogoča neovirano obračanje, če to ni v nasprotju s posebnimi veterinarskimi nasveti.

9.   Določbe iz odstavkov 1(b), 2, 4, 5 in zadnjega stavka odstavka 8 se uporabljajo za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva ali gospodarstva, ki se bodo po 1. januarju 2003 uporabljala prvič. Od 1. januarja 2013 se te določbe uporabljajo za vsa gospodarstva.

Določbe iz prvega pododstavka odstavka 4 se ne uporabljajo za gospodarstva z manj kot desetimi svinjami.

Člen 4

Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo prašičev ustrezajo splošnim določbam, določenim v Prilogi I.

Člen 5

Da bi upoštevali napredek znanosti, se določbe Priloge I lahko dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 6

Države članice zagotovijo, da:

(a)

osebe, ki za oskrbo prašičev zaposlijo ali določijo druge osebe, poskrbijo, da se slednje seznanijo z navodili in smernicami za uporabo ustreznih določb člena 3 in Priloge I;

(b)

so na voljo primerni tečaji usposabljanja. Takšni tečaji se morajo osredotočiti zlasti na vidike dobrega počutja živali.

Člen 7

1.   Komisija po možnosti pred 1. januarjem 2005 in v vsakem primeru do 1. julija 2005 predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane. Poročilo upošteva socialno-ekonomske posledice, sanitarne posledice, vplive na okolje in različne podnebne razmere. Prav tako upošteva razvoj metod in sistemov proizvodnje prašičev in predelave mesa, pri katerih bi bila lahko potreba po operativni kastraciji manjša. Če je potrebno, se skupaj s poročilom predložijo ustrezni zakonodajni predlogi glede učinkov, ki jih imajo različne velikosti prostorov in vrste tal na dobro počutje odstavljencev in pitancev.

2.   Komisija najpozneje do 1. januarja 2008 predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane.

Poročilo zajema zlasti:

(a)

učinke, ki jih ima v različnih sistemih kmetovanja gostota živali, vključno z velikostjo skupin in načini razvrščanja živali v skupine, na dobro počutje in zdravje prašičev;

(b)

vpliv ureditve hleva in različnih vrst tal na dobro počutje in zdravje prašičev, pri čemer se upoštevajo različne podnebne razmere;

(c)

dejavnike tveganja, povezane z grizenjem repov, in priporočila za zmanjšanje potrebe po krajšanju repov;

(d)

nadaljnji razvoj sistemov skupne hlevske reje brejih svinj, pri čemer se upoštevajo tako patološki, zootehnični, fiziološki in etološki vidiki različnih sistemov kot njihov vpliv na zdravje in okolje ter različne podnebne razmere;

(e)

določitev prostorskih zahtev za odrasle plemenske merjasce, ki so nastanjeni individualno, pri čemer se upošteva tudi prostor za pripust;

(f)

nadaljnji razvoj sistemov proste hlevske reje svinj v prostoru za parjenje in svinj med prasitvijo, ki zadovoljujejo potrebe svinje, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje pujskov;

(g)

pričakovanja in odnos potrošnikov do prašičjega mesa v primeru, da se počutje živali na različne načine izboljša;

(h)

socialno-ekonomske posledice različnih sistemov reje prašičev in njihove učinke na gospodarske partnerje Skupnosti.

Če je potrebno, se lahko skupaj s poročilom predložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Člen 8

1.   Države članice zagotovijo, da je za izvajanje pregledov odgovoren pristojni organ, ki naj preverja, ali se izpolnjujejo določbe te direktive.

S temi pregledi, ki jih je mogoče izvajati tudi ob pregledih, opravljenih v druge namene, je treba vsako leto pokriti statistično reprezentativen vzorec različnih sistemov reje, ki se uporabljajo v vsaki državi članici.

2.   V skladu s postopkom iz člena 11(2), Komisija sestavi kodeks pravil, ki jih je treba uporabljati pri izvajanju pregledov, predvidenih v odstavku 1 tega člena.

3.   Vsaki dve leti do zadnjega delovnega dne v aprilu, prvič pa do 30. aprila 1996, države članice obvestijo Komisijo o izidih pregledov, opravljenih v preteklih dveh letih v skladu s tem členom, vključno s številom opravljenih pregledov glede na število gospodarstev na njihovem ozemlju.

Člen 9

Za uvoz v Skupnost mora živali, ki prihajajo iz tretje države, spremljati spričevalo, ki ga izda pristojni organ te države in potrjuje, da so bile živali deležne najmanj enakovredne obravnave kakor živali s poreklom iz Skupnosti, kakor predvideva ta direktiva.

Člen 10

Kadar je to potrebno zaradi enotne uporabe te direktive, lahko veterinarski strokovnjaki Komisije izvajajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi organi. Osebe, ki opravljajo ta nadzor, morajo izvajati posebne ukrepe za osebno higieno, da bi izključili tveganje prenosa bolezni.

Država članica na ozemlju, kjer se izvaja pregled, mora nuditi strokovnjakom vso potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Komisija obvesti pristojni organ zadevne države članice o rezultatih pregleda.

Pristojni organ zadevne države članice mora izvesti vse ukrepe, ki bi se izkazali za potrebne pri upoštevanju rezultatov pregleda.

Glede odnosov s tretjimi državami se uporabljajo določbe poglavja III Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (8).

Splošna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 11

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 12

Države članice lahko v skladu s splošnimi pravili Pogodbe na svojem ozemlju ohranijo ali uporabljajo določbe za zaščito prašičev, ki so strožja od tistih, določenih s to direktivo. O vseh takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 13

Direktiva 91/630/EGS, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge II, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenimi v delu B Priloge II, v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 14

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER

(1)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 78.

(2)  UL L 340, 11.12.1991, str. 33.

(3)  Glej del A Priloge II.

(4)  UL L 323, 17.11.1978, str. 12.

(5)  UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

(6)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(8)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(9)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

PRILOGA I

POGLAVJE I

SPLOŠNI POGOJI

Poleg ustreznih določb Priloge k Direktivi 98/58/ES se uporabljajo naslednje zahteve:

1.

V objektih, v katerih se redijo prašiči, se je treba izogibati stalnim ravnem hrupa, ki so enake ali višje od 85 dBA. Izogibati se je treba trajnemu ali nenadnemu hrupu.

2.

Prašiči morajo biti osem ur na dan nastanjeni pri svetlobi z močjo najmanj 40 luksov.

3.

Prostori za prašiče morajo biti zgrajeni tako, da živalim omogočajo:

—

dostop do ležišča, ki je primerno glede velikosti in temperature ter čisto in opremljeno z ustreznim sistemom odvajanja, tako da lahko vse živali ležijo istočasno,

—

da lahko ležijo in normalno vstajajo,

—

da lahko vidijo druge prašiče, pri čemer so lahko v tednu pred načrtovano prasitvijo in med prasitvijo svinje in mladice ločene od sovrstnikov.

4.

Brez poseganja v člen 3(5) se mora prašičem omogočiti stalen dostop do zadostne količine materiala, ki ga lahko brez težav raziskujejo in premikajo, ne da bi bilo pri tem ogroženo njihovo zdravje, kot je na primer slama, seno, les, stržine, gobji kompost, šota ali mešanica takšnega materiala.

5.

Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se prašiči ne poškodujejo, in zasnovana, zgrajena in vzdrževana tako, da pri prašičih ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin. Ustrezati morajo velikosti in teži prašičev ter, če ni na voljo nastilja, imeti trdno, ravno in stabilno površino.

6.

Vsi prašiči se morajo krmiti najmanj enkrat na dan. Če se prašiči krmijo v skupinah in ne po želji ali preko avtomatskega sistema za individualno krmljenje, mora imeti vsak prašič dostop do krme istočasno kot drugi prašiči v skupini.

7.

Vsi prašiči, ki so stari več kot dva tedna, morajo imeti stalen dostop do zadostne količine sveže pitne vode.

8.

Vsi posegi, ki se ne opravljajo za terapevtske ali diagnostične namene ali ki niso namenjeni označevanju prašičev v skladu z ustrezno zakonodajo, ki pri živalih povzročijo poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo zgradbe kosti, so prepovedani, razen:

—

enakomernega skrajšanja podočnikov z brušenjem ali ščipanjem pri pujskih, ki niso stari več kot sedem dni, pri čemer se mora oblikovati nepoškodovana gladka površina; pri merjascih se lahko čekani skrajšajo, kjer je to potrebno zaradi preprečevanja poškodb pri drugih živalih ali zaradi varnosti,

—

krajšanje dela repa,

—

kastracije samcev na način, ki ne vključuje pretrganja tkiva,

—

nameščanja nosnih obročev samo pri živalih, ki se redijo na prostem, in v skladu z nacionalno zakonodajo.

Krajšanje repa in krajšanje podočnikov se ne smeta opravljati rutinsko, temveč samo takrat, kadar se lahko dokaže, da so na seskih svinj ali na uhljih ali repih drugih prašičev nastale poškodbe. Pred izvajanjem takšnih posegov se sprejmejo drugi ukrepi za preprečevanje grizenja repov in drugih vedenjskih motenj, pri čemer se upoštevata okolje in gostota živali. Zaradi tega se morajo neprimerne bivalne razmere nastanitve ali sistemi reje spremeniti.

Vse zgoraj navedene posege lahko opravi samo veterinar ali oseba, usposobljena v skladu s členom 6, z izkušnjami pri opravljanju takšnih posegov z ustreznimi sredstvi in pod ustreznimi higienskimi pogoji. Kastracijo ali krajšanje repov pri pujskih, starih več kot sedem dni, lahko opravi samo veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA RAZLIČNE KATEGORIJE PRAŠIČEV

A.   Merjasci

Boksi za merjasce morajo biti postavljeni in zgrajeni tako, da se v njih merjasec lahko obrača ter sliši, voha in vidi druge prašiče. Odraslemu merjascu mora biti na voljo neovirana površina, ki meri najmanj 6 m2.

Če se boksi uporabljajo tudi za pripust, mora površina, ki je na voljo odraslemu merjascu, meriti najmanj 10 m2, boks pa ne sme imeti ovir.

B.   Svinje in mladice

1.

Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje agresivnosti v skupinah.

2.

Če je potrebno, se morajo breje svinje in mladice tretirati pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Če so nastanjene v prasitvenih boksih, je treba breje svinje in mladice temeljito očistiti.

3.

V tednu pred predvideno prasitvijo morajo svinje in mladice dobiti na razpolago zadostne količine ustreznega materiala za izdelavo gnezda, razen kadar to zaradi sistema za odvajanje gnojevke, ki se uporablja na obratu, ni tehnično izvedljivo.

4.

Za svinjo ali mladico mora biti na voljo neoviran prostor, ki omogoča lažji potek naravne prasitve ali prasitve, pri kateri je potrebna pomoč.

5.

Prasitveni boksi, v katerih se svinje lahko prosto gibljejo, morajo omogočati zaščito pujskov, na primer z zaščitnimi rešetkami.

C.   Sesni pujski

1.

Del celotne površine tal, ki živalim omogoča, da lahko ležijo istočasno, mora biti poln ali prekrit z blazino, slamo ali drugim primernim materialom.

2.

Kadar se uporablja prasitveni boks, morajo imeti pujski dovolj prostora, da lahko sesajo brez težav.

3.

Sesni pujski, mlajši od 28 dni, ne smejo biti odstavljeni od svinje, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro počutje ali zdravje svinje ali pujska.

Vendar pa se lahko sesni pujski odstavijo do sedem dni prej, če se premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito očistijo in razkužijo ter so ločeni od prostorov, v katerih se nahajajo svinje, z namenom zmanjševanja možnosti prenosa bolezni na pujske.

D.   Tekači in pitanci

1.

Če se prašiči redijo v skupinah, se morajo sprejeti ukrepi za preprečevanje medsebojnih spopadov, ki presegajo mero normalnega vedenja.

2.

Prašiči morajo biti nastanjeni v skupinah, ki se, kolikor je mogoče, med seboj ne mešajo. Če se morajo prašiči, ki se ne poznajo, združiti v skupino, se mora to zgoditi v kar se da zgodnji starosti, po možnosti najkasneje v enem tednu po odstavitvi. Kadar se skupine prašičev mešajo, se jim na primeren način omogoči, da se lahko umaknejo in skrijejo pred drugimi prašiči.

3.

Ob znakih hudih spopadov med prašiči se nemudoma preučijo vzroki zanje in sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer zagotovitev zadostne količine slame ali drugih materialov, ki jih živali lahko raziskujejo. Ogrožene živali ali zlasti agresivne živali se ločijo od skupine.

4.

Uporaba pomirjeval z namenom lažjega prilagajanja živali na življenje v skupini se dovoli samo v izjemnih primerih in po posvetovanju z veterinarjem.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 91/630/EGS

(UL L 340, 11.12.1991, str. 33)

 

Direktiva Sveta 2001/88/ES

(UL L 316, 1.12.2001, str. 1)

 

Direktiva Komisije 2001/93/ES

(UL L 316, 1.12.2001, str. 36)

 

Uredba Sveta (ES) št. 806/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

Samo Priloga III, točka 26

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva

Roki za prenos

91/630/EGS

1. januar 1994

2001/88/ES

1. januar 2003

2001/93/ES

1. januar 2003

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 91/630/EGS

Ta direktiva

Člena 1 in 2

Člena 1 in 2

Člen 3, uvodno besedilo

—

Člen 3, točka 1

Člen 3(1)

Člen 3, točka 2

Člen 3(2)

Člen 3, točka 3

Člen 3(3)

Člen 3, točka 4(a)

Člen 3(4), prvi pododstavek

Člen 3, točka 4(b)

Člen 3(4), drugi pododstavek

Člen 3, točka 5

Člen 3(5)

Člen 3, točka 6

Člen 3(6)

Člen 3, točka 7

Člen 3(7)

Člen 3, točka 8

Člen 3(8)

Člen 3, točka 9

Člen 3(9)

Člen 4(1), prvi pododstavek

Člen 4

Člen 4(1), drugi pododstavek

—

Člen 4(2)

—

Člen 5

Člen 5

Člen 5a, uvodno besedilo

Člen 6, uvodno besedilo

Člen 5a, točka 1

Člen 6(a)

Člen 5a, točka 2

Člen 6(b)

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11(1)

—

Člen 11(2)

Člen 12

—

Člen 13

—

Člen 14

Člen 12

Člen 15

Priloga

Priloga I

—

Priloga II

—

Priloga III