23.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/37


SKLEP KOMISIJE

z dne 6. novembra 2008

o sprejetju večletnega programa Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

(2008/949/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (1) ter zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 199/2008 vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za vzpostavitev trdne podlage za znanstvene analize ribištva in za zagotovitev oblikovanja tehtnega znanstvenega mnenja za izvajanje skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“).

(2)

Države članice morajo sestaviti večletni nacionalni program za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v skladu z večletnim programom Skupnosti.

(3)

Zato je treba vzpostaviti večletni program Skupnosti za zbiranje podatkov, potrebnih za podporo znanstvenim analizam, potrebnim na podlagi SRP, ter upravljanje in uporabo teh podatkov.

(4)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SKLENILA

Edini člen

Večletni program Skupnosti iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 199/2008 je opredeljen v Prilogi.

V Bruslju, 6. novembra 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 60, 5.3.2008, str. 1.


PRILOGA

VEČLETNI PROGRAM SKUPNOSTI

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE

1.

Za namen tega programa Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)   Aktivna plovila: plovila, ki so med koledarskim letom izvedla kakršne koli ribolovne operacije (več kot 0 dni). Plovilo, ki ni bilo udeleženo v ribolovni operaciji med letom, se šteje za „neaktivno“.

(b)   Sočasno vzorčenje: istočasno vzorčenje vseh ali vnaprej določenega skupka vrst, ki jih plovilo ulovi ali iztovori.

(c)   Dnevi na morju: vsako neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del obdobja), v katerem je plovilo prisotno na območju in odsotno iz pristanišča.

(d)   Segment flote: skupina plovil enakega dolžinskega razreda (LOA) in s prevladujočim ribolovnim orodjem med letom na podlagi Dodatka III. Plovila lahko v referenčnem obdobju opravljajo različne ribolovne dejavnosti, vendar se lahko razvrstijo samo v en segment flote.

(e)   Ribolovni dnevi: vsak dan se pripiše območju, kjer je plovilo bilo večino ribolovnega časa v ustreznem dnevu na morju. Vendar če pri pasivnem orodju ni bila izvršena nobena operacija iz plovila v dnevu, ko je vsaj eno (pasivno) orodje ostalo v morju, bo ta dan povezan z območjem, kjer je bila izvedena zadnja nastavitev ribolovnega orodja na tem ribolovnem potovanju.

(f)   Ribolovno potovanje: pomeni vsako potovanje ribiškega plovila od kraja na kopnem do kraja iztovarjanja, razen neribolovnih potovanj (potovanje ribolovnega plovila od kraja do kraja zasidranja, med katerim se ne udeležuje ribolovnih dejavnosti in med katerim je vse orodje na krovu varno zvezano in pospravljeno ter ni na voljo za takojšnjo uporabo).

(g)   Ribolovna dejavnost: skupina ribolovnih operacij, s katerimi se lovijo podobne vrste (skupek vrst), kjer se uporablja podobno orodje v istem delu leta in/ali na istem območju in za katere je značilen podoben vzorec izkoriščanja.

(h)   Populacija plovil: vsa plovila iz registra ribolovne flote Skupnosti, kot je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (1).

(i)   Izbrane vrste: vrste, ki so pomembne za upravljanje in za katere prosijo mednarodni znanstveni organ ali regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(j)   Čas namakanja: čas od trenutka, ko je bilo nastavljeno vsako posamezno orodje, do trenutka, ko se začne to orodje odstranjevati.

2.

Za naslednje pojme se uporabljajo opredelitve Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (www.fao.org/fi/glossary/default.asp) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF): anadromne vrste, katadromne vrste, ulov, glavonožci, raki, globokomorske vrste, pridnene ribe, pridnene vrste, vzorec izkoriščanja, plavutonožci, sladkovodne vrste, orodja, iztovarjanje, zavržki, velike pelagične ribe, mehkužci, druge dejavnosti razen ribolova, pelagične ribe, male pelagične ribe in ciljne vrste.

POGLAVJE II

VSEBINA IN METODOLOGIJA

A.   Vsebina programa skupnosti

Program Skupnosti vsebuje naslednje modele:

1.

Model vrednotenja sektorja ribištva:

program zbiranja podatkov za sektor ribištva vsebuje naslednje razdelke:

(a)

razdelek za zbiranje ekonomskih spremenljivk;

(b)

razdelek za zbiranje bioloških spremenljivk;

(c)

razdelek za zbiranje transverzalnih spremenljivk;

(d)

razdelek za raziskave na morju.

2.

Model vrednotenja gospodarskega položaja sektorjev ribogojstva in predelovalne industrije:

(a)

razdelek za zbiranje ekonomskih podatkov za sektor ribogojstva;

(b)

razdelek za zbiranje ekonomskih podatkov za predelovalno industrijo.

3.

Model vrednotenja učinkov sektorja ribištva na morski ekosistem.

4.

Model za upravljanje in uporabo podatkov, zajetih z okvirom za zbiranje podatkov.

B.   Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja

1.

Kadar za programe vzorčenja ni mogoče določiti ciljnih količin niti glede ravni natančnosti niti glede velikosti vzorca, se uvedejo pilotske raziskave v statističnem smislu. S temi pilotskimi raziskavami je treba ovrednotiti razsežnost problema in obravnavati tudi uporabnost podrobnejših prihodnjih raziskav ter stroškovno učinkovitost takih podrobnih raziskav.

2.

Kadar je ciljne količine mogoče določiti, se lahko podrobno določijo neposredno po velikosti vzorcev ali frekvenci vzorčenja ali z določitvijo ravni natančnosti in zanesljivosti, ki jih je treba doseči.

3.

Pri sklicevanju na velikost vzorca ali na frekvenco vzorčenja pri populaciji, določeni v statističnem smislu, mora biti strategija vzorčenja vsaj tako učinkovita kakor enostavno naključno vzorčenje. Tako strategijo vzorčenja je treba opisati v ustreznih nacionalnih programih.

4.

Pri sklicevanju na raven natančnosti/zanesljivosti se uvedejo naslednja odstopanja:

(a)   raven 1: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 40 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 20 %, ki se uporabi kot približek;

(b)   raven 2: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 25 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 12,5 %, ki se uporabi kot približek;

(c)   raven 3: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 5 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 2,5 %, ki se uporabi kot približek.

POGLAVJE III

MODEL VREDNOTENJA SEKTORJA RIBIŠTVA

A.   Zbiranje ekonomskih spremenljivk

1.   Spremenljivke

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VI. Vse ekonomske spremenljivke se zbirajo letno, razen transverzalnih spremenljivk, kot so opredeljene v Dodatku VIII, in tistih, opredeljenih za merjenje učinkov ribištva na morski ekosistem, kakor je določeno v Dodatku XIII, ki jih je treba zbirati po bolj razčlenjenih ravneh. Populacija za zbiranje podatkov so vsa plovila, ki so 1. januarja navedena v registru ribolovne flote Skupnosti. Za aktivna plovila je treba zbrati vse ekonomske spremenljivke. Za vsako plovilo, o katerem se zbirajo ekonomske spremenljivke, določene v Dodatku VI, je treba zbrati tudi ustrezne transverzalne podatke, določene v Dodatku VIII.

2.

Za neaktivna plovila se zbere samo podatke o kapitalski vrednosti (Dodatek VI), floti (Dodatek VI) in moči (Dodatek VIII).

3.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Ravni razčlenitve

1.

Ekonomske spremenljivke se poročajo za vsak segment flote (Dodatek III) in nadregijo (Dodatek II). Opredeljenih je šest dolžinskih razredov (z uporabo meritve „celotne dolžine“ (LOA)). Vendar pa države članice lahko po potrebi dodatno razčlenijo dolžinske razrede.

2.

Za razvrstitev plovil v segmente se uporablja merilo dominantnosti na podlagi števila ribolovnih dni s posameznim orodjem. Če se posamezno ribolovno orodje uporablja več kot vsa druga skupaj (tj. plovilo več kot 50 % ribolovnega časa uporablja to orodje), se plovilo razvrsti v ta segment. V nasprotnem primeru se plovilo razvrsti v naslednje segmente flote:

(a)

„plovila, ki uporabljajo polivalentna aktivna orodja“, če uporablja samo aktivna orodja;

(b)

„plovila, ki uporabljajo polivalentna pasivna orodja“, če uporablja samo pasivna orodja;

(c)

„plovila, ki uporabljajo aktivna in pasivna orodja“.

3.

Za plovila, ki ribolov izvajajo v več kot eni nadregiji, kot je določeno v Dodatku II, države članice v nacionalnih programih obrazložijo, v katero nadregijo je razvrščeno plovilo.

4.

Če ima segment flote manj kot 10 plovil:

(a)

je za pripravo načrta vzorčenja in poročanje ekonomskih spremenljivk morda potrebno povezovanje;

(b)

države članice sporočijo, katere segmente flote so združile na nacionalni ravni, in združitev utemeljijo na podlagi statistične analize;

(c)

države članice v letnih poročilih poročajo o številu vzorčenih plovil za vsak segment flote, ne glede na to, ali so za zbiranje ali posredovanje podatkov združile nekatere segmente;

(d)

na regionalnih usklajevalnih sestankih se opredeli enotna metodologija za povezovanje na ravni nadregij, tako da so ekonomske spremenljivke primerljive.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za ocenjevanje vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo usklajenost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar te izvirajo iz različnih virov (npr. raziskav, registra flote, ladijskih dnevnikov, potrdil o prodaji).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

B.   Zbiranje bioloških spremenljivk

B1.   Spremenljivke, povezane z ribolovnimi dejavnostmi

1.   Spremenljivke

1.

Vzorčenje je treba izvesti zato, da se oceni četrtletna razdelitev vrst ulova po dolžini in četrtletna količina zavržkov. Podatki se zbirajo za ribolovno dejavnost, ki je opredeljena kot raven 6 matrike iz Dodatka IV (1–5) in za staleže iz Dodatka VII.

2.

Kjer je ustrezno, se izvedejo dodatni programi biološkega vzorčenja nerazvrščenih iztovarjanj, da se oceni:

(a)

delež različnih staležev pri teh iztovarjanjih: ločeno za sled v Skagerraku IIIA-N, Kattegatu IIIa-S in vzhodnem Severnem morju, za losos v Baltskem morju;

(b)

delež različnih vrst pri tistih skupinah vrst, ki se ocenjujejo mednarodno, npr. krilati rombi, morske spake ter morski psi in skati.

2.   Raven razčlenitve

1.

Da bi bili programi vzorčenja čim boljši, se ribolovne dejavnosti, določene v Dodatku IV (1–5) lahko združijo. Kadar se ribolovne dejavnosti združijo (vertikalna združitev), je treba predložiti statistične dokaze o homogenosti združenih ribolovnih dejavnosti. Združitev sosednjih vrstic, ki ustrezajo podatkom o segmentih flote plovil, (horizontalna združitev) se podpre s statističnimi dokazi. Tako horizontalno združevanje se izvaja predvsem s povezovanjem sosednjih dolžinskih razredov (LOA) plovil, neodvisno od prevladujočih ribolovnih dejavnosti, kadar je to potrebno za razlikovanje različnih vzorcev izkoriščanja. Regionalni dogovor o združitvah se doseže na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku, potrdi pa ga STECF.

2.

Na nacionalni ravni se ribolovna dejavnost, opredeljena na ravni 6 matrike iz Dodatka IV (od 1 do 5), lahko razčleni naprej v več natančnejših razredov, ki med seboj ločujejo različne ciljne vrste. Taka dodatna razčlenjenost mora upoštevati naslednji načeli:

(a)

razredi, določeni na nacionalni ravni, ne smejo prekrivati ribolovnih dejavnosti iz Dodatka IV (1–5);

(b)

skupaj morajo razredi, določeni na nacionalni ravni, obsegati vsa ribolovna potovanja z ribolovno dejavnostjo, opredeljeno na ravni 6.

3.

Prostorske enote za vzorčenje ribolovnih dejavnosti so opredeljene z ravnjo 3 Dodatka I za vse regije z naslednjimi izjemami:

(a)

Baltsko morje (območja ICES III b–d), Sredozemsko morje in Črno morje, za katera je določena raven 4;

(b)

enote regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, če so določene na podlagi ribolovnih dejavnosti (če ni takih opredelitev, regionalne organizacije za upravljanje ribištva izvedejo ustrezne združitve).

4.

Za zbiranje in združevanje podatkov se lahko prostorske enote za vzorčenje povezujejo po regijah, kot je navedeno v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (2) po dogovoru na regionalnih usklajevalnih sestankih.

5.

Za parametre iz oddelka B/B1 1(2) poglavja III se podatki predložijo vsake tri mesece in skladno z matriko za ribolovno dejavnost flote, opisano v Dodatku IV (1do 5).

3.   Strategija vzorčenja

1.

Za iztovarjanja:

(a)

Države članice, na ozemlju katerih se opravlja prva prodaja, morajo zagotoviti, da biološko vzorčenje poteka po standardih, opredeljenih v tem programu Skupnosti. Če je treba, države članice sodelujejo z organi tretjih držav, ki niso v EU, pri vzpostavitvi biološkega vzorčenja iztovarjanj, ki so jih izvedla plovila, ki plovejo pod zastavo tretjih držav.

(b)

Pri vzorčenju je treba upoštevati samo pomembnejše ribolovne dejavnosti. Da bi ugotovili, katere ribolovne dejavnosti je treba vzorčiti, mora država članica, ki uporablja kot referenco povprečne vrednosti dveh prejšnjih let, na ravni 6 matrike iz Dodatka IV (1–5) na nacionalni ravni uporabiti naslednji sistem za razvrščanje in:

vrstice z ribolovnimi dejavnostmi se najprej razvrstijo na podlagi njihovega deleža v skupnem komercialnem iztovarjanju. Deleži se nato seštevajo, pri čemer se začne z največjim, dokler ni dosežena mejna vrednost 90 %. Za vzorčenje se izberejo vse ribolovne dejavnosti iz prvih 90 %,

postopek se nato ponovi glede na skupno vrednost komercialnih iztovarjanj in ponovi tretjič glede na skupni napor v dnevih na morju. Izboru se dodajo ribolovne dejavnosti iz prvih 90 %, ki niso bili vključeni med prejšnjih prvih 90 %,

STECF lahko k izbranim ribolovnim dejavnostim doda tiste, ki niso bile izbrane na podlagi sistema razvrščanja, a so posebno pomembne za upravljanje.

(c)

Vzorčna enota je ribolovno potovanje, število ribolovnih potovanj, ki se vzorčijo, zagotavlja zadostno pokritje ribolovnih dejavnosti.

(d)

Upoštevajo se ravni natančnosti in sistemi razvrščanja, ki veljajo na posameznih ravneh vzorčenja, kar pomeni, da se za podatke, ki se zbirajo z nacionalnimi programi, uporabljajo ravni natančnosti, ki veljajo za nacionalne ribolovne dejavnosti, za podatke, ki se zbirajo z regionalnimi programi vzorčenja, pa ravni natančnosti, ki veljajo za regionalne ribolovne dejavnosti.

(e)

Intenzivnost vzorčenja mora biti sorazmerna z relativnim naporom in spremenljivostjo pri ulovu zadevne ribolovne dejavnosti. Vzorčenih ribolovnih potovanj nikoli ne sme biti manj kot eno na mesec med ribolovno sezono pri ribolovnih potovanjih, ki so krajša od dveh tednov, in eno ribolovno potovanje na četrtletje pri drugih potovanjih.

(f)

Pri vzorčenju ribolovnega potovanja se vrste vzorčijo sočasno, kot sledi:

Vsaka vrsta v regiji se, kot je opredeljeno v Dodatku II, razvrsti v skupine po naslednjih pravilih:

—   skupina 1: vrste, ki se upravljajo mednarodno, vključno z vrstami, ki so vključene v načrte upravljanja EU, načrte obnovitve EU, dolgoročne večletne načrte EU ali akcijske načrte EU za ohranjevanje in upravljanje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3),

—   skupina 2: druge vrste, za katere veljajo mednarodni predpisi, in večje vrste prilova, za katere ne veljajo mednarodni predpisi,

—   skupina 3: vse druge vrste prilova (ribe in lupinarji). Seznam vrst skupine 3 se določi na regionalni ravni na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku in v dogovoru s STECF.

(g)

Razvrščanje vrst v skupino 1 in 2 je določeno v Dodatku VII. Program vzorčenja se izbere glede na raznolikost vzorčenih vrst in operativne pogoje, pod katerimi poteka vzorčenje. Načrt vzorčenja na ribolovno dejavnost mora upoštevati tako periodičnost vzorčenja in program vzorčenja, ki se bo uporabil. Možni programi vzorčenja, ki so opisani v naslednji tabeli, obsegajo:

—   Program 1: podrobno vzorčenje vseh vrst.

—   Program 2: v vsakem časovnem razredu se vzorčenje razdeli v dva dela. En del vzorčenja (x %) upošteva vzorčenje vseh vrst na kopnem, medtem ko drugi del vzorčenja (100 % – x %) upošteva samo vzorčenje vseh vrst skupine 1.

—   Program 3: v vsakem časovnem razredu se vzorčenje razdeli v dva dela. En del vzorčenja (x %) upošteva vzorčenje vseh vrst skupine 1 in skupine 2 na kopnem, medtem ko drugi del vzorčenja (100 % – x %) upošteva samo vzorčenje vrst skupine 1. V tem programu morajo biti vrste skupine 3 vzorčene na morju.

Tabela 1

Povzetek programov, ki se uporabijo za sočasno vzorčenje

Program vzorčenja

Pogostost

Skupina 1

Skupina 2

Skupina 3

Program 1

vsako vzorčenje

Image

Image

Image

Program 2

x % vzorčenj

Image

Image

Image

 

(100 – x) % vzorčenj

Image

 

 

Program 3

x % vzorčenj

Image

Image

vzorčenje na morju

 

(100 – x) % vzorčenj

Image

 

 

(h)

Za vsak dani vzorec se izpolni tabela za program vzorčenja (tabela 1) in se navedejo podatki o popolnosti vzorčenja:

pri vzorčenju vrste mora število izmerjenih posameznih rib zagotoviti kakovost in točnost pogostosti dolžine, ki je rezultat meritev. Število dolžinskih razredov posameznega vzorca se lahko oceni na podlagi približnega obsega dolžin vzorca, in na podlagi tega mora biti število izmerjenih rib kot prvi približek med trikratnikom in petkratnikom števila dolžinskih razredov, če ni statistične optimizacije načrta vzorčenja.

(i)

Drugi postopki vzorčenja se lahko uporabijo pod pogojem, da obstaja znanstveni dokaz, da bodo ti postopki dosegli iste cilje kot tisti iz točke 3(1)(g).

(j)

Za vsako vzorčeno ribolovno dejavnost mora država članica STECF na podlagi nacionalnih programov predložiti povzetek protokolov vzorčenja.

2.

Za zavržke:

(a)

Sistem razvrščanja iz oddelka B/B1 3(1)(b) poglavja III se uporablja za izbiro ribolovnih dejavnosti, da se oceni zavržke. Kadar je ocenjeno, da zavržki dane ribolovne dejavnosti presegajo 10 % celotne količine ulova in se ta ribolovna dejavnost ne upošteva v sistemu razvrščanja, se ta ribolovna dejavnost vzorči.

(b)

Vzorčna enota je ribolovno potovanje, število ribolovnih potovanj, ki se vzorčijo, zagotavlja zadostno pokritje ribolovnih dejavnosti.

(c)

Upoštevajo se ravni natančnosti in sistem razvrščanja, ki veljajo na posameznih ravneh vzorčenja, kar pomeni, da se za podatke, ki se zbirajo z nacionalnimi programi, uporabljajo ravni natančnosti, ki veljajo za nacionalne ribolovne dejavnosti, za podatke, ki se zbirajo z regionalnimi programi vzorčenja, pa ravni natančnosti, ki veljajo za regionalne ribolovne dejavnosti.

(d)

Intenzivnost vzorčenja mora biti sorazmerna z relativnim naporom in/ali spremenljivostjo ulova z ribolovno dejavnostjo. Vzorčenih ribolovnih potovanj nikoli ne sme biti manj kot dve ribolovni potovanji na četrtletje.

(e)

Zavržki se spremljajo za vrste skupine 1, 2 in 3, kot je določeno v oddelku B/B1/3 poglavja III. (f) oceniti četrtletno povprečno težo zavržkov. Poleg tega velja:

zavržke je treba ocenjevati četrtletno za razdelitve po dolžini, kadar na letni osnovi predstavljajo več kot 10 % celotnega ulova po teži ali več kot 15 % ulova po številu vrst skupine 1 in skupine 2,

kadar zavržki zadevajo dolžine vrst, ki niso zastopane v iztovarjanjih, je treba določiti starost v skladu s pravili iz Dodatka VII.

(f)

Kadar je ustrezno, se izvedejo pilotske raziskave, kot so navedene v točki B(1) poglavja II.

(g)

Za vsako vzorčeno ribolovno dejavnost mora država članica STECF na podlagi nacionalnih programov predložiti povzetek protokolov vzorčenja.

3.

Za rekreacijski ribolov:

(a)

Za rekreacijski ribolov na vrste iz Dodatka IV (1–5) države članice ocenijo četrtletno sestavo ulova.

(b)

Kadar je ustrezno, se izvedejo pilotske raziskave, kot so navedene v B(1) poglavja II, da se oceni pomembnost rekreacijskega ribolova, navedenega v točki 3(3)(a).

4.   Raven natančnosti

1.

Za iztovarjanja:

(a)

Raven natančnosti 2 je cilj tudi pri vzorčenju staležev vrst iz skupin 1 in 2. Po potrebi se dodajo posebni vzorci, zbrani na podlagi staleža, če se z vzorčenjem na podlagi ribolovne dejavnosti ne doseže primerna natančnost za razdelitve po dolžini na ravni staležev.

2.

Za zavržke:

(a)

Podatki za četrtletne ocene sestave zavržkov po dolžini in starosti za vrste skupine 1 in skupine 2 morajo doseči raven natančnosti 1.

(b)

Ocene teže za vrste skupine 1, 2 in 3 morajo doseči raven natančnosti 1.

3.

Za rekreacijski ribolov:

(a)

Podatki za letne ocene količin ulova morajo doseči raven natančnosti 1.

5.   Pravila za izjeme

1.

Če država članica ne more doseči ravni natančnosti iz oddelka B/B1/4 2(a) in (b) ter 3(a) poglavja III ali samo ob pretiranih stroških, ji lahko na priporočilo STECF Komisija dodeli odstopanje za zmanjšanje ravni natančnosti, pogostosti vzorčenja ali izvajanja pilotske raziskave, pod pogojem, da je zahteva v celoti dokumentirana in znanstveno dokazana.

B2.   Spremenljivke, povezane s staležem

1.   Spremenljivke

1.

Za vse staleže iz Dodatka VII je treba zbrati naslednje spremenljivke:

(a)

podatke o starosti posamezne ribe;

(b)

podatke o dolžini posamezne ribe;

(c)

podatke o teži posamezne ribe;

(d)

podatke o spolu posamezne ribe;

(e)

podatke o zrelosti posamezne ribe;

(f)

podatke o plodnosti posamezne ribe;

z vzorčno shemo iz Dodatka VII.

2.

Zbiranje vseh posameznih podatkov iz odstavka 1 se poveže z ustreznim podatkom o prostorskem in časovnem razredu.

3.

Za staleže prosto živečega lososa v rekah z indeksom, kot ga določa ICES, ki tečejo v III b–d Baltskega morja, je treba zbrati naslednje spremenljivke:

(a)

informacije o številčnosti dvoletnega lososa;

(b)

informacije o številčnosti mladega lososa;

(c)

informacije o naraščajočem številu primerkov.

2.   Raven razčlenitve

1.

Potrebne ravni razčlenitve, periodičnost zbiranja vseh spremenljivk in intenzivnosti vzorčenja starosti so določene v Dodatku VII. Za strategije in intenzivnosti vzorčenja se uporabljajo pravila iz oddelka B (Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja) poglavja II.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Kadar je mogoče, je za komercialni ulov treba določiti starost, da se oceni starostna sestava po vrstah in kjer je to ustrezno, parametre rasti. Če to ni mogoče, morajo države članice razlog utemeljiti v nacionalnih programih.

2.

Če sodelovanje med državami članicami zagotavlja, da skupna ocena parametrov iz Dodatka VII dosega potrebno raven natančnosti, mora vsaka država članica zagotoviti, da že njen prispevek k skupnemu podatkovnemu nizu dosega to raven natančnosti.

4.   Raven natančnosti

1.

Za staleže, pri katerih je starost posameznih rib mogoče določiti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako starost z natančnostjo ravni 3, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri zadevnem staležu.

2.

Za staleže, pri katerih starosti ni mogoče določiti, vendar je mogoče oceniti krivuljo rasti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako psevdo starost (tj. starost, izpeljana iz krivulje rasti) z natančnostjo ravni 2, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri dotičnem staležu.

3.

Za zrelost, plodnost in deleže po spolu se lahko izbira med sklicem na starost ali dolžino, če so se države članice, ki morajo izvajati ustrezno biološko vzorčenje, dogovorile o naslednjem:

(a)

za zrelost in plodnost, ki se izračuna kot delež odraslih rib, je treba doseči natančnost ravni 3 v okviru kategorij starosti in/ali dolžine, katerih meje ustrezajo 20 % oziroma 90 % odraslih rib;

(b)

za delež po spolu, ki se izračuna kot delež samic, mora biti dosežena natančnost ravni 3, do take starosti ali dolžine, ko celotna iztovarjanja za ustrezno starost ali dolžino znašajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri tem staležu.

5.   Pravila za izjeme

1.

Iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena spremenljivk, povezanih s staležem, za staleže, za katere so bili določeni celotni dovoljeni ulov in kvote, pod naslednjimi pogoji:

(a)

ustrezna kvota mora ustrezati manj kot 10 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti ali povprečno manj kot 200 tonam med prejšnjimi tremi leti;

(b)

vsota ustreznih kvot držav članic, katerih prispevek je manj kakor 10 %, predstavlja manj kakor 25 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti.

2.

Če je pogoj iz navedene točke 1(a) izpolnjen, vendar ni izpolnjen pogoj iz točke 1(b), lahko zadevne države članice sprejmejo usklajen program, da bodo za skupna iztovarjanja dosegle izvajanje skupnega programa vzorčenja, ali pa lahko vsaka od njih sprejme kak drug nacionalni program vzorčenja z enako zanesljivo natančnostjo.

3.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 1. februarja vsakega leta tako, da upošteva izmenjavo kvot med državami članicami.

4.

Za staleže, pri katerih celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni in so zunaj Sredozemskega morja, se uporabljajo ista pravila iz točke 5(1) na temelju povprečnih iztovarjanj prejšnjih treh let in s sklicem na celotna iztovarjanja staleža Skupnosti.

5.

Za staleže v Sredozemskem morju, pri katerih iztovarjanja sredozemske države članice po teži za vrsto znašajo manj kakor 10 % skupnih iztovarjanj Skupnosti iz Sredozemskega morja ali manj kakor 200 ton, razen za tuna.

C.   Zbiranje transverzalnih spremenljivk

1.   Spremenljivke

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VIII. Podatke je treba predložiti glede na periodičnost, določeno v tem dodatku.

2.

Podatkov o razčlenjenosti flot in podatkov o ribolovnem naporu ni treba predložiti sočasno.

2.   Raven razčlenitve

1.

Raven razčlenitve je določena v Dodatku VIII po merilih iz Dodatka V.

2.

Stopnja združevanja mora biti prilagojena najbolj razčlenjeni stopnji, ki se zahteva. Znotraj tega programa se lahko združijo vrstice, če je to primerno na podlagi ustrezne statistične analize. Take združitve morajo biti odobrene na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Kadar je mogoče, je treba zbrati izčrpne transverzalne podatke. Če to ni mogoče, morajo države članice postopke vzorčenja podrobno določiti v nacionalnih programih.

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (točnost in natančnost) podatkov.

D.   raziskave na morju

1.

Zajeti je treba vse raziskave, navedene v Dodatku IX.

2.

Države članice morajo v okviru svojih nacionalnih programov jamčiti za kontinuiteto s prejšnjimi raziskavami.

3.

Ne glede na točki 1 in 2 lahko države članice predlagajo spremembo napora raziskave ali načrta vzorčenja pod pogojem, da to ne bo negativno vplivalo na kakovost rezultatov. Komisija sprejme spremembo, če jo odobri STECF.

POGLAVJE IV

MODEL VREDNOTENJA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA SEKTORJEV RIBOGOJSTVA IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE

A.   Zbiranje ekonomskih podatkov za sektor ribogojstva

1.   Spremenljivke

1.

Vse spremenljivke iz Dodatka X se zbirajo letno za vsak segment glede na razčlenjenost iz Dodatka XI.

2.

Za statistično enoto se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

3.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 05.02: „ribogojstvo“.

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Raven razčlenitve

1.

Podatki se razvrstijo po vrstah in tehniki ribogojstva, kot je omenjeno v Dodatku XI. Države članice lahko podatke po potrebi dodatno razčlenijo glede na velikost podjetja ali druga ustrezna merila.

2.

Podatkov o sladkovodnih vrstah ni treba zbirati. Če jih države članice kljub temu zberejo, jih morajo razčleniti glede na Dodatek XI.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

B.   Zbiranje ekonomskih podatkov o predelovalni industriji

1.   Spremenljivke

1.

Za populacijo je treba letno zbrati vse spremenljivke iz Dodatka XII.

2.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 15.20: „Predelovanje in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov“.

3.

Praviloma se za navzkrižno preverjanje in določanje podjetij, razvrščenih v kodi NACE 15.20, dodatno uporabljajo nacionalne kode, ki jih uporabljajo države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5) in Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6).

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Raven razčlenitve

1.

Za statistično enoto za zbiranje podatkov se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

2.

Za podjetja, ki predelujejo ribe, vendar to ni njihova glavna dejavnost, je treba prvo leto vsakega programskega obdobja zbrati naslednje podatke:

(a)

število podjetij;

(b)

prihodke od prodaje, dosežene s predelovanjem rib.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost)

POGLAVJE V

MODEL VREDNOTENJA UČINKOV SEKTORJA RIBIŠTVA NA MORSKI EKOSISTEM

1.   Spremenljivke

1.

Da se lahko opravi izračun vseh kazalnikov iz Dodatka XIII, se podatki, določeni v tem dodatku, zbirajo letno, z izjemo tistih, za katere je določeno, da se zbirajo po bolj razčlenjenih ravneh.

2.

Podatki, določeni v Dodatku XIII, se zbirajo na nacionalni ravni, da se omogoči končnim uporabnikom izračun kazalnikov na ustreznem zemljepisnem merilu iz Dodatka II.

2.   Raven razčlenitve

1.

Uporabi se raven razčlenitve, določena v specifikacijah iz Dodatka XIII.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

POGLAVJE VI

MODEL ZA UPRAVLJANJE IN UPORABO PODATKOV, ZAJETIH Z OKVIROM ZA ZBIRANJE PODATKOV

A.   Upravljanje podatkov

1.

Za podatke, ki se zbirajo na podlagi tega programa Skupnosti, so v tem razdelku obravnavani razvoj podatkovnih zbirk, vnos podatkov (shranjevanje), nadzor kakovosti podatkov ter potrditev in obdelava osnovnih podatkov v podrobne ali zbirne podatke, kakor je navedeno v členu 17(1) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje proces spreminjanja osnovnih socialno-ekonomskih podatkov v metapodatke, kakor je navedeno v členu 13(b) Uredbe (ES) št. 199/2008.

3.

Države članice morajo na zahtevo Komisije predložiti podatke o procesu spreminjanja iz odstavka 2.

B.   Uporaba podatkov

1.

V razdelku sta obravnavani priprava podatkovnih sklopov in njihova uporaba za podporo znanstvene analize kot osnove za svetovanje pri upravljanju ribištva, kakor je navedeno v členu 18(1)(a) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje ocene bioloških parametrov (starost, teža, spol, zrelost in plodnost) za staleže iz Dodatka VII, pripravo podatkovnih sklopov za ocene staleža in biološko-ekonomsko modeliranje ter ustrezno znanstveno analizo.

Seznam dodatkov

Dodatek št.

Naslov

I

Geografska razčlenjenost po regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva

II

Geografska razčlenjenost po regijah

III

Razčlenjenost flot po regiji

IV

Ribolovna dejavnost po regiji

V

Ravni razčlenitve za zbiranje podatkov

VI

Seznam ekonomskih spremenljivk

VII

Seznam bioloških spremenljivk s specifikacijo vzorčenja vrst

VIII

Seznam transverzalnih spremenljivk s specifikacijo vzorčenja

IX

Seznam raziskav na morju

X

Seznam ekonomskih spremenljivk za sektor ribogojstva

XI

Razčlenjenost sektorja, ki se naj uporabi za zbiranje podatkov o ribogojstvu

XII

Seznam ekonomskih spremenljivk za industrijski sektor predelave

XIII

Opredelitev okoljskih kazalnikov za merjenje učinkov ribištva na morski ekosistem


(1)  UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

(2)  UL L 186, 15.7.2008, str. 3.

(3)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.