13.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/9

(1)

Komisija je 21. februarja 2003 prejela pritožbo, ki jo je evidentirala pod referenčno številko CP 15/2003. v zvezi z zlorabo sheme regionalne pomoči hotelski industriji na Sardiniji, ki jo je Komisija odobrila leta 1998 v zadevi N 272/98.

(2)

Z dopisom z dne 26. februarja 2003 (sklic D/51355) je Komisija zaprosila italijanske organe za pojasnilo. Z dopisom z dne 28. marca 2003 je Komisija soglašala s prošnjo italijanskih organov za podaljšanje roka za posredovanje informacij; informacije so bile naknadno predložene z dopisom z dne 22. aprila 2003 (sklic A/33012).

(3)

Komisija se je 3. februarja 2004 v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES odločila, da sproži formalni postopek preiskave o mogoči zlorabi ukrepa pomoči št. N 272/98. Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe.

(4)

Z dopisom z dne 10. marca 2004 (sklic D/5172) je Komisija soglašala s prošnjo italijanskih organov za podaljšanje roka za predložitev informacij; italijanski organi so predložili pripombe z dopisom z dne 19. aprila 2004, ki ga je Komisija evidentirala 26. aprila 2004 (sklic A/32956).

(5)

Z dopisom z dne 30. aprila 2004, ki ga je Komisija evidentirala istega dne, je Komisija prejela pripombe ene zainteresirane stranke, tj. prejemnika pomoči na podlagi sheme. Komisija ni prejela nobenih dodatnih pripomb pritožnika.

(6)

Z dopisom s sklicno številko D/53359 z dne 13. maja 2004 je Komisija te pripombe posredovala italijanskim organom, s čimer jim je dala možnost odgovora.

(7)

Italijanski organi se niso odzvali na predložene pripombe.

(8)

7. decembra 2004 je bil v Bruslju sestanek z italijanskimi organi.

(9)

Z dopisom z dne 28. junija 2005, ki ga je Komisija evidentirala 30. junija 2005 (sklic A/35257), so italijanski organi predložili dodatne informacije.

(10)

Komisija se je 22. novembra 2006 odločila, da popravi in razširi obseg preiskave; ta odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je v njej pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe.

(11)

Niti italijanski organi niti katera koli druga zainteresirana stranka se niso odzvali na popravek in razširitev obsega preiskave.

(12)

V shemi pomoči št. N 272/98 so predvidene donacije za začetne naložbe v hotelsko industrijo na Sardiniji. Shema je regionalna, odobrena pa je bila leta 1998, ko je Komisija ocenila, da je združljiva s skupnim trgom na podlagi oprostitve iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES (4).

(13)

V shemi sta predvideni dve vrsti pomoči:

Ta odločba ne zadeva drugega dela sheme, ki je tukaj naveden le za razlago okoliščin.

(14)

Ob priglasitvi sheme so italijanski organi predložili besedilo regionalnega zakona št. 9 iz leta 1998, vendar pa takrat niso poslali nobene izvedbene zakonodaje.

(15)

Komisija je v odločbi o odobritvi sheme opisala ukrepe, kot sledi.

(16)

Potem ko je Komisija odobrila shemo, je regionalna vlada Sardinije sprejela odredbo (decreto) in številne odločbe (deliberazioni) za izvajanje sheme. Odredba št. 285 je bila sprejeta aprila 1999 (5), sledilo pa ji je več upravnih ukrepov, zlasti odločbi št. 33/4 in 33/6 z dne 27. julija 2000. Odločba št. 33/6 velja skupaj z odločbo št. 33/4 in je v njej navedeno, da je v nekaterih izjemnih primerih pomoč mogoče dodeliti, čeprav se je delo pri projektu začelo izvajati, preden je bil zahtevek predložen.

(17)

Po sprejetju italijanske regionalne karte pomoči za obdobje 2000–2006 (6) so bile intenzivnosti pomoči iz sheme prilagojene. Z dopisom z dne 2. novembra 2000 (sklic A/39177) so italijanski organi obvestili Komisijo o izvedbenih ukrepih, ki so bili sprejeti kot del izvajanja ustreznih ukrepov, ki so potrdili:

(18)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili italijanski organi, je Komisija v dopisu z dne 17. maja 2001 ugotovila, da je Italija sprejela predlog o ustreznih ukrepih, in potrdila, da je bila shema zdaj usklajena s smernicami o nacionalni regionalni pomoči iz leta 1998 (v nadaljnjem besedilu: smernice 1998) (8).

(19)

Shema je delovala na podlagi objavljenih razpisov, ki so pozivali zainteresirane stranke, naj predložijo zahtevke za pomoč v skladu z zgoraj navedenimi odločbami.

(20)

Italijanski organi navajajo, da je bil prvi razpis, ki je pozival zainteresirane stranke, naj predložijo uradni zahtevek za financiranje na podlagi sheme (t.i. razpis 2000), objavljen leta 2001.

(21)

Glede na informacije, ki so bile na voljo, je prvemu razpisu sledilo sprejetje naslednjih odločb:

(22)

V informacijah, predloženih 22. aprila 2003 (sklic A/33012, evidentiranih pri Komisiji 28. aprila 2003), italijanski organi na strani 13 navajajo, da so se „v interesu regije“ odločili „vključiti v razvrstitev nekatere tako imenovane ‚kritične‘ projekte (tj. projekte, ki so se začeli izvajati pred predložitvijo zahtevka za pomoč, vendar po začetku veljavnosti zakona z dne 5. aprila 1998)“. Zato je bila leta 2002 po njihovih navedbah pomoč dodeljena najmanj 28 naložbenim projektom, ki so se začeli pred predložitvijo zahtevka za pomoč, celotni znesek omenjene pomoči pa je bil približno 24 milijonov EUR.

(23)

Komisija je ob sprožitvi uradnega postopka preiskave opozorila na dejstvo, da je v točki 4.2 smernic 1998 navedeno, da mora biti zahtevek za pomoč predložen pred začetkom izvajanja dela pri projektu.

(24)

Komisija je tudi izpostavila, da je bila ta obveznost ponovljena v odločitvi iz leta 1998, v kateri se je Komisija navedla, da ne bo predložila nobenega ugovora glede sheme regionalne pomoči hotelski industriji v regiji Sardinija (ukrep pomoči št. N 272/1998).

(25)

Čeprav je bilo v odločitvi Komisije navedeno, da so morali prejemniki vložiti prošnjo za pomoč pred začetkom izvajanja dela pri projektu, in čeprav so med izvajanjem ustreznih ukrepov po začetku veljavnosti smernic 1998 italijanski organi izrecno potrdili, da je bila obveznost upoštevana (9), so le-ti sprejeli več izvedbenih ukrepov, ki jih niso nikoli predložili Komisiji (zlasti odločbo z dne 22. decembra 1998 in odločbo št. 33/6 z dne 27. julija 2000) in v katerih so dovoljevali dodelitev pomoči za projekte, ki so se začeli pred datumom predložitve zahtevka, čeprav izjemoma in le v prvem letu izvajanja sheme na podlagi prvega razpisa za zahtevke. Komisija je zato zavzela stališče, da italijanski organi niso izpolnili obveznosti, ki so jim bile naložene z odločbo Komisije o odobritvi sheme, ali zahtev iz smernic o državni regionalni pomoči.

(26)

Zato je Komisija menila, da bi bil lahko spodbujevalni učinek pomoči oslabljen, če noben zahtevek za pomoč ni bil predložen pred začetkom izvajanja dela pri projektu. To lahko kaže na primer zlorabe ukrepa pomoči št. N 272/98, ki je zajet v členu 16 Uredbe (ES) št. 659/99 (v nadaljnjem besedilu: Postopkovna uredba) (10), in Komisija je dvomila, da bi bila pomoč, dodeljena za naložbe, ki so se začele pred datumom zahtevka za pomoč, združljiva s skupnim trgom.

(27)

Komisija je v prvi odločitvi o sprožitvi postopka preiskave svojo analizo osredotočila na dejstvo, da ni bila nikoli obveščena o ukrepih za izvajanje sheme. V odločitvi ni bila omenjena odločba št. 33/6.

(28)

Vendar pa je pomoč, omenjena v odstavku 22, izhajala iz odločbe št. 33/6 in ne iz odločbe št. 33/4, kakor je bilo napačno navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka z dne 3. februarja 2004.

(29)

V odločitvi, s katero se je sprva sprožil formalni postopek preiskave, je bila tudi navedena zloraba odobrene sheme pomoči v smislu člena 16. Člen 16 se na splošno nanaša na primere, ko prejemnik odobrene pomoči to uporablja v nasprotju s pogoji odločbe o odobritvi individualne pomoči ali pogodbe o pomoči, in ne na primere, ko država članica spremeni obstoječo shemo pomoči z namenom uvajanja nove, nezakonite pomoči (člen 1(c) in (f) Postopkovne uredbe).

(30)

Komisija je iz teh razlogov in da bi se izognila kakršnim koli mogočim nesporazumom, menila, da je treba popraviti in razširiti obseg preiskave ter pozvati Italijo in zainteresirane stranke, naj podajo dodatne pripombe.

(31)

Po objavi odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave iz leta 2004 v Uradnem listu Evropske unije je Komisija prejela pripombe od naslednje zainteresirane stranke:

Zainteresirana stranka je trdila, da je spodbujevalni učinek dejansko obstajal in da je bilo načelo nujnosti pomoči upoštevano.

(32)

Zainteresirana stranka je iz naslednjih razlogov menila, da sta bila spodbujevalni učinek in načelo nujnosti pomoči v celoti upoštevana:

(33)

Zainteresirana stranka je tudi trdila, da je bila pomoč nujna, navajajoč, da se ne bi odločila za tak naložbeni projekt, če javno financiranje ne bi bilo na voljo. Da bi začela izvajati naložbo pred dodelitvijo pomoči, se je zatekla h kratkoročnemu bančnemu posojilu.

(34)

Komisija po objavi odločitve o popravku in povečanju obsega postopka (12) ni prejela nobenih dodatnih pripomb.

(35)

V odgovor na ocene Komisije v dopisu o sprožitvi postopka so italijanski organi predstavili tri glavne argumente v zvezi z obstojem upravičenih pričakovanj, spodbujevalnim učinkom pomoči in določitvijo praga de minimis.

(36)

Italijanski organi so v svojih stališčih zahtevali priznanje upravičenih pričakovanj in se tudi sklicevali na načelo pravne varnosti. Najprej so pojasnili, da je bil regionalni zakon št. 9 iz leta 1998 po mnenju prejemnikov pomoči v nekem smislu nadaljevanje predhodne sheme, regionalnega zakona št. 40 iz leta 1993, ki je v zadevnem času še vedno veljal in ki je neprekinjeno deloval (shema št. N 611/93, kakor je bila spremenjena z N 250/01). Zaradi tega predhodnega sistema so imeli prejemniki upravičena pričakovanja, da bodo lahko prejeli subvencije, ko bodo predložili zahtevke, ne glede na to, ali se je projekt že začel izvajati ali ne.

(37)

Italijanski organi so poudarili tudi, da so bili izvedbeni ukrepi sprejeti po tem, ko je Komisija odobrila shemo. Prvi tak ukrep, odredba št. 285 iz leta 1999, je bil sprejet 29. aprila 1999. V členu 17 te odredbe („prehodne določbe“) je navedeno, da so stroški, ki nastanejo po uveljavitvi zakona z dne 5. aprila 1998, upravičeni. Odredba je bila objavljena v uradnem listu regije Sardinija 8. maja 1999 (13).

(38)

Italijanski organi so dodali, da je odredba št. 285 iz leta 1999 bila 27. julija 2000 razveljavljena z odločbo št. 33/3 z utemeljitvijo, da je bila nepravilna. Hkrati je regionalna vlada sprejela nove izvedbene ukrepe, ki so bili Komisiji priglašeni 20. septembra 2000.

(39)

Italijanski organi so poudarili, da je ob sprejetju teh odločb 27. julija 2000 regija Sardinija morala upoštevati, da je objava uredbe št. 285/99 v uradnem listu ustvarila upravičena pričakovanja med prejemniki. Zato je bilo glede prvega razpisa za zahtevke odločeno, da bodo zahtevki za naložbene projekte, ki so se že začeli izvajati, odobreni v skladu s členom 9 regionalnega zakona št. 9 iz leta 1998. V odločbi št. 33/6, „Prehodne določbe za prvi razpis za zahtevke“, je bilo torej navedeno, da bi bili stroški, če so zahtevki predloženi kot odgovor na prvi razpis, izjemoma upravičeni do pomoči, če bi nastali po 5. aprilu 1998, to je po datumu začetka veljavnosti regionalnega zakona št. 9 iz leta 1998.

(40)

Italijanski organi so poudarili, da je Komisija z dopisom z dne 17. maja 2001 (sklic D/52027) v okviru izvajanja ustreznih ukrepov sklenila, da je bila shema združljiva s skupnim trgom, po tem, ko je od italijanskih oblasti zahtevala, naj izvajajo člen 9 zakona št. 9 iz leta 1998 v skladu s pravili de minimis iz Uredbe (ES) št. 69/2001.

(41)

Prav tako so pojasnili, da je po začetku veljavnosti odločbe z dne 27. julija 2000 praktično izvajanje sheme zahtevalo, naj se zahtevki za pomoč, ki so bili predloženi pred objavo prvega razpisa, znova predložijo v novi obliki.

(42)

Italijanski organi so ponovili, da je spodbujevalni učinek dejansko obstajal, saj so bile donacije potrebne za poravnavo bančnih posojil za obdobje med nastankom stroškov in plačilom pomoči.

(43)

Nazadnje, italijanski organi so navedli, da so morali prejemniki izbrati referenčno shemo regionalne pomoči, saj jim ni bilo dovoljeno predložiti zahtevkov na podlagi drugih shem pomoči za isti projekt. Poudarili so, da sta se shema regionalne pomoči Sardinije, ustanovljena z regionalnim zakonom št. 9 iz leta 1998 (N 272/98), in shema regionalne pomoči na ravni države, ustanovljena z nacionalnim zakonom št. 488 iz leta 1992 (N 715/99), izključevali.

(44)

Italijanski organi so zatrdili, da je bilo načelo spodbujevalnega učinka upoštevano tudi v primerih, ko se je projekt začel izvajati pred predložitvijo zahtevka po členu 9 regionalnega zakona št. 9 iz leta 1998. Trdili so, da je bil del dodeljene pomoči pred predložitvijo zahtevkov zajet v pravilu de minimis. Del pomoči pod pragom 100 000 EUR, ki je bil dodeljen pred zahtevkom, je bilo treba obravnavati ločeno, upoštevali pa so se le stroški, ki so nastali pred tistim datumom, in ne celotni stroški projekta. Ti premisleki so veljali za 12 od 28 projektov.

(45)

Po obvestilu o popravku in razširitvi postopka ni bilo prejetih nobenih dodatnih pripomb.

(46)

V oceni sheme št. N 272/98 je bilo ugotovljeno, da je ukrep temeljil na državni pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, saj je zadostil vsem merilom, ki so bila tam določena.

(47)

Z ukrepom se zagotavlja gospodarska prednost posebni kategoriji prejemnikov z zniževanjem njihovih običajnih stroškov. Prednost je dodeljena z državnimi sredstvi in bi lahko izkrivljala konkurenco, saj krepi finančni položaj nekaterih podjetij v primerjavi z njihovo konkurenco. Ker lastniki hotelov v različnih državah članicah tekmujejo v privabljanju turistov, bo podpora turističnemu sektorju po vsej verjetnosti vplivala na trgovino znotraj Skupnosti (14).

(48)

Shema pomoči, ki je bila priglašena Komisiji in jo je ta odobrila po členu 4(3) Uredbe (ES) št. 659/99, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(49)

V smislu izvajanja ustreznih ukrepov je bila v odločbi št. 34/73 prilagojena intenzivnost pomoči novim zgornjim mejam regionalne karte pomoči, s čimer je bila zagotovljena združljivost s smernicami 1998, medtem ko je bila z odločbo št. 33/4 zagotovljena skladnost z načelom spodbujevalnega učinka; Komisija je zato sklenila, da ti odločbi nista dodali nikakršnega novega elementa predhodno odobreni shemi pomoči, to je shemi št. N 272/98.

(50)

Komisija zavzema stališče, da je bila s prehodnimi določbami, ki so bile uvedene z odredbo št. 285 iz leta 1999, morda spremenjena shema, ki jo je Komisija prvotno odobrila. Komisija se ni nikoli opredelila glede tega izvedbenega ukrepa, vendar dopušča, da ni nikoli veljal, saj je bil razveljavljen z odločbo št. 33/3.

(51)

Shema št. N 272/98 je bila 27. julija 2000 znova spremenjena s sprejetjem odločb št. 33/4 in 33/6. Kot je pojasnjeno zgoraj (v odstavkih od 16 do 21), je bil z odločbo št. 33/6 spremenjen priglašeni ukrep, kar pa ni bilo združljivo s pogoji odločbe Komisije za odobritev pomoči.

(52)

Kot je pojasnjeno v odstavku 38, italijanski organi navajajo, da so uradno obvestili Komisijo o teh izvedbenih ukrepih kot del izvajanja ustreznih ukrepov.

(53)

Komisija zavzema stališče, da italijanski organi niso priglasili odločb, omenjenih zgoraj, in da so kot del izvajanja ustreznih ukrepov obvestili Komisijo, da se z odločbo št. 33/4 zagotavlja skladnost z načelom spodbujevalnega učinka. Med izvajanjem pa niso obvestili Komisije o odločbi št. 33/6 ter so tako kršili člen 88(3) Pogodbe ES in obveznost sodelovanja po členu 10 Pogodbe (15).

(54)

Shema pomoči, ki se je zatem izvajala po zgoraj omenjenih izvedbenih določbah, je posledično v nasprotju s prvotno odločbo Komisije o odobritvi.

(55)

Projekte pomoči, ki so se začeli izvajati pred predložitvijo zahtevka za pomoč, je zato treba šteti za nezakonite.

(56)

Dvomom o združljivosti, ki jih je Komisija izrazila v dopisih z dne 3. februarja 2004 in 22. novembra 2006, s katerima je bil sprožen uradni postopek preiskave, niso nasprotovali niti italijanski organi niti zainteresirana stranka. Komisija zato potrjuje svojo oceno, ki jo je mogoče povzeti, kot sledi.

(57)

Kot je bilo pojasnjeno, se je najmanj 28 projektov začelo izvajati takrat, ko niso bili upravičeni do pomoči na podlagi sheme.

(58)

V smernicah 1998 se zahteva, da mora biti zahtevek za pomoč predložen, preden se projekt začne izvajati.

(59)

Ta obveznost je bila ponovljena v odločbi Komisije iz leta 1998, v kateri Komisija ni vložila nobenega ugovora glede sheme regionalne pomoči hotelski industriji na Sardiniji (N 272/1998); v tej odločbi je izrecno navedeno, da so morali prejemniki pomoči zaprositi za pomoč pred začetkom izvajanja dela pri projektu.

(60)

Poleg tega so italijanski organi v smislu izvajanja ustreznih ukrepov, ki je sledilo začetku veljavnosti smernic 1998, predložili odločbo št. 33/4 z dne 27. julija 2000, v katere členu 6 je izrecno navedeno, da so stroški upravičeni, če nastanejo po predložitvi zahtevka za pomoč.

(61)

Načelo nujnosti pomoči je splošno načelo, ki ga priznava Sodišče v sodbi v zadevi Philip Morris  (16), in je nedvoumno bistven premislek, ko je treba določiti, ali so naložbe, ki jih izvajajo podjetja, upravičene do pomoči po smernicah 1998. V zgoraj omenjeni odločbi Komisije in smernicah je navedeno, da mora biti zahtevek za pomoč predložen, preden se delo pri projektu začne izvajati.

(62)

Italijanski organi trdijo, da je sistem, ki deluje v Italiji, ustvaril upravičena pričakovanja, da bo donacija na razpolago le na podlagi predložitve zahtevka, ne glede na to, ali se je projekt že začel izvajati ali ne.

(63)

Komisija ne more sprejeti tega argumenta, saj se z odločbo o odobritvi sheme regionalne pomoči, ki se preiskuje, zahteva, naj se zahtevek za pomoč predloži pred začetkom izvajanja dela pri projektu.

(64)

Odločba št. 33/6 ni bila posredovana Komisiji, dokler ni bila vložena pritožba. Komisiji je bila poslana z obvestilom št. 5245 z dne 22. aprila 2003 med postopkom po pritožbi (CP 15/2003). Argument upravičenih pričakovanj, na katerega so se sklicevali italijanski organi, je nesprejemljiv, ker Komisija italijanskim organom ali kateri koli drugi zainteresirani stranki ni posredovala nobenih natančnih zagotovil, da bi lahko upravičeno pričakovali, da ta pogoj ne bo veljal. „V skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da lahko pravico do varstva upravičenih pričakovanj uveljavlja vsak posameznik, ki se znajde v položaju, v katerem je jasno, da je uprava Skupnosti povzročila upravičena pričakovanja … Vendar se nihče ne more sklicevati na kršitev načela varstva upravičenih pričakovanj, če mu uprava Skupnosti ni posredovala natančnih zagotovil“ (17).

(65)

Komisija niti ne more sprejeti argumentov, ki so jih predložili italijanski organi, glede na katere je spodbujevalni učinek obstajal, če je prejemnik zaprosil za pomoč pred začetkom izvajanja dela pri projektu na podlagi drugačne sheme regionalne pomoči.

(66)

Komisija zavzema stališče, da spodbujevalnega učinka ni mogoče prenašati z ene sheme na drugo in da dejstvo, da je podjetje vložilo zahtevek po eni ali drugi shemi, ne more biti sprejeto kot primer upoštevanja načela spodbujevalnega učinka. Italijanski organi so sami poudarili (glej odstavek 43), da prejemnik pomoči ne sme predložiti več kot enega zahtevka za isti projekt po različnih shemah pomoči ter da se shema regionalne pomoči Sardinije, ustanovljena na podlagi regionalnega zakona št. 9 iz leta 1998 (N 272/98), in shema regionalne pomoči, ustanovljena na podlagi nacionalnega zakona št. 488 iz leta 1992 (N 715/99), izključujeta.

(67)

Komisija tudi ne more sprejeti argumentov italijanskih oblasti, v skladu s katerimi spodbujevalni učinek obstaja, ker so donacije potrebne za vračilo bančnih posojil za obdobje od nastanka stroškov do plačila pomoči. Dejstvo, da je gospodarski subjekt pripravljen začeti delati in vzeti posojilo za financiranje stroškov, nikakor ne kaže, da je pomoč potrebna za nadaljevanje projekta ali da ta pomoč zagotavlja spodbudo za začetek izvajanja projekta, ki se sicer ne bi izvajal. Ravno nasprotno, dejstvo, da je gospodarski subjekt pripravljen začeti delo in prevzeti finančno tveganje, povezano s projektom, brez predložitve zahtevka za pomoč po ustrezni shemi, kaže, da pomoč ni potrebna za spodbudo.

(68)

Nazadnje, Komisija ne more sprejeti argumentov italijanskih organov glede pravila de minimis, saj se ni mogoče sklicevati na pravilo de minimis, da bi obšli obveznosti iz smernic, da je treba za zagotovitev načela spodbujevalnega učinka zahtevke predložiti pred začetkom izvajanja dela pri projektu. Vsota, ki jo je treba upoštevati, se mora nanašati na projekt v celoti in ne le na del, ki je bil dodeljen pred zahtevkom za pomoč. Komisija ne more sprejeti predloga, da bi morala začeto delo šteti za upravičeno po pravilu de minimis in ga s tem obravnavati zunaj okvira smernic. Poleg tega pri izračunu praga de minimis italijanski organi niso upoštevali projektov v celoti, pač pa je isti prejemnik lahko prejel pomoč de minimis iz drugih virov, in Komisija razume, da italijanski organi tega vidika niso upoštevali.

(69)

Če povzamemo, Komisija zavzema stališče, da italijanski organi niso dokazali, da je bila pomoč dodeljena v skladu s pogoji odločbe Komisije o odobritvi. Tudi če bi to pomoč šteli za pomoč za tekoče poslovanje, je ne bi bilo mogoče šteti za združljivo. Po smernicah 1998 je pomoč za tekoče poslovanje v izjemnem primeru mogoče dodeliti regijam, upravičenim na podlagi izjeme po členu 87(3)(a) Pogodbe ES. Sardinija je bila upravičena do pomoči po členu 87(3)(a) v obdobju 1998–2006. Vendar razen pomoči de minimis na podlagi zadevne sheme ni bila odobrena nobena pomoč za tekoče poslovanje. Poleg tega niso italijanski organi predložili nobenega dokaza znotraj te preiskave, s katerim bi dokazali, da je bila pomoč upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju ali zaradi svoje narave, niti niso dokazali, da je sorazmerna s pomanjkljivostmi, ki jih želi ublažiti.

(70)

Italijanski organi niso navedli nobenih razlogov, s katerimi bi dokazali, da bi bila lahko zadevna pomoč združljiva z drugimi določbami Pogodbe ES, pravili o državni pomoči, okviri ali smernicami.

(71)

Komisija niti ni mogla opredeliti nobene druge podlage za odobritev pomoči. Kot je pojasnjeno zgoraj, ukrep ne izpolnjuje pogojev za izjemo po členu 87(3)(c) Pogodbe ES, v katerem je določena dodelitev pomoči za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, v tem primeru ne veljajo. Ukrepa ni mogoče obravnavati kot pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali ukrepa za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Italije, kot je opredeljeno v členu 87(3)(b) Pogodbe ES. Ukrep ni namenjen pospeševanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine, kot je določeno v členu 87(3)(d) Pogodbe ES.

(72)

Komisija ima tako pomoč, ki je bila predvidoma dodeljena projektom, pri katerih se je delo začelo izvajati pred predložitvijo zahtevka za pomoč po shemi regionalne pomoči hotelski industriji v regiji Sardinija, ki jo je Komisija odobrila leta 1998 (N 272/98) in ki se uveljavlja z odločbo št. 33/6 v povezavi s prvim razpisom za zahtevke, za nezdružljivo s skupnim trgom.

(73)

Ta ugotovitev o nezdružljivosti se nanaša na celotno pomoč, ki je bila dodeljena projektom, katerih upravičeni stroški so nastali pred predložitvijo zahtevka za pomoč, na podlagi izvedbenih ukrepov, ki so veljali ob predložitvi zahtevka, ki presega znesek pomoči de minimis, do katerega je bil prejemnik upravičen v zadevnem času in ki je bil izračunan v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 69/2001.

(74)

Komisija ugotavlja, da je Italija nezakonito izvajala zadevno pomoč in kršila člen 88(3) Pogodbe ES.

(75)

Komisija na podlagi svoje ocene sklepa, da pomoč, dodeljena zgoraj omenjenim projektom na podlagi sheme, imenovane „regionalni zakon št. 9 iz leta 1998 – zloraba pomoči N 272/98“, na podlagi prvega razpisa za zahtevke in odločbe št. 33/6, ne zadošča preskusom na podlagi smernic 1998. Ugotavlja, da je bila pomoč dodeljena nezakonito in da je nezdružljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES.

(76)

Ustaljena praksa Komisije v skladu s členom 87 Pogodbe ES je, da od prejemnikov nezdružljive pomoči, ki je bila dodeljena nezakonito, s čimer je bil kršen člen 88 Pogodbe ES, zahteva vračilo. Ta praksa se potrjuje s členom 14 Postopkovne uredbe.

(77)

Italija mora zato sprejeti vse potrebne ukrepe, da od prejemnikov izterja pomoč. S tem namenom mora Italija zahtevati, naj prejemniki vrnejo pomoč v štirih mesecih od datuma priglasitve te odločbe.

(78)

V členu 14(2) Postopkovne uredbe je navedeno, da vračilo pomoči na podlagi odločbe o vračilu vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačujejo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na razpolago prejemniku, do datuma vračila.

(79)

Obresti se izračunajo v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (18). Komisija predlaga Italiji, naj od morebitnih prejemnikov pomoči na podlagi sheme zahteva vračilo pomoči vključno z obrestmi v štirih mesecih od datuma te odločbe, kot je navedeno v nadaljevanju.

(80)

Komisija predlaga Italiji, naj zagotovi zahtevane informacije z vprašalnikom, ki je priložen v Prilogi k tej odločbi in ki ga sestavljata seznam zadevnih prejemnikov pomoči in jasna navedba načrtovanih ali že sprejetih ukrepov za takojšnjo in učinkovito vračilo nezakonite državne pomoči. Komisija zahteva od Italije, naj v dokaz, da so bili zoper prejemnike nezakonite pomoči sproženi postopki za vračilo nezakonite pomoči, v dveh mesecih od datuma te odločbe predloži vse dokumente (okrožnice, naloge za izterjavo itd.) –

(a)

seznam prejemnikov pomoči na podlagi sheme iz člena 1, ki prikazuje celotni znesek pomoči, ki ga je na podlagi sheme prejel vsak posameznik. Zahtevane informacije se posredujejo z uporabo vprašalnika, ki je priložen v Prilogi k tej odločbi;

(b)

skupni znesek, ki ga mora vrniti vsak prejemnik (glavnica in obresti);

(c)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemnikom naročeno, naj vrnejo pomoč.