1.

Za namen tega programa Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)   Aktivna plovila: plovila, ki so med koledarskim letom izvedla kakršne koli ribolovne operacije (več kot 0 dni). Plovilo, ki ni bilo udeleženo v ribolovni operaciji med letom, se šteje za „neaktivno“.

(b)   Sočasno vzorčenje: istočasno vzorčenje vseh ali vnaprej določenega skupka vrst, ki jih plovilo ulovi ali iztovori.

(c)   Dnevi na morju: vsako neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del obdobja), v katerem je plovilo prisotno na območju in odsotno iz pristanišča.

(d)   Segment flote: skupina plovil enakega dolžinskega razreda (LOA) in s prevladujočim ribolovnim orodjem med letom na podlagi Dodatka III. Plovila lahko v referenčnem obdobju opravljajo različne ribolovne dejavnosti, vendar se lahko razvrstijo samo v en segment flote.

(e)   Ribolovni dnevi: vsak dan se pripiše območju, kjer je plovilo bilo večino ribolovnega časa v ustreznem dnevu na morju. Vendar če pri pasivnem orodju ni bila izvršena nobena operacija iz plovila v dnevu, ko je vsaj eno (pasivno) orodje ostalo v morju, bo ta dan povezan z območjem, kjer je bila izvedena zadnja nastavitev ribolovnega orodja na tem ribolovnem potovanju.

(f)   Ribolovno potovanje: pomeni vsako potovanje ribiškega plovila od kraja na kopnem do kraja iztovarjanja, razen neribolovnih potovanj (potovanje ribolovnega plovila od kraja do kraja zasidranja, med katerim se ne udeležuje ribolovnih dejavnosti in med katerim je vse orodje na krovu varno zvezano in pospravljeno ter ni na voljo za takojšnjo uporabo).

(g)   Ribolovna dejavnost: skupina ribolovnih operacij, s katerimi se lovijo podobne vrste (skupek vrst), kjer se uporablja podobno orodje v istem delu leta in/ali na istem območju in za katere je značilen podoben vzorec izkoriščanja.

(h)   Populacija plovil: vsa plovila iz registra ribolovne flote Skupnosti, kot je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (1).

(i)   Izbrane vrste: vrste, ki so pomembne za upravljanje in za katere prosijo mednarodni znanstveni organ ali regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(j)   Čas namakanja: čas od trenutka, ko je bilo nastavljeno vsako posamezno orodje, do trenutka, ko se začne to orodje odstranjevati.

2.

Za naslednje pojme se uporabljajo opredelitve Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (www.fao.org/fi/glossary/default.asp) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF): anadromne vrste, katadromne vrste, ulov, glavonožci, raki, globokomorske vrste, pridnene ribe, pridnene vrste, vzorec izkoriščanja, plavutonožci, sladkovodne vrste, orodja, iztovarjanje, zavržki, velike pelagične ribe, mehkužci, druge dejavnosti razen ribolova, pelagične ribe, male pelagične ribe in ciljne vrste.

1.

Model vrednotenja sektorja ribištva:

program zbiranja podatkov za sektor ribištva vsebuje naslednje razdelke:

2.

Model vrednotenja gospodarskega položaja sektorjev ribogojstva in predelovalne industrije:

3.

Model vrednotenja učinkov sektorja ribištva na morski ekosistem.

4.

Model za upravljanje in uporabo podatkov, zajetih z okvirom za zbiranje podatkov.

1.

Kadar za programe vzorčenja ni mogoče določiti ciljnih količin niti glede ravni natančnosti niti glede velikosti vzorca, se uvedejo pilotske raziskave v statističnem smislu. S temi pilotskimi raziskavami je treba ovrednotiti razsežnost problema in obravnavati tudi uporabnost podrobnejših prihodnjih raziskav ter stroškovno učinkovitost takih podrobnih raziskav.

2.

Kadar je ciljne količine mogoče določiti, se lahko podrobno določijo neposredno po velikosti vzorcev ali frekvenci vzorčenja ali z določitvijo ravni natančnosti in zanesljivosti, ki jih je treba doseči.

3.

Pri sklicevanju na velikost vzorca ali na frekvenco vzorčenja pri populaciji, določeni v statističnem smislu, mora biti strategija vzorčenja vsaj tako učinkovita kakor enostavno naključno vzorčenje. Tako strategijo vzorčenja je treba opisati v ustreznih nacionalnih programih.

4.

Pri sklicevanju na raven natančnosti/zanesljivosti se uvedejo naslednja odstopanja:

(a)   raven 1: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 40 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 20 %, ki se uporabi kot približek;

(b)   raven 2: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 25 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 12,5 %, ki se uporabi kot približek;

(c)   raven 3: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 5 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 2,5 %, ki se uporabi kot približek.

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VI. Vse ekonomske spremenljivke se zbirajo letno, razen transverzalnih spremenljivk, kot so opredeljene v Dodatku VIII, in tistih, opredeljenih za merjenje učinkov ribištva na morski ekosistem, kakor je določeno v Dodatku XIII, ki jih je treba zbirati po bolj razčlenjenih ravneh. Populacija za zbiranje podatkov so vsa plovila, ki so 1. januarja navedena v registru ribolovne flote Skupnosti. Za aktivna plovila je treba zbrati vse ekonomske spremenljivke. Za vsako plovilo, o katerem se zbirajo ekonomske spremenljivke, določene v Dodatku VI, je treba zbrati tudi ustrezne transverzalne podatke, določene v Dodatku VIII.

2.

Za neaktivna plovila se zbere samo podatke o kapitalski vrednosti (Dodatek VI), floti (Dodatek VI) in moči (Dodatek VIII).

3.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

1.

Ekonomske spremenljivke se poročajo za vsak segment flote (Dodatek III) in nadregijo (Dodatek II). Opredeljenih je šest dolžinskih razredov (z uporabo meritve „celotne dolžine“ (LOA)). Vendar pa države članice lahko po potrebi dodatno razčlenijo dolžinske razrede.

2.

Za razvrstitev plovil v segmente se uporablja merilo dominantnosti na podlagi števila ribolovnih dni s posameznim orodjem. Če se posamezno ribolovno orodje uporablja več kot vsa druga skupaj (tj. plovilo več kot 50 % ribolovnega časa uporablja to orodje), se plovilo razvrsti v ta segment. V nasprotnem primeru se plovilo razvrsti v naslednje segmente flote:

3.

Za plovila, ki ribolov izvajajo v več kot eni nadregiji, kot je določeno v Dodatku II, države članice v nacionalnih programih obrazložijo, v katero nadregijo je razvrščeno plovilo.

4.

Če ima segment flote manj kot 10 plovil:

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za ocenjevanje vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo usklajenost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar te izvirajo iz različnih virov (npr. raziskav, registra flote, ladijskih dnevnikov, potrdil o prodaji).

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

1.

Vzorčenje je treba izvesti zato, da se oceni četrtletna razdelitev vrst ulova po dolžini in četrtletna količina zavržkov. Podatki se zbirajo za ribolovno dejavnost, ki je opredeljena kot raven 6 matrike iz Dodatka IV (1–5) in za staleže iz Dodatka VII.

2.

Kjer je ustrezno, se izvedejo dodatni programi biološkega vzorčenja nerazvrščenih iztovarjanj, da se oceni:

1.

Da bi bili programi vzorčenja čim boljši, se ribolovne dejavnosti, določene v Dodatku IV (1–5) lahko združijo. Kadar se ribolovne dejavnosti združijo (vertikalna združitev), je treba predložiti statistične dokaze o homogenosti združenih ribolovnih dejavnosti. Združitev sosednjih vrstic, ki ustrezajo podatkom o segmentih flote plovil, (horizontalna združitev) se podpre s statističnimi dokazi. Tako horizontalno združevanje se izvaja predvsem s povezovanjem sosednjih dolžinskih razredov (LOA) plovil, neodvisno od prevladujočih ribolovnih dejavnosti, kadar je to potrebno za razlikovanje različnih vzorcev izkoriščanja. Regionalni dogovor o združitvah se doseže na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku, potrdi pa ga STECF.

2.

Na nacionalni ravni se ribolovna dejavnost, opredeljena na ravni 6 matrike iz Dodatka IV (od 1 do 5), lahko razčleni naprej v več natančnejših razredov, ki med seboj ločujejo različne ciljne vrste. Taka dodatna razčlenjenost mora upoštevati naslednji načeli:

3.

Prostorske enote za vzorčenje ribolovnih dejavnosti so opredeljene z ravnjo 3 Dodatka I za vse regije z naslednjimi izjemami:

4.

Za zbiranje in združevanje podatkov se lahko prostorske enote za vzorčenje povezujejo po regijah, kot je navedeno v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (2) po dogovoru na regionalnih usklajevalnih sestankih.

5.

Za parametre iz oddelka B/B1 1(2) poglavja III se podatki predložijo vsake tri mesece in skladno z matriko za ribolovno dejavnost flote, opisano v Dodatku IV (1do 5).

1.

Za iztovarjanja:

2.

Za zavržke:

3.

Za rekreacijski ribolov:

1.

Za iztovarjanja:

2.

Za zavržke:

3.

Za rekreacijski ribolov:

1.

Če država članica ne more doseči ravni natančnosti iz oddelka B/B1/4 2(a) in (b) ter 3(a) poglavja III ali samo ob pretiranih stroških, ji lahko na priporočilo STECF Komisija dodeli odstopanje za zmanjšanje ravni natančnosti, pogostosti vzorčenja ali izvajanja pilotske raziskave, pod pogojem, da je zahteva v celoti dokumentirana in znanstveno dokazana.

1.

Za vse staleže iz Dodatka VII je treba zbrati naslednje spremenljivke:

z vzorčno shemo iz Dodatka VII.

2.

Zbiranje vseh posameznih podatkov iz odstavka 1 se poveže z ustreznim podatkom o prostorskem in časovnem razredu.

3.

Za staleže prosto živečega lososa v rekah z indeksom, kot ga določa ICES, ki tečejo v III b–d Baltskega morja, je treba zbrati naslednje spremenljivke:

1.

Potrebne ravni razčlenitve, periodičnost zbiranja vseh spremenljivk in intenzivnosti vzorčenja starosti so določene v Dodatku VII. Za strategije in intenzivnosti vzorčenja se uporabljajo pravila iz oddelka B (Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja) poglavja II.

1.

Kadar je mogoče, je za komercialni ulov treba določiti starost, da se oceni starostna sestava po vrstah in kjer je to ustrezno, parametre rasti. Če to ni mogoče, morajo države članice razlog utemeljiti v nacionalnih programih.

2.

Če sodelovanje med državami članicami zagotavlja, da skupna ocena parametrov iz Dodatka VII dosega potrebno raven natančnosti, mora vsaka država članica zagotoviti, da že njen prispevek k skupnemu podatkovnemu nizu dosega to raven natančnosti.

1.

Za staleže, pri katerih je starost posameznih rib mogoče določiti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako starost z natančnostjo ravni 3, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri zadevnem staležu.

2.

Za staleže, pri katerih starosti ni mogoče določiti, vendar je mogoče oceniti krivuljo rasti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako psevdo starost (tj. starost, izpeljana iz krivulje rasti) z natančnostjo ravni 2, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri dotičnem staležu.

3.

Za zrelost, plodnost in deleže po spolu se lahko izbira med sklicem na starost ali dolžino, če so se države članice, ki morajo izvajati ustrezno biološko vzorčenje, dogovorile o naslednjem:

1.

Iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena spremenljivk, povezanih s staležem, za staleže, za katere so bili določeni celotni dovoljeni ulov in kvote, pod naslednjimi pogoji:

2.

Če je pogoj iz navedene točke 1(a) izpolnjen, vendar ni izpolnjen pogoj iz točke 1(b), lahko zadevne države članice sprejmejo usklajen program, da bodo za skupna iztovarjanja dosegle izvajanje skupnega programa vzorčenja, ali pa lahko vsaka od njih sprejme kak drug nacionalni program vzorčenja z enako zanesljivo natančnostjo.

3.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 1. februarja vsakega leta tako, da upošteva izmenjavo kvot med državami članicami.

4.

Za staleže, pri katerih celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni in so zunaj Sredozemskega morja, se uporabljajo ista pravila iz točke 5(1) na temelju povprečnih iztovarjanj prejšnjih treh let in s sklicem na celotna iztovarjanja staleža Skupnosti.

5.

Za staleže v Sredozemskem morju, pri katerih iztovarjanja sredozemske države članice po teži za vrsto znašajo manj kakor 10 % skupnih iztovarjanj Skupnosti iz Sredozemskega morja ali manj kakor 200 ton, razen za tuna.

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VIII. Podatke je treba predložiti glede na periodičnost, določeno v tem dodatku.

2.

Podatkov o razčlenjenosti flot in podatkov o ribolovnem naporu ni treba predložiti sočasno.

1.

Raven razčlenitve je določena v Dodatku VIII po merilih iz Dodatka V.

2.

Stopnja združevanja mora biti prilagojena najbolj razčlenjeni stopnji, ki se zahteva. Znotraj tega programa se lahko združijo vrstice, če je to primerno na podlagi ustrezne statistične analize. Take združitve morajo biti odobrene na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku.

1.

Kadar je mogoče, je treba zbrati izčrpne transverzalne podatke. Če to ni mogoče, morajo države članice postopke vzorčenja podrobno določiti v nacionalnih programih.

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (točnost in natančnost) podatkov.

1.

Zajeti je treba vse raziskave, navedene v Dodatku IX.

2.

Države članice morajo v okviru svojih nacionalnih programov jamčiti za kontinuiteto s prejšnjimi raziskavami.

3.

Ne glede na točki 1 in 2 lahko države članice predlagajo spremembo napora raziskave ali načrta vzorčenja pod pogojem, da to ne bo negativno vplivalo na kakovost rezultatov. Komisija sprejme spremembo, če jo odobri STECF.

1.

Vse spremenljivke iz Dodatka X se zbirajo letno za vsak segment glede na razčlenjenost iz Dodatka XI.

2.

Za statistično enoto se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

3.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 05.02: „ribogojstvo“.

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

1.

Podatki se razvrstijo po vrstah in tehniki ribogojstva, kot je omenjeno v Dodatku XI. Države članice lahko podatke po potrebi dodatno razčlenijo glede na velikost podjetja ali druga ustrezna merila.

2.

Podatkov o sladkovodnih vrstah ni treba zbirati. Če jih države članice kljub temu zberejo, jih morajo razčleniti glede na Dodatek XI.

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

1.

Za populacijo je treba letno zbrati vse spremenljivke iz Dodatka XII.

2.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 15.20: „Predelovanje in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov“.

3.

Praviloma se za navzkrižno preverjanje in določanje podjetij, razvrščenih v kodi NACE 15.20, dodatno uporabljajo nacionalne kode, ki jih uporabljajo države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5) in Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6).

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

1.

Za statistično enoto za zbiranje podatkov se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

2.

Za podjetja, ki predelujejo ribe, vendar to ni njihova glavna dejavnost, je treba prvo leto vsakega programskega obdobja zbrati naslednje podatke:

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost)

1.

Da se lahko opravi izračun vseh kazalnikov iz Dodatka XIII, se podatki, določeni v tem dodatku, zbirajo letno, z izjemo tistih, za katere je določeno, da se zbirajo po bolj razčlenjenih ravneh.

2.

Podatki, določeni v Dodatku XIII, se zbirajo na nacionalni ravni, da se omogoči končnim uporabnikom izračun kazalnikov na ustreznem zemljepisnem merilu iz Dodatka II.

1.

Uporabi se raven razčlenitve, določena v specifikacijah iz Dodatka XIII.

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

1.

Za podatke, ki se zbirajo na podlagi tega programa Skupnosti, so v tem razdelku obravnavani razvoj podatkovnih zbirk, vnos podatkov (shranjevanje), nadzor kakovosti podatkov ter potrditev in obdelava osnovnih podatkov v podrobne ali zbirne podatke, kakor je navedeno v členu 17(1) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje proces spreminjanja osnovnih socialno-ekonomskih podatkov v metapodatke, kakor je navedeno v členu 13(b) Uredbe (ES) št. 199/2008.

3.

Države članice morajo na zahtevo Komisije predložiti podatke o procesu spreminjanja iz odstavka 2.

1.

V razdelku sta obravnavani priprava podatkovnih sklopov in njihova uporaba za podporo znanstvene analize kot osnove za svetovanje pri upravljanju ribištva, kakor je navedeno v členu 18(1)(a) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje ocene bioloških parametrov (starost, teža, spol, zrelost in plodnost) za staleže iz Dodatka VII, pripravo podatkovnih sklopov za ocene staleža in biološko-ekonomsko modeliranje ter ustrezno znanstveno analizo.

Seznam dodatkov