13.12.2008

Uradni list Evropske unije

L 335/99

SKUPNO STALIŠČA SVETA 2008/944/SZVP

z dne 8. decembra 2008

ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Države članice nameravajo graditi na skupnih merilih, dogovorjenih na zasedanjih Evropskega sveta v Luxembourgu leta 1991 in Lizboni leta 1992, ter na Kodeksu ravnanja Evropske unije o izvozu orožja, ki ga je Svet sprejel leta 1998.

(2)	Države članice priznavajo posebne odgovornosti držav, ki izvažajo vojaško tehnologijo in opremo.

(3)	Države članice so odločene postaviti visoke skupne standarde, ki jih bodo vse države članice upoštevale kot minimum pri upravljanju in omejevanju prenosa vojaške tehnologije in opreme, in okrepiti izmenjavo ustreznih informacij z namenom doseči večjo preglednost.

(4)	Države članice so odločene preprečiti izvoz vojaške tehnologije in opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo ali mednarodno agresijo ali bi prispevala k regionalni nestabilnosti.

(5)	Države članice nameravajo v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) okrepiti in spodbujati usklajenost na področju izvoza vojaške tehnologije in opreme.

(6)	Sprejeti so bili dopolnilni ukrepi proti nedovoljenemu prenosu v obliki programa EU za preprečevanje in boj proti nedovoljenemu prometu s konvencionalnim orožjem.

(7)	Svet je 12. julija 2002 sprejel Skupni ukrep 2002/589/SZVP o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja (1).

(8)	Svet je 23. junija 2003 sprejel Skupno stališče 2003/468/SZVP (2) o nadzoru posredovanja orožja.

(9)

Evropski Svet je decembra 2003 sprejel strategijo proti širjenju orožja za množično uničevanje in decembra 2005 strategijo za boj proti kopičenju in širjenju osebnega in lahkega orožja (SALW) ter njihovega streliva, iz česar sledi da države članice Evropske unije povečajo skupni interes za usklajen pristop pri nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme.

(10)	Leta 2001 je bil sprejet akcijski program ZN za preprečevanje, boj in odpravljanje nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim strelnim orožjem v vseh oblikah.

(11)	Leta 1992 je bil ustanovljen register Združenih narodov za konvencionalno orožje.

(12)	Države imajo pravico do prenosa sredstev za samoobrambo v skladu s pravico do samoobrambe, ki jo priznava Ustanovna listina ZN.

(13)	Priznana je želja držav članic o ohranitvi obrambne industrije kot dela industrijske baze in obrambe.

(14)	Krepitev baze evropske obrambne tehnologije in industrije, ki prispeva k izvajanju skupne zunanje in varnostne politike, in zlasti skupne evropske varnostne in obrambne politike, mora spremljati sodelovanje in usklajenost na področju vojaške tehnologije in opreme.

(15)	Države članice nameravajo okrepiti politiko Evropske unije glede nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme s sprejetjem tega Skupnega stališča, ki posodablja in nadomešča Kodeks ravnanja Evropske unije glede izvoza orožja, sprejetega s strani Sveta dne 8. junija 1998.

(16)	13. junija 2000 je Svet sprejel Skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije, ki se bo redno pregledoval, pri čemer se bodo po potrebi upoštevali podobni nacionalni ali mednarodni seznami (3).

(17)

Unija mora zagotoviti doslednost pri vseh svojih zunanjepolitičnih dejavnostih v okviru zunanjepolitičnih odnosov v skladu z drugim odstavkom člena 3 Pogodbe; v ta namen se Svet seznani s predlogom Komisije o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (4) –

SPREJEL TO SKUPNO STALIŠČE

Člen 1

1. Vsaka država članica oceni vloge za izvozno dovoljenje predmetov s skupnega seznama vojaške opreme EU iz člena 12, ki se pripravijo za vsak primer posebej na podlagi meril iz člena 2.

2. Vloge za izvozno dovoljenje iz odstavka 1 vključujejo:

—	vloge za dovoljenja za fizični izvoz, vključno s tistimi, ki so namenjene licenčni proizvodnji vojaške opreme v tretjih državah,

—	vloge za dovoljenja za posredovanje,

—	vloge za dovoljenja za „tranzit“ ali „pretovarjanje“,

—	vloge za dovoljenja za kakršne koli nematerialne prenose programske opreme in tehnologije preko elektronskih medijev, telefaksa ali telefona.

Države članice v svoji zakonodaji določijo, v katerih primerih je za te vloge potrebno izvozno dovoljenje.

Člen 2

Merila

1. Prvo merilo: Spoštovanje mednarodnih obveznosti in zavez držav članic, zlasti sankcij, ki jih je sprejel Varnostni svet ZN ali Evropska unija, spoštovanje sporazumov o neširjenju orožja in drugih zadevah ter drugih mednarodnih obveznosti.

Izvozno dovoljenje se zavrne, če odobritev med drugim ni v skladu z:

(a)	mednarodnimi obveznostmi in zavezami držav članic za izvajanje embarga na orožje, ki so ga uvedli Združeni narodi, Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi;

(b)	mednarodnimi obveznostmi držav članic v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju ter Konvencijo o kemičnem orožju;

(c)	zavezami držav članic, da ne izvažajo kakršnih koli protipehotnih min;

(d)	zavezami držav članic v okviru Avstralske skupine, Režima kontrole raketne tehnologije, Zanggerjevega odbora, Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarskega sporazuma in Haaškega kodeksa ravnanja glede boja proti širjenju balističnih izstrelkov.

2. Drugo merilo: Spoštovanje človekovih pravic v namembni državi in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani namembne države.

—

Po oceni odnosa države prejemnice do ustreznih načel, uvedenih z instrumenti o mednarodnih človekovih pravicah, države članice:

(a)	zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija in oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za notranjo represijo;

(b)

izvajajo posebno previdnost in stalni nadzor pri izdajanju dovoljenj državam, za katere so ustrezni organi Združenih narodov, Evropske unije ali Sveta Evrope ugotovili, da resno kršijo človekove pravice, ter obravnavajo vsak primer posebej, pri čemer upoštevajo naravo vojaške tehnologije ali opreme;

Za te namene se za tehnologijo ali opremo, ki bi se lahko uporabljala za notranjo represijo, med drugim šteje tudi tehnologija ali oprema ter njej podobna oprema, za katero obstajajo dokazi, da jo predlagani končni uporabnik uporablja za notranjo represijo, ali obstajajo resni razlogi, da se bo uporabljala v druge namene ali da jo bo uporabljal drugi končni uporabnik, kakor je bilo navedeno, in da se bo ta tehnologija ali oprema uporabljala za notranjo represijo. V skladu s členom 1 tega Skupnega stališča bo treba naravo tehnologije ali opreme natančno preučiti, zlasti če se bo uporabljala za zagotavljanje notranje varnosti. Notranja represija med drugim zajema mučenje in druga okrutna, nečloveška in ponižujoča ravnanja ali kaznovanja, hitre ali samovoljne usmrtitve, izginotja, samovoljne pripore ali druge večje kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so določene v ustreznih instrumentih o človekovih pravicah, vključno s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.

—

Po oceni odnosa države prejemnice do ustreznih načel, uvedenih z instrumenti mednarodnega humanitarnega prava, države članice:

(c)	zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

3. Tretje merilo: Notranje stanje v namembni državi kot posledica obstoja napetosti ali oboroženih spopadov.

Države članice zavrnejo izvozno dovoljenje za izvoz vojaške tehnologije ali opreme, ki bi v namembni državi lahko izzvala ali podaljšala oborožene spopade ali poostrila že obstoječo napetost in spopade.

4. Četrto merilo: Ohranitev regionalnega miru, varnosti in stabilnosti.

Države članice zavrnejo izvozno dovoljenje, če obstaja očitno tveganje, da bi nameravani prejemnik vojaško tehnologijo ali opremo, namenjeno za izvoz, lahko agresivno uporabil zoper drugo državo ali bi z njo uveljavil ozemeljske zahteve. Pri upoštevanju teh tveganj države članice med drugim upoštevajo:

(a)	obstoj ali verjetnost oboroženega spopada med državo prejemnico in drugo državo;

(b)	zahtevo po ozemlju sosednje države, ki si ga je država prejemnica že v preteklosti poskušala pridobiti s silo ali je grozila, da bo to storila;

(c)	možnost uporabe vojaške tehnologije ali opreme za druge namene in ne za namene legitimne nacionalne varnosti in obrambe države prejemnice;

(d)	potrebo, da ne bi znatno ogrozile regionalne stabilnosti.

5. Peto merilo: Nacionalna varnost držav članic in ozemelj, katerih zunanji odnosi so odgovornost države članice, ter nacionalna varnost prijateljskih držav in zaveznic.

Države članice upoštevajo:

(a)

morebitni učinek vojaške tehnologije ali opreme, namenjene za izvoz, na obrambne in varnostne interese kot tudi interese držav članic, prijateljskih držav ter držav zaveznic, pri čemer se zavedajo, da ta dejavnik ne more vplivati na obravnavanje meril glede spoštovanja človekovih pravic ter regionalnega miru, varnosti in stabilnosti;

(b)	tveganje uporabe zadevne vojaške tehnologije ali opreme zoper svoje sile ali zoper sile držav članic, prijateljskih držav ter držav zaveznic.

6. Šesto merilo: Odziv države, ki kupuje, na mednarodno skupnost zlasti glede njenega odnosa do terorizma, njenih zavezništev in spoštovanja mednarodnega prava.

Države članice med drugim upoštevajo podatke o državi, ki kupuje, glede:

(a)	njene podpore ali spodbujanja terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;

(b)	njenega izpolnjevanja mednarodnih zavez, zlasti neuporabe sile, ter mednarodnega humanitarnega prava;

(c)	njene zavezanosti k neširjenju orožja in drugim oblikam nadzora orožja in razoroževanja, zlasti podpis, ratifikacija in izvajanje ustreznih konvencij o nadzoru orožja in razoroževanju iz točke (b) prvega merila.

7. Sedmo merilo: Obstoj tveganja, da se bo vojaška tehnologija ali oprema v državi, ki kupuje, uporabila za druge namene ali pa jo bodo ponovno izvozili pod nezaželenimi pogoji.

Pri ocenjevanju vpliva vojaške tehnologije ali opreme, namenjene za izvoz, na državo prejemnico in pri ocenjevanju tveganja, da je takšna tehnologija ali oprema lahko namenjena nezaželenemu končnemu uporabniku ali se uporabi v nezaželene namene, se upošteva:

(a)	interese države prejemnice pri legitimni obrambi in domači varnosti, vključno s kakršnim koli sodelovanjem v Združenih narodih ali drugimi dejavnostmi za ohranjanje miru;

(b)	tehnična sposobnost države prejemnice, da uporablja takšno tehnologijo ali opremo;

(c)	sposobnost države prejemnice, da uporabi učinkovit nadzor izvoza;

(d)	tveganje, da se takšna tehnologija ali oprema ponovno izvozi v nezaželene kraje, in podatke o državi prejemnici glede spoštovanja določbe o ponovnem izvozu ali privolitvi pred ponovnim izvozom, za katero država članica izvoznica meni, da jo je treba uvesti;

(e)	tveganje, da se takšna tehnologija ali oprema nameni terorističnim organizacijam ali posameznim teroristom;

(f)	tveganje obratnega inženirstva ali nenameravanega prenosa tehnologij.

8. Osmo merilo: Združljivost izvoza vojaške tehnologije ali opreme s tehnično in gospodarsko zmogljivostjo države prejemnice, ob upoštevanju, da naj bi države pri izpolnjevanju potreb po legitimni varnosti in obrambi za oborožitev uporabile čim manj človeških in gospodarskih virov.

Države članice v luči informacij, pridobljenih s strani ustreznih virov, kot so poročila Programa Združenih narodov za razvoj, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, upoštevajo, ali bi predlagan izvoz lahko resno oviral trajnostni razvoj države prejemnice. V tem okviru preučijo tudi relativne stopnje vojaških in socialnih izdatkov države prejemnice, pri čemer upoštevajo vse dvostranske pomoči ali pomoči EU.

Člen 3

To skupno stališče ne vpliva na pravico države članice, da uveljavi strožjo nacionalno politiko.

Člen 4

1. Države članice si v skladu z merili tega Skupnega stališča izmenjajo natančne podatke o vlogah za izvozna dovoljenja, ki so bile zavrnjene, skupaj z obrazložitvijo zavrnitve. Preden država članica izda dovoljenje, ki ga je v zadnjih treh letih druga država članica zavrnila ali so ga druge države članice zavrnile za skoraj povsem enak posel, se najprej posvetuje z državo članico ali z državami članicami, ki je/so dovoljenje zavrnila/-e. Če se država članica po posvetovanju vseeno odloči za dodelitev dovoljenja, o tem uradno obvesti državo članico ali države članice, ki je/so dovoljenje zavrnila/-e, in hkrati poda natančno obrazložitev.

2. Odločitev o prenosu vojaške tehnologije ali opreme ali njegovi zavrnitvi temelji na nacionalni presoji vsake države članice. Zavrnitev dovoljenja pomeni, da je država članica zavrnila odobritev dejanske prodaje ali izvoza zadevne vojaške tehnologije ali opreme, ko bi sicer prišlo do prodaje ali sklenitve ustrezne pogodbe. Za te namene lahko zavrnitev, ki jo je treba uradno prijaviti, v skladu z nacionalnimi postopki vključuje tudi zavrnitev dovoljenja za začetek pogajanj ali negativen odgovor na uradni začetek poizvedbe o posebnem naročilu.

3. Države članice zagotovijo, da so takšne zavrnitve in posvetovanja zaupna in da jih ne bodo izkoristile v trgovske namene.

Člen 5

Izvozna dovoljena se odobrijo samo na podlagi zanesljivega predhodnega poznavanja končne uporabe opreme v namembni državi. Pri tem bo običajno zahtevano natančno pregledano potrdilo o končnem uporabniku ali ustrezna dokumentacija in/ali kakršno koli uradno pooblastilo, ki ga izda namembna država. Pri ocenjevanju vlog za izvozna dovoljenja vojaške tehnologije ali opreme za namene proizvodnje v tretjih državah države članice upoštevajo zlasti morebitno uporabo končnega proizvoda v državi proizvodnje in tveganje, da se končni proizvod uporabi za druge namene ali izvozi nezaželenemu končnemu uporabniku.

Člen 6

Brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1334/2003, se merila v členu 2 tega Skupnega stališča in postopek posvetovanja iz člena 4 uporabijo tudi v državah članicah za blago in tehnologijo z dvojno rabo, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1334/2000, če obstaja upravičen dvom, da bodo končni uporabniki tega blaga in tehnologije oborožene sile ali notranje varnostne sile ali podobne organizacije v državi prejemnici. Sklicevanja v tem Skupnem stališču na vojaško tehnologijo ali opremo vključujejo takšno blago in tehnologijo.

Člen 7

Da bi bilo to Skupno stališče kar najbolj uspešno, države članice delujejo v okviru SZVP z namenom okrepiti sodelovanje in spodbuditi usklajenost na področju izvoza vojaške tehnologije in opreme.

Člen 8

1. Vsaka država članica z drugimi državami članicami zaupno izmenja letno poročilo o izvozu vojaške tehnologije in opreme ter o izvajanju tega skupnega stališča.

2. Letno poročilo EU, ki temelji na prispevkih vseh držav članic, se predloži Svetu in objavi v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

3. Poleg tega vsaka država članica, ki izvaža tehnologijo ali opremo s skupnega seznama vojaške tehnologije ali opreme EU, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo po potrebi objavi nacionalno poročilo o izvozu vojaške tehnologije in opreme, in za letno poročilo EU zagotovi informacije o izvajanju tega skupnega stališča, kot je določeno v Navodilih za uporabnike.

Člen 9

Države članice po potrebi skupaj v okviru SZVP ocenijo stanje morebitnega ali dejanskega prejemnika izvoza vojaške tehnologije in opreme iz držav članic, pri čemer upoštevajo načela in merila tega Skupnega stališča.

Člen 10

Države članice lahko, če je to primerno, upoštevajo tudi učinek predlaganega izvoza na svoj gospodarski, socialni, trgovinski in industrijski interes, vendar ti dejavniki ne smejo vplivati na uporabo zgoraj navedenih meril.

Člen 11

Države članice si močno prizadevajo, da bi spodbudile druge države, ki izvažajo vojaško tehnologijo ali opremo, da upoštevajo merila tega skupnega stališča. S tretjimi državami, ki uporabljajo merila, redno izmenjujejo izkušnje o njihovi politiki nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme ter uporabi meril.

Člen 12

Države članice zagotovijo, da jim nacionalna zakonodaja omogoča nadzor nad izvozom tehnologije in opreme s skupnega seznama vojaške opreme EU. Države članice se v nacionalnih seznamih vojaške tehnologije in opreme sklicujejo na skupni seznam vojaške opreme EU, ki pa jih neposredno ne nadomešča.

Člen 13

Navodila za uporabnike v zvezi z evropskim kodeksom ravnanja glede izvoza vojaške opreme, ki se redno posodabljajo, služijo kot vodilo k izvajanju tega skupnega stališča.

Člen 14

To skupno stališče začne učinkovati z dnem njegovega sprejetja.

Člen 15

To skupno stališče se pregleda tri leta po njegovem sprejetju.

Člen 16

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER

(1) UL L 191, 19.7.2002, str. 1.

(2) UL L 156, 25.6.2003, str. 79.

(3) Nazadnje spremenjeno 10. marca 2008, UL C 98, 18.4.2008, str. 1.

(4) UL L 159, 30.6.2000, str. 1.