16.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/27

(1)

Aprila 2004 je mestna občina Amsterdam navezala stik s Komisijo glede vidikov javnega naročanja pri uvedbi omrežja telekomunikacijskega dostopa FTTH (omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma). Poleg tega je mestna občina zaprosila Komisijo za potrditev, da projekt ni pomenil državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Z dopisom z dne 22. julija 2004 je Komisija obvestila mestno občino Amsterdam, da bi bila takšna potrditev mogoča šele po tem, ko bi nizozemski organi priglasili ukrep. Komisija je zaprosila nizozemske organe, naj predložijo vse potrebne informacije za oceno ukrepa v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES. Nizozemski organi so avgusta 2004 zaprosili za podaljšanje roka, kar je Komisija sprejela 7. septembra 2004.

(2)

Septembra 2004 so se nizozemski organi udeležili sestanka s Komisijo, da bi predstavili in obravnavali načrte mestne občine Amsterdam. Organi so 7. oktobra 2004 v svojem odgovoru na dopis Komisije z dne 23. julija 2004 navedli, da bodo projekt v Amsterdamu priglasili v bližnji prihodnosti. Nizozemski organi so 17. maja 2005 priglasili projekt – udeležbo mestne občine Amsterdam v podjetju, ki uvaja omrežje in je lastnik tega omrežja. Nizozemski organi so želeli potrditev Komisije, da je naložba mestne občine Amsterdam v pravno osebo, ki je lastnica omrežja, skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in tako ne pomeni državne pomoči.

(3)

Po nadaljnjih informacijah, ki so jih organi poslali 23. junija 2005, in sestanku med predstavniki mesta Amsterdam in Komisijo, organiziranem 28. junija 2005, je Komisija 15. julija 2005 poslala dopis, ki je vseboval elemente razlage o uporabi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, skupaj z drugim zahtevkom za informacije.

(4)

Nizozemski organi so v dopisu, evidentiranim 18. novembra 2005, navedli, da se je načrtovanje zavleklo in da mestna občina Amsterdam še vedno pripravlja vzpostavitev projekta in naložbene pogoje. Nizozemski organi so izjavili, da bi potrebovali več časa za zagotovitev zahtevanih informacij, in zaprosili Komisijo, naj počaka z oceno, dokler ne bodo na voljo vsi podatki.

(5)

Mestna občina Amsterdam je z elektronsko pošto, evidentirano 23. decembra 2005, obvestila Komisijo o soglasni odločitvi mestnega sveta Amsterdama, da vlaga v uvedbo omrežja FTTH, in nato navedla, da že potekajo pogajanja z družbami BAM in DRAKA (za izgradnjo omrežja), BBned (za izkoriščanje omrežja) ter ING RE in petimi korporacijami za upravljanje družbenih stanovanj (sovlagateljicami), ki naj bi bila končana januarja 2006.

(6)

Z dopisom, evidentiranim 27. decembra 2005, je Komisija prejela pritožbo, ki jo je glede projekta vložil VECAI (združenje kabelskih operaterjev na Nizozemskem, ki je septembra 2007 svoje ime spremenilo v „NLKabel“) (2). UPC Nederland BV (kabelski operater, navzoč predvsem v Amsterdamu, v nadaljnjem besedilu „UPC“ (3) je Komisijo o svojih pomislekih prvič obvestil marca 2005. Obe stranki – s katerima je bilo organiziranih več sestankov – trdita, da sodelovanje mestne občine ni v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Uredbe ES.

(7)

Komisija je 3. marca 2006 poslala nizozemskim organom opomnik, ki se je nanašal na izjavo nizozemskih organov iz novembra 2005, da bodo nadaljnje informacije predložene, ko bo dosežen nadaljnji napredek pri vzpostavljanju projekta, kar je bilo predvideno za pomlad 2006. Komisija je nizozemske organe opozorila tudi na obveznost mirovanja iz člena 88(3) Pogodbe ES.

(8)

Nizozemski organi so na dopis Komisije z dne 3. marca 2006 odgovorili 3. aprila 2006, dodatne informacije pa poslali z dopisom z dne 2. maja 2006. Komisija je 19. maja 2006 nizozemskim organom poslala še en dopis, nanašajoč se na informacije, ki jih je prejela od operaterja UPC in ki so sprožile prve dvome o uporabi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, ter organe še enkrat obvestila o obveznosti mirovanja (4).

(9)

Nizozemski organi so nadaljnje informacije posredovali maja in junija 2006 (5). Komisija je 24. julija 2006 nizozemskim organom poslala še en zahtevek za informacije, in nizozemski organi so v svojem odgovoru nanj predložili več svežnjev informacij (6). Po dodatnem zahtevku za informacije z dne 29. septembra 2006 so organi 13. oktobra 2006 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor.

(10)

Vmes se je 12. oktobra 2006 začela izgradnja omrežja (7). Glede na navedeni razvoj dogodkov je bilo podaljšanje roka, za katero so zaprosili nizozemski organi, zavrnjeno. Nizozemski organi so del svojih odgovorov predložili pred iztekom roka 26. oktobra 2006, precejšen del informacij pa tudi 30. oktobra 2006 ter 16., 20. in 21. novembra 2006.

(11)

UPC je v zahtevku za sprejetje začasnih ukrepov od okrožnega sodišča v Amsterdamu zahteval, naj mestni občini Amsterdam odredi spoštovanje obveznosti mirovanja iz člena 88(3) Pogodbe ES in zaustavi projekt, dokler Komisija ne dokonča svoje ocene. Okrožno sodišče je zahtevo operaterja UPC zavrnilo v sodbi z dne 22. junija 2006, v kateri je navedlo, da ni bilo mogoče domnevati, da je udeležba mestne občine v projektu vključevala državno pomoč. Po mnenju sodišča samega dejstva, da je mestna občina začela projekt, ni mogoče šteti za državno pomoč. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da bo začetne stroške Amsterdama (študije itd.) povrnila mešana družba Glasvezelnet Amsterdam CV, in zato ti niso pomenili pomoči.

(12)

Operater UPC je z elektronsko pošto z dne 22. septembra 2006 obvestil Komisijo, da se je pritožil na odločitev okrožnega sodišča. Mestna občina Amsterdam (8) je novembra 2006 obvestila Komisijo, da je pritožbeno sodišče operaterju UPC in mestni občini Amsterdam predlagalo, naj najprej počakata na odločitev Komisije, preden sodišče izreče sodbo. Obe stranki sta sprejeli ta predlog (9).

(13)

Z dopisom z dne 20. decembra 2006 je Komisija obvestila Nizozemsko, da se je glede priglašenega ukrepa odločila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(14)

Z dopisom z dne 8. januarja 2007 so nizozemski organi zaprosili za dostop do več dokumentov, ki jih je predložil operater UPC in so bili navedeni v odločitvi o sprožitvi postopka. Z dopisom, evidentiranim 13. februarja 2007, se je operater UPC strinjal, da dopusti dostop nizozemskih organov do zahtevanih dokumentov, in Komisija jih je posredovala nizozemskim organom.

(15)

Pritožbeno sodišče v Amsterdamu (10) je 18. januarja 2007 zavrnilo zahtevo operaterja UPC Nederland mestni občini Amsterdam, naj zaustavi dejavnosti, povezane z ukrepom. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bila mestna občina Amsterdam s predložitvijo zahtevanih informacij Komisiji zmožna dokazati, da je bil ukrep skladen z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in ni pomenil pomoči, čeprav je Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi postopka izrazila nekatere dvome o spoštovanju načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. V teh okoliščinah je pritožbeno sodišče upoštevalo možnost, da bo Komisija ugotovila, da pomoči ni bilo. Sodišče je tudi ugotovilo, da bi interesom mestne občine škodilo, če bi morala zaustaviti vse dejavnosti, povezane z amsterdamskim omrežjem steklenih vlaken, medtem ko operater UPC ne bi utrpel precejšnje škode zaradi pripravljalnih dejavnosti mesta Amsterdam.

(16)

UPC je z dopisom z dne 5. marca 2007 zaprosil Komisijo za dostop do zaupnih podatkov, ki so jih predložili nizozemski organi, in vzpostavitev postopka „podatkovne sobe“ (11) za ukrep, da bi lahko ocenila trditve nizozemskih organov zaradi nadaljnjega utemeljevanja svoje pritožbe. Komisija je z dopisom z dne 26. marca 2007 obvestila operaterja UPC, da postopki glede državne pomoči ne predvidevajo dostopa tretjih strank do zahtevanih zaupnih informacij oziroma vzpostavitve postopka „podatkovne sobe“.

(17)

Nizozemski organi so se z dopisom, evidentiranim 16. marca 2007, odzvali na odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(18)

Po več izmenjavah korespondence med Komisijo in nizozemskimi organi o vprašanjih zaupnosti je bila 23. aprila 2007 pritožnikom poslana javna različica odločitve o sprožitvi postopka in bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (12). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(19)

Po sprožitvi postopka je Komisija prejela pripombe petih zainteresiranih strank, in sicer od družb Liberty Global/UPC (13), Com Hem (14), Ono (15), France Telecom (16) in še ene stranke, ki je zahtevala anonimnost (17). Komisija je z dopisom, evidentiranim 30. julija 2007, nizozemskim organom predložila pripombe tretjih strank. Organi so svoje pripombe predložili z dopisom z dne 17. septembra 2007.

(20)

Komisija se je 5. julija 2007 sestala s predstavniki družbe Liberty Global/UPC, 5. novembra 2007 pa z nizozemskimi organi. Nizozemski organi so 9. in 12. novembra 2007 predložili dodatne informacije.

(21)

Mestna občina Amsterdam se je leta 2004 odločila, da bo proučila možnost naložbe v dostopovno omrežje do elektronskih komunikacij FTTH (omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma) (18) (Citynet Amsterdam). Na podlagi poročil, tržnih analiz in predhodnih stikov z morebitnimi vlagatelj se je mestna občina decembra 2005 uradno odločila, da nadaljuje naložbo, in podrobneje opredelila pogoje, pod katerimi naj bi bila naložba izvedena.

(22)

Načrtovano omrežje FTTH v Amsterdamu bo ponudilo storitev 37 000 amsterdamskim gospodinjstvom v okrožjih Zeeburg, Osdorp in Oost-Watergraafsmeer, kar je skupno približno 10 % Amsterdama. Mestna občina Amsterdam je izrazila tudi svojo dolgoročno željo, da projekt razširi na druge dele Amsterdama, kar bi skupno pomenilo do 400 000 gospodinjskih priključkov. Vendar pa ta širitev ni del projekta, ki se ocenjuje.

(23)

Projekt v Amsterdamu temelji na „triplastnem modelu“, kot je prikazan spodaj.

Prikaz 1

Poenostavljen prikaz projekta Citynet Amsterdam

(24)

Prva plast je tako imenovana „pasivna omrežna infrastruktura“ ter vključuje vode, vlakna in cestne omare.

(25)

Ta pasivna infrastruktura se aktivira s telekomunikacijsko opremo (druga ali „aktivna plast“) grosističnega operaterja, ki upravlja in vzdržuje omrežje ter ponuja grosistične storitve maloprodajnim operaterjem. Aktivna plast vključuje upravljavske, nadzorne in vzdrževalne sisteme, potrebne za upravljanje omrežja, kot so stikala, usmerjevalniki (ruterji) ali razdelilniki.

(26)

Grosistični operater zagotavlja maloprodajnim operaterjem odprt, nediskriminacijski dostop, da končnim uporabnikom ponujajo televizijske in širokopasovne storitve, storitve telefonije in druge na internetu temelječe storitve (tretja plast ali „maloprodajna plast“). Da bi lahko ponudniki maloprodajnih storitev ponujali te storitve, morajo med drugim vlagati v opremo, zagotavljati vsebino in upravljati lastno storitveno platformo (vzdrževanje, skrb za stranke in zaračunavanje storitev).

(27)

Pasivno infrastrukturo bo imelo v lasti in jo bo upravljalo partnerstvo Glasvezelnet Amsterdam CV (v nadaljnjem besedilu „GNA“) (19), katerega delničarji so mestna občina Amsterdam, dva zasebna vlagatelja, in sicer ING Real Estate (v nadaljnjem besedilu „ING RE“) (20) in Reggefiber (21), ter pet odvisnih družb korporacij za upravljanje družbenih stanovanj (22). Sporazum o sodelovanju („Samenwerkingsovereenkomst“) so stranke podpisale 11. aprila 2006, naložbeni sporazum („CV-overeenkomst“) pa je bil podpisan 26. maja 2006.

(28)

Naložba mestne občine Amsterdam znaša 6 milijonov EUR, ING RE in Reggefiber vlagata vsak po 3 milijone EUR, tri korporacije za upravljanje družbenih stanovanj vlagajo vsaka po 1,5 milijona EUR, dve pa vsaka po 750 000 EUR (23). Skupna naložba lastniškega kapitala znaša 18 milijonov EUR. Poleg tega je GNA dobil posojilo v znesku […]EUR (24) z dne […] (25). Načrtovani skupni proračun za projekt znaša 30 milijonov EUR. Kot je prikazano tudi v Prikazu 1, ima mestna občina Amsterdam v lasti eno tretjino delnic GNA, zasebna vlagatelja imata skupaj v lasti drugo tretjino, preostala tretjina pa je v lasti odvisnih družb korporacij za upravljanje družbenih stanovanj.

(29)

Pasivno infrastrukturo podjetja GNA bo aktiviral in upravljal BBned (26) na podlagi pogodbe, sklenjene med GNA in BBned dne […]. Za potrebne naložbe za zagotovitev grosističnega dostopa bo moral poskrbeti BBned. BBned bo od podjetja GNA najemal vlakna in imel pravico […] (27) na lastno odgovornost ponujati storitve grosističnega prenosa in povezane storitve maloprodajnim operaterjem. Za uporabo pasivnega omrežja bo plačal pristojbino na gospodinjstvo, priključeno na GNA.

(30)

Grosistični operater bo maloprodajnim operaterjem zagotavljal odprt, nediskriminacijski dostop, da končnim uporabnikom ponujajo televizijske storitve, storitve telefonije in storitve širokopasovnega internetnega dostopa. Storitve, ponujene prek omrežja, bodo konkurenčne sedanjim ponudbam kabelskih in telekomunikacijskih družb, kot sta KPN in UPC. Iz javno razpoložljivih informacij je mogoče razbrati, da je BBned že podpisal pogodbe z več ponudniki maloprodajnih storitev, ki so končnim uporabnikom začeli ponujati storitve „trojčka“ (28) na optičnem omrežju podjetja GNA. Komisija ugotavlja, da je družba BBned prek svojih povezanih družb Pilmo in Bbeyond dejavna tudi na maloprodajni ravni.

(31)

Komisija se je 20. decembra 2006 odločila sprožiti formalni postopek preiskave, saj nizozemski organi niso predložili zadostnih dokazov, da bi Komisija ocenila, ali je naložba mesta Amsterdam v podjetje GNA skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Komisija je menila, da je treba sprožiti formalni postopek preiskave zaradi vsebinskih in postopkovnih razlogov (29).

(32)

Komisija predvsem ni bila prepričana, da je bila naložba mestne občine Amsterdam v podjetje GNA „hkratna“, tj. opravljena sočasno z zasebnimi naložbami družb ING RE in Reggefiber. Poleg tega Komisija ni bila prepričana, da so bili pogoji naložbe mestne občine Amsterdam v podjetje GNA enaki pogojem, pod katerimi so vlagale druge pogodbenice. Ti pomisleki so izhajali predvsem iz dejstva, da je mestna občina Amsterdam trošila denar za projekt Citynet pred ustanovitvijo podjetja GNA (tako imenovane „predhodne naložbe“) (30). Na podlagi predhodne ocene je Komisija tudi dvomila o izvedljivosti poslovnega načrta podjetja GNA. Tako v tej fazi ni bilo mogoče izključiti navzočnosti državne pomoči.

(33)

Poleg teh težav in vpliva morebitne državne pomoči na naložbe zasebnih operaterjev je bila sprožitev postopka utemeljena tudi, ker nizozemski organi Komisiji niso predložili vseh informacij, potrebnih za oceno projekta.

(34)

Poleg tega je Komisija sprožila formalni postopek preiskave tudi, da bi nizozemskim organom in tretjim strankam dala možnost, da predložijo svoje pripombe o njeni začasni oceni opisanega ukrepa in dajo Komisiji na voljo vse ustrezne informacije, povezane z ukrepom.

(35)

UPC je svoje pripombe predložil z dopisom, evidentiranim 17. julija 2007. V predloženih dokumentih je UPC ponovil svoje mnenje, ki ga je izrazil pred odločitvijo Komisije o sprožitvi postopka (31), in sicer da je poslovni načrt projekta Citynet temeljil na nerealnih gospodarskih predpostavkah, predvsem glede stopenj gostote in grosističnih cen, ter da zato ni bil videti ekonomsko upravičen. Za utemeljitev te trditve je UPC predložil poročilo, ki ga je pripravilo svetovalno podjetje RBB Economics in v katerem so posodobljena druga poročila, ki jih je podjetje pripravilo na to temo (32) in predložilo pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave (33).

(36)

Glede ekonomske upravičenosti projekta UPC meni, da novo optično omrežje operaterjem ne bi omogočilo ponudbe storitev, ki bi se precej razlikovale od ponujenih storitev sedanjih operaterjev. Posledično in ob upoštevanju dejstva, da je gostota širokopasovnih storitev na območjih, ki naj bi jih pokrilo podjetje GNA, že dosegla 65 % gospodinjstev, novo optično omrežje ne bi pritegnilo dovolj strank za storitve podjetja, da bi bil njegov poslovni načrt ekonomsko upravičen.

(37)

V podporo tej utemeljitvi je UPC predložil podatke o skupnih stopnjah osipa (prehoda h konkurenci) (34) za svoje kabelsko omrežje na območjih, na katerih GNA že ponuja (35) storitve trojčka. Stopnje osipa zajemajo obdobja od 1. januarja 2006 do 1. junija 2007 na območjih, na katerih se uvaja omrežje podjetja GNA. Najvišji podatki o osipu kažejo, da so bile stopnje gostote operaterja UPC pri analogni kabelski televiziji, internetnem dostopu, telefoniji ali digitalni televiziji na zadevnih območjih stabilne, za internetni dostop pa so se celo povečevale. Zato UPC meni, da ni nobenih kazalnikov o precejšnjem upadu gostote zaradi navzočnosti podjetja GNA.

(38)

Poleg tega UPC zagovarja mnenje, da uspešen razvoj optičnih omrežij v nizozemskih mestih Nuenen in Hillegom (36), na katerega se sklicujejo nizozemski organi, ne more biti ustrezna primerjava z amsterdamskim projektom, saj velja, da sta ta dva projekta prejela precejšnje subvencije od nizozemskega Ministrstva za gospodarstvo, omrežji sta v skupni lasti prebivalcev in operaterjev, projekta sta relativno majhna (37), obstoječi širokopasovni operaterji pa so v obeh mestih ponujali samo osnovne širokopasovne storitve. Ta položaj je bil drugačen kot v Amsterdamu, kjer so visokohitrostne ponudbe na voljo na obstoječih kabelskih in telekomunikacijskih omrežjih.

(39)

Po mnenju operaterja UPC za poslovni načrt podjetja GNA ni verjetno, da bi bil realen, naložba mestne občine Amsterdam v podjetje GNA pa ni v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in pomeni državno pomoč. Ob navajanju odločbe Komisije v zadevi Appingedam (38) UPC tudi ponavlja svoje prejšnje mnenje, da nobena državna pomoč v tem projektu ne more veljati za združljivo s Pogodbo, saj ne bi bila niti potrebna niti sorazmerna.

(40)

Poleg tega UPC izraža tudi dvome, da se je javna naložba v podjetje GNA izvedla pod enakimi pogoji kot naložbe drugih delničarjev v podjetje GNA. Po mnenju operaterja UPC dejstvo, da je mestna občina Amsterdam izvedla nekatere predhodne naložbe in da so se drugi delničarji podjetja GNA odločili zavezati se k sodelovanju v projektu po tem, ko je mestna občina opravila nekatere študije izvedljivosti, kaže, da naložba ni potekala pod enakimi pogoji za vse delničarje, kar bi lahko pomenilo nadaljnje dvome o skladnosti ukrepa s trgom.

(41)

UPC tudi opozarja, da bi lahko v primeru neuspeha projekta omrežje poceni prodali drugemu operaterju, ki mu ne bo treba nositi celotnih naložbenih stroškov. Ta operater bi zato lahko okrepil svoj konkurenčni položaj tako, da bi se okoristil z javno financiranim projektom. UPC izpostavlja tudi domnevno precedenčni značaj ukrepa. Če bi Komisija ugotovila, da ukrep ne pomeni državne pomoči, bi lahko druge mestne občine pri razvoju omrežij FTTH sledile primeru Amsterdama. UPC poudarja, da sta nizozemsko Ministrstvo za gospodarstvo in inženirsko podjetje Arcadis (39) že razvili prosto razpoložljiv spletni izračun poslovnega modela (40), ki naj bi mestne občine spodbujal k razvoju lastnih omrežij FTTH.

(42)

ONO, španski kabelski operater, ki ponuja storitve radiodifuzije, prenosa in telekomunikacij, meni, da bi morala Komisija strogo preskusiti načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj bi druge mestne občine lahko sledile primeru in se sklicevale na načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji v podobnih projektih, kar bi lahko spodbudilo širjenje državnih subvencij. ONO zagovarja stališče, da bi se morala javna intervencija zgoditi le v posebnih okoliščinah, kot so navzočnost nepopolnosti trga, zagotavljanje sorazmernosti ukrepa in spoštovanje načela tehnološke nevtralnosti, kar naj za zadevni ukrep ne bi veljalo. Če naj bi naložba Amsterdama pomenila državno pomoč, ONO meni, da bi bila vsaka vključena pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, saj so okoliščine podobne kot v Appingedamu (41), tako da bo v takem primeru za kakršno koli odobreno pomoč veljala obveznost povrnitve. ONO poudarja domnevno precedenčni značaj odločitve v zvezi z vprašanjem, ali in pod katerimi pogoji je razvoj omrežij FTTH mogoče podpreti z javnimi sredstvi.

(43)

France Telekom (v nadaljnjem besedilu „FT“), prvotni telekomunikacijski operater fiksne telefonije v Franciji, je podobnega mnenja kot operaterja UPC in ONO. Družba dvomi, da je naložba mestne občine Amsterdam v projekt Citynet skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. FT tudi podpira pristop Komisije pri ločevanju ukrepov državne pomoči na „belih“, „sivih“ in „črnih“ območjih, ki ga Komisija uporablja pri ocenjevanju združljivosti pomoči (42). FT zagovarja stališče, da je kakršna koli državna intervencija na „črnih“ območjih (kot je Amsterdam) videti težko upravičljiva, saj ima za posledico resna izkrivljanja konkurence. Po mnenju operaterja FT je to zlasti veljalo v primeru zadevnega ukrepa, saj razvoj omrežja optičnega dostopa zahteva velike naložbe akterjev na trgu.

(44)

Pripombe, ki jih je predložil švedski kabelski operater COM HEM, gredo v podobno smer kot pripombe drugih operaterjev. COM HEM na splošno dvomi o skladnosti naložbe mestne občine Amsterdam s trgom. COM HEM v svojih pripombah navaja, da je javno financiranje širokopasovnih projektov na urbanih območjih redko v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in precej izkrivljajoče vpliva na konkurenco. COM HEM poziva tudi k dosledni uporabi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji in izpostavlja precedenčno vrednost amsterdamskega primera za prihodnje občinske naložbe in druge naložbe javnega sektorja.

(45)

Še ena stranka, ki je zahtevala anonimnost in ponuja telekomunikacijske storitve v več evropskih državah, je pozdravila odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Ta družba meni, da je njena naložba ogrožena s pobudami mestnih občin, ki uporabljajo javna sredstva, kar izkrivljajoče vpliva na trg. Družba od Komisije pričakuje, da bo prepovedala vsakršno javno financiranje projekta Citynet Amsterdam.

(46)

Nizozemski organi so z dopisom, evidentiranim 16. marca 2007, predložili svoje pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Predložili so tudi pripombe o nezaupnih različicah študij, ki jih je za operaterja UPC pripravilo podjetje RBB.

(47)

Nizozemski organi v vseh predloženih dokumentih vztrajajo pri svojem mnenju, da je naložba mestne občine Amsterdam skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in zato ne pomeni državne pomoči.

(48)

Nizozemski organi navajajo, da se v Združenih državah Amerike in Aziji v velikem obsegu uvajajo omrežja iz optičnih vlaken, medtem ko Evropa zaostaja. Organi trdijo, da projekti, kot je obravnavani, posebej koristijo evropskemu gospodarstvu in so popolnoma skladni z Lizbonsko agendo (43).

(49)

Organi tudi poudarjajo poslovni model podjetja GNA, ki spodbuja konkurenčnost, kar v nasprotju z zaprtim modelom kabelskih operaterjev zagotavlja odprt in nediskriminacijski dostop vseh maloprodajnih operaterjev. Trdijo, da novi poslovni model med drugim pospešuje konkurenco med storitvami, spodbuja inovativnost in pomaga zmanjševati tveganje ponudnikov storitev, saj jim omogoča uporabo sredstev, ki ustrezajo značilnostim vsake posamezne plasti.

(50)

Nizozemski organi menijo, da delničarji projekta pomenijo nadaljnji dokaz, da projekt podjetja GNA poteka pod tržnimi pogoji. V zvezi s tem organi poudarjajo dejstvo, da so zasebna vlagatelja in komercialna hčerinska podjetja korporacij za upravljanje družbenih stanovanj pripravljeni sodelovati v projektu pod enakimi pogoji kot mestna občina. Sklicujejo se tudi na odprte razpisne postopke za izgradnjo omrežja in grosistično storitveno ponudbo omrežja. Poudarjajo tudi, da je dejstvo, da je bilo podjetju GNA ponujeno precejšnje bančno posojilo pod tržnimi pogoji, jasen dokaz o utemeljenosti projekta in osnovnega poslovnega načrta na razumnih tržnih pogojih.

(51)

Nizozemski organi tudi poudarjajo, da so številni podobni uspešni projekti omrežij iz optičnih vlaken po vsej Evropi in zlasti na Nizozemskem (44), ki so se jih lotili akterji na trgu, zadosten dokaz, da je takšne naložbe mogoče izvajati pod običajnimi tržnimi pogoji.

(52)

Glede predhodnih naložb mestne občine Amsterdam je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da je mestna občila prevzela pobudo pred ustanovitvijo podjetja GNA, kar se je zdelo, da presega običajno tržno prakso. Komisija je izrazila zaskrbljenost, da je mestna občina Amsterdam za dejavnosti iz poslovnega načrta podjetja GNA prevzela del zagonskega tveganja v začetni fazi poslovanja, preden so bile izvedene naložbe družb ING in Reggefiber v podjetje GNA. Na podlagi informacij, ki so jih predložili nizozemski organi pred sprožitvijo uradne preiskave, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so vsi delničarji vlagali v podjetje GNA pod enakimi pogoji.

(53)

Nizozemski organi so v svojem odgovoru poudarili, da so se 24. maja 2006 vsi vlagatelji zavezali naložbi v podjetje GNA pod enakimi pogoji.

(54)

Glede predhodnih naložb (v znesku […] EUR) nizozemski organi trdijo, da je med vsemi delničarji podjetja GNA veljal dogovor, da bo moralo podjetje GNA povrniti predhodne naložbe mestne občine Amsterdam. V podporo tej trditvi nizozemski organi razlikujejo med dvema deloma predhodnih naložb.

(55)

Glede prvega dela nizozemski organi poudarjajo, da so bili sporazumi o ustanovitvi podjetja GNA, ki so vse stranke zavezovali k naložbi v znesku […] EUR, sicer podpisani šele 24. maja 2006, vendar pa so se prihodnji delničarji podjetja GNA že v pismih o nameri z dne […]odločili, da za pripravljalne stroške projekta namenijo pavšalni znesek […] EUR (brez DDV). Med drugim je ta znesek zajemal tudi stroške razpisnih postopkov za izbiro graditelja omrežja (BAM/Draka) in grosističnega operaterja (BBned), nekatere stroške v zvezi s postopkom priglasitve in stroške nekaterih izkopnih dejavnosti.

(56)

Glede drugega dela predhodnih naložb (v znesku […] EUR) so nizozemski organi menili, da so bile take predhodne naložbe popolnoma v skladu z običajno tržno prakso: preudarni tržni vlagatelji bi v skupnih projektih sledili enaki praksi, saj mora ena od strank običajno prevzeti vlogo „vodilnega vlagatelja“. Organi so tudi poudarili, da predhodne naložbe mestne občine Amsterdam niso zmanjšale tveganja naložbe v začetni fazi poslovanja za druge delničarje podjetja GNA.

(57)

Poleg tega so nizozemski organi trdili, da predhodne naložbe niso pomenile nikakršne prednosti za nobeno od strank, zato ne bi mogle pomeniti državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Na primer, nekatere izkopne dejavnosti so se začele, ker so na območjih, pomembnih za prihodnjo izgradnjo omrežja podjetja GNA, potekala nekatera gradbena dela. Ker so v Amsterdamu vse izkopne dejavnosti usklajene, bi bilo izkopavanje le nekaj mesecev pozneje nemogoče, kar bi povzročilo zamude in dodatne stroške podjetju GNA.

(58)

Poleg tega nizozemski organi trdijo, da so bili vsi ti stroški vključeni v poslovni načrt in da ni bilo nobenega novega stroškovnega elementa, ki ga drugi delničarji podjetja GNA ne bi poznali.

(59)

V podporo tem trditvam je mestna občina Amsterdam predložila poročilo, ki ga je 18. januarja 2007 pripravilo računovodsko podjetje Deloitte ob reviziji povrnitve predhodnih naložb. Poročilo navaja, da je podjetje GNA zgoraj navedene predhodne naložbe v znesku […] EUR v celoti povrnilo do konca leta 2006, skupaj z obrestmi. Nizozemski organi so obvestili Komisijo, da je bila uporabljena stopnja obresti (45) […] %, kar je v skladu z nizozemsko zakonodajo (46). Obresti so znašale […] EUR, družba GNA pa jih je plačala dne […].

(60)

Poleg tega nizozemski organi svojih študij izvedljivosti ne štejejo za del predhodnih naložb. Po njihovem mnenju bi take študije izvedli vsi preudarni tržni vlagatelji. Nizozemski organi menijo, da te študije ne bi mogle zmanjšati ali odpraviti nekega tveganja v začetni fazi poslovanja za druge delničarje podjetja GNA, saj so se morali drugi morebitni delničarji opreti tudi na lastno presojo ter oceniti, kakšna tveganja in prednosti jim prinaša projekt.

(61)

Podobno so študije izvedljivosti drugih delničarjev podjetja GNA (kot sta ING RE ali Reggefiber), opravljene pred naložbo v podjetje GNA, financirale zadevne stranke, ne da bi jih zaračunale podjetju GNA.

(62)

Zato nizozemski organi trdijo, da zgornje razlage in dejstvo, da je zadevne predhodno financirane stroške povrnilo podjetje GNA, pomenijo ustrezen odgovor na predhodne dvome Komisije o „hkratnosti“ in „enakosti pogojev“ glede predhodnih naložb mestne občine Amsterdam.

(63)

Glede poslovnega načrta podjetja GNA nizozemski organi menijo, da naložbe javnih organov izpolnjujejo pogoje načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, če so izvedene pod enakimi pogoji kot naložbe zasebnih vlagateljev. Navzočnost zasebnih vlagateljev naj bi zagotovila, da se projekt izvaja pod tržnimi pogoji. Zato zagovarjajo stališče, da Komisiji ni bilo nujno treba analizirati poslovnega načrta podjetja GNA.

(64)

Drugič, nizozemski organi menijo, da vsa predvidevanja v poslovnem načrtu podjetja GNA niso bila optimistična, temveč prej konservativna.

(65)

Povedano natančneje, glede finančnih kazalnikov v poslovnem načrtu je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ciljne finančne kazalnike primerjala z ustreznimi javno razpoložljivimi primerjalnimi podatki, in sicer s tehtanim povprečjem stroškov kapitala (v nadaljnjem besedilu „TPSK“) (47) podobnih družb (48). Predhodna ugotovitev Komisije je bila, da ciljni finančni kazalniki podjetja GNA na splošno niso bili videti nerealni, vendar pa so bili zelo odvisni od doseganja ključnih dejavnikov uspeha. Poleg tega je Komisija trdila, da so bile napovedi za ključne dejavnike uspeha poslovnega načrta po vsej verjetnosti precej negotove zaradi novosti v amsterdamskem projektu v smislu uporabljene tehnologije (tehnologije steklenih vlaken), poslovnega modela (triplastnega modela), omejene velikosti projekta (zato le omejene ekonomije obsega) in pričakovanega povpraševanja potrošnikov po širokopasovnih storitvah.

(66)

Nizozemski organi menijo, da notranje stopnje donosa projekta (49) ne bi smeli primerjati s tehtanim povprečjem stroškov kapitala vertikalno integriranih operaterjev, kot je storila Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka, saj ti podatki vključujejo tveganje vseh treh plasti teh omrežnih operaterjev. Nasprotno pa GNA vlaga le v pasivno omrežje, katerega ekonomska uporabnost traja 30 let (ali celo več) in ki je bolj podobno infrastrukturnim naložbam, od katerih vlagatelji na splošno pričakujejo nižje stopnje donosa.

(67)

V zvezi s ciljno stopnjo gostote je Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi postopka predhodno ugotovila, da je bilo na podlagi razpoložljivih podatkov doseganje gostote vsaj […] % po „minimalnem scenariju“ podjetja GNA videti optimistično. Poleg tega naj bi bil cilj gostote […]% vseh gospodinjstev po […]mesecih videti agresiven in bo mogoč le z obsežno strategijo „oblikovanja cen na podlagi gostote“, s katero se stranke drugih operaterjev preselijo v omrežje podjetja GNA.

(68)

Nizozemski organi menijo, da je na Nizozemskem že več izjemno uspešnih projektov optičnih vlaken, kjer bi optična omrežja lahko dosegala višje stopnje gostote. Na primer, za Nuenen ali Hillegom organi trdijo, da je gostota optičnih vlaken po enem letu dosegla več kot 80 %. Nizozemski organi tudi trdijo, da trenutne stopnje gostote širokopasovnih priključkov v obravnavani zadevi niso primerne: storitve, ponujene prek optičnih omrežij, naj bi veljale za nov trg v primerjavi s sedanjimi širokopasovnimi ponudbami obstoječih operaterjev. Zato trenutnih stopenj gostote širokopasovnih priključkov ne bi smeli uporabiti za primerjavo. Poleg tega organi trdijo, da se pojavljajo številne nove storitve in aplikacije (50), ki zahtevajo visokohitrostna simetrična omrežja, ki jih je mogoče zagotoviti le na omrežju kablov iz steklenih vlaken do doma. Na podlagi teh utemeljitev nizozemski organi poudarjajo, da je doseganje stopnje gostote približno […] % na območjih Amsterdama, na katerih se omrežje uvaja v […], ne le realno, temveč zares lahko velja za konservativen cilj.

(69)

V zvezi z grosističnimi cenami, ki jih GNA zaračunava operaterju na debelo, Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka meni, da so kljub mnenju strokovnjakov, da imajo optična omrežja za posledico nižje operativne odhodke kot sedanja bakrena telekomunikacijska in kabelska omrežja, grosistične cene podjetja GNA še vedno precej nižje od pričakovanj tržnih poročil.

(70)

Nizozemski organi trdijo, da imajo optična omrežja za posledico nižje operativne stroške in daljšo ekonomsko uporabnost od sedanjih omrežij. Zato so glede na podatke o sedanjih omrežjih mogoče nižje grosistične cene. Ta stroškovna prednost zagotavlja dovolj prostora za relativno nizke grosistične cene v primerjavi s ponudbami na sedanjih bakrenih omrežjih.

(71)

Glede veljavnosti podatkov o naložbenih stroških je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da so primerjalni podatki pokazali, da se naložbe v dolgoročna sredstva na priključek, ki jih načrtuje GNA, zdijo nizke v primerjavi z razpoložljivimi podatki akterjev na trgu in drugih virov.

(72)

Nizozemski organi trdijo, da izvedljivost načrtovanih naložbenih stroškov podpirajo tudi topologija in značilnosti geografskega območja, na katerem se omrežje uvaja: zadevna območja v Amsterdamu imajo visoko gostoto prebivalstva ter mnogo novozgrajenih ali prenovljenih in večstanovanjskih zgradb, ki pomagajo zniževati stroške uvedbe omrežja na gospodinjstvo.

(73)

Glede ocene preostale vrednosti omrežja nizozemski organi trdijo, da je ocena v poslovnem načrtu podjetja GNA realna, saj lahko ekonomska uporabnost optičnih omrežij traja 30 let ali več. V tem obdobju ne bodo potrebni nobeni večji dodatni naložbeni ali vzdrževalni stroški, kar pa ne velja za sedanja bakrena ali kabelska omrežja. Organi tudi trdijo, da bo imelo uvedeno omrežje precejšnjo „strateško vrednost“ zaradi „naravno monopolnih značilnosti omrežij optičnega dostopa“, ki je bo podjetje GNA deležno zaradi prednosti prvega v poslu.

(74)

Nizozemski organi so tudi izrazili svoje mnenje glede predhodne ugotovitve Komisije, da so bile vse predpostavke v podporo poslovnemu načrtu videti optimistične in da gre pri uspešnosti projekta za visoko stopnjo občutljivosti, če eden od ciljev (kot je stopnja gostote) ne bi bil dosežen.

(75)

Glede tega so nizozemski organi s poročilom Stratix Consulting/Delft Technical University (51) pregledali in potrdili izvedljivosti predpostavk. V poročilu je ocenjena tudi izvedljivost načrtovane stopnje gostote podjetja GNA. Z analizo podobnih projektov v Evropi in zunaj nje, predvsem pa na Nizozemskem, v kateri je bilo ocenjeno tudi prihodnje tržno povpraševanje po širokopasovnih simetričnih omrežjih (tj. optičnih omrežjih), je v poročilu ugotovljeno, da načrtovani podatki podjetja GNA o gostoti lahko veljajo za konservativno oceno. V poročilu je tudi ugotovljeno, da se bo zaradi povečanega tržnega povpraševanja po storitvah, ki zahtevajo optična omrežja, in tudi zaradi narave odprte infrastrukture, ki spodbuja konkurenco, povpraševanje po optičnih omrežjih morda razvijalo hitreje in po višji stopnji, kot je bilo napovedano pred nekaj leti.

(76)

Glavna ugotovitev študije, s katero se strinjajo nizozemski organi, je, da je naložba mestne občine Amsterdam ekonomsko upravičena in zato v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(77)

Prvič, nizozemski organi ponavljajo svoje mnenje, da je dejstvo, da je zadevne predhodno financirane stroške povrnilo podjetje GNA, ustrezen odgovor na dvome Komisije o „hkratnosti“ in „enakosti pogojev“ glede predhodnih naložb mestne občine Amsterdam. Trdijo tudi, da je poslovni načrt podjetja GNA izvedljiv in realen ter da je zato naložba mestne občine Amsterdam v projekt podjetja GNA popolnoma skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(78)

Drugič, nizozemski organi še enkrat poudarjajo, da bi moralo po njihovem mnenju v skladu z veljavno sodno prakso (52) in odločbami Komisije (53) precejšnje sodelovanje zasebnih vlagateljev v projektu, ki poteka pod enakimi pogoji kot sodelovanje javnega vlagatelja, veljati za „prepričljiv dokaz“, da se spoštuje načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji in da zato ni vpletena nikakršna državna pomoč.

(79)

Nizozemski organi ob sklicevanju na Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (54) trdijo, da stranka ne more veljati za zainteresirano stranko, če obravnavani ukrep ne more neposredno vplivati na konkurenčni položaj podjetja. Zato nizozemski organi pozivajo Komisijo, naj ne upošteva pripomb operaterjev ONO, France Telecom (55) in Com Hem, saj nimajo nobenega poslovnega interesa na Nizozemskem, predvsem pa ne na širokopasovnem trgu v Amsterdamu.

(80)

Nizozemski organi trdijo, da nobena od strank, ki so predložile pripombe, ni upoštevala dejstva, da je sodelovanje zasebnih vlagateljev v naložbi zadosten dokaz spoštovanja načela vlagatelja pod tržnimi pogoji pri naložbi. Trdijo tudi, da v skladu z veljavno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti analiza poslovnega načrta ni bila potrebna glede na udeležbo navedenih zasebnih vlagateljev.

(81)

Glede trditve operaterja UPC, da je gostota širokopasovnih priključkov na območjih, ki naj bi jih zajelo podjetje GNA, že dosegla 65 % in da podjetje GNA potemtakem ne bi moglo doseči ciljnih stopenj gostote, nizozemski organi trdijo, da je razpoložljivi trg za GNA precej večji, saj bodo prek omrežja podjetja GNA strankam ponujene ne samo širokopasovne storitve, temveč tudi televizija, telefonija in druge nove storitve. V zvezi s stopnjami osipa (prehoda h konkurenci), ki jih je predložil UPC, da bi dokazal pomanjkanje zadostnega zanimanja za storitve, ki jih je mogoče ponuditi prek omrežja podjetja GNA, nizozemski organi trdijo, da ti podatki niso ustrezni, saj so začeli storitev prek omrežja ponujati šele marca 2007, zato na podlagi teh podatkov še ni mogoče oblikovati nobenih ugotovitev (56).

(82)

Zaradi razlogov, razloženih v odstavku (78), nizozemski organi dvomijo, da bi druge štiri družbe lahko veljale za zainteresirane stranke. Trdijo, da so te stranke predložile le splošne pripombe, ki niso pomembne za oceno obravnavanega ukrepa. Zato nizozemski organi menijo, da teh pripomb ni treba komentirati. Nizozemski organi prav tako ne prilagajo nobenih pripomb glede ugotovitev tretjih strank o združljivosti kakršne koli državne pomoči, ki jo zajema ukrep, saj po mnenju teh organov ocena združljivosti v obravnavanem primeru ni potrebna, saj ukrep ne vključuje nobene državne pomoči.

(83)

Komisija je proučila, ali bi se ukrep lahko štel za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ki določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Iz tega sledi, da morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji, če naj bi se ukrep štel za državno pomoč: 1) ukrep mora biti odobren iz državnih sredstev in pripisan državi; 2) zagotavljati mora gospodarsko prednost podjetjem; 3) prednost mora biti selektivna in mora izkrivljati konkurenco ali bi lahko izkrivljala konkurenco; 4) ukrep mora vplivati na trgovino znotraj Skupnosti.

(84)

Pri ocenjevanju ukrepa je treba upoštevati tudi okoliščine trga: sektor elektronskih komunikacij je bil pred več leti v Evropi popolnoma liberaliziran. Naložbe v širokopasovna omrežja na tako imenovanih „črnih območjih“, kjer so različne širokopasovne storitve ponujene prek vsaj dveh konkurenčnih infrastruktur (kot sta telefonsko omrežje in omrežje kabelske televizije) (57), spodbujajo predvsem zasebne družbe. Politika Komisije na tem področju je biti strožji glede projektov, ki na takih območjih vključujejo javna sredstva, zaradi preprečevanja učinka izkrivljanja poslovanja zasebnih operaterjev (58).

(85)

Prvič, oceniti je treba, ali je ukrep neposredno ali posredno odobren iz državnih sredstev in ga je mogoče pripisati državi (59).

(86)

V obravnavani zadevi mestna občina Amsterdam vlaga v podjetje GNA 6 milijonov EUR. Ker za mestno občino velja, da izvira iz države, mora tudi naložba šteti za naložbo, izvedeno iz državnih sredstev v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (60). Nizozemski organi niso izpodbijali obstoja državnih sredstev.

(87)

Zaradi ugotavljanja, ali finančna naložba države v podjetje vključuje prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, Komisija uporablja načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji v skladu z veljavno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Po tem načelu transakcija ne vključuje državne pomoči, če se izvede hkrati in pod enakimi pogoji, kot bi bili sprejemljivi za zasebnega vlagatelja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva (61).

(88)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso kapital, ki ga država neposredno ali posredno da na voljo podjetju v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem, ne velja za državno pomoč. Če pa naložba javnega vlagatelja niti dolgoročno ne upošteva nobenih pričakovanj glede dobičkonosnosti, mora takšna injekcija veljati za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (62).

(89)

Na tej podlagi za kapitalski vložek iz javnih sredstev velja, da je opravil preskus vlagatelja pod tržnimi pogoji in ne pomeni državne pomoči, če je bil med drugim izveden hkrati s precejšnjim kapitalskim vložkom zasebnega vlagatelja, izvedenim v primerljivih okoliščinah (preskus „hkratnosti“) (63).

(90)

V obravnavani zadevi je bila naložba mestne občine Amsterdam izvedena skupaj z naložbama dveh zasebnih vlagateljev, družb ING RE in Reggefiber. Zato bo Komisija najprej proučila, ali naložba mestne občine Amsterdam prestane preskus vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj je bila izvedena hkrati s precejšnjo zasebno naložbo. Zato bo Komisija proučila naslednja merila:

(91)

Prvič, ugotoviti je treba, ali so ti vlagatelji tržni vlagatelji in ali imajo naložbe zasebnih vlagateljev dejanski gospodarski pomen. Tak pomen je treba oceniti v absolutnem smislu (precejšen delež skupne naložbe) in v povezavi s finančno močjo zadevnega zasebnega vlagatelja.

(92)

Drugič, oceniti je treba, ali so vse zadevne stranke izvedle naložbo hkrati („hkratnost“).

(93)

Tretjič, ugotoviti je treba, ali so pogoji naložbe enaki za vse delničarje.

(94)

Četrtič, v primerih, ko imajo država, drugi vlagatelji ali upravičenci zunaj te naložbe druge odnose (na primer prek ločenega sporazuma, ki predvideva jamstvo države), lahko obstajajo razlogi za dvom, ali taka enakovrednost v samih naložbenih pogojih zadošča (64).

(95)

Posledično in na podporni ravni bo Komisija proučila tudi poslovni načrt podjetja GNA, predvsem z vidika trditev pritožnika Liberty Global/UPC in drugih zainteresiranih strank, ki so trdili, da omrežje, ki ga je zgradilo podjetje GNA, ni ekonomsko upravičeno.

(96)

Kot je Komisija potrdila v odločitvi o sprožitvi postopka (65), lahko družbi ING RE in Reggefiber brez kakršnega koli dvoma veljata za „zasebni vlagateljici“ (66). Poleg tega so poslovni interesi obeh družb skladni s projektom, ki ga izvaja GNA: ING RE posluje na področju nepremičnin in naložb infrastrukturnega tipa, Reggefiber pa je udeležen v več projektih optičnih omrežij na Nizozemskem. Komisija tudi ugotavlja, da lahko obe zasebni vlagateljici prispevata različne vrste strokovnega znanja in izkušenj ter tako pripomoreta k uspešnosti projekta.

(97)

V absolutnem smislu obe zasebni vlagateljici vlagata v partnerstvo GNA precejšen znesek (vsaka po 3 milijone EUR). Čeprav lahko naložba v znesku 3 milijonov EUR relativno velja za majhno naložbo glede na finančno moč družb ING RE in Reggefiber, pa je taka naložba vsekakor precejšnja glede na splošno kapitalsko strukturo podjetja GNA in kapitalski vložek mestne občine Amsterdam.

(98)

Obe zasebni vlagateljici skupaj prispevata tretjino celotnega lastniškega kapitala. V tem projektu je ta delež precejšen del skupne naložbe, čeprav družbama ne omogoča neposrednega obvladovanja podjetja GNA. Zato Komisija meni, da sta družbi ING RE in Reggefiber veliki delničarki podjetja GNA. Največji posamični delničar (mestna občina Amsterdam) ima v lasti 33 % lastniškega kapitala podjetja GNA. ING RE in Reggefiber imata v lasti delež, ki pri vsaki od njiju znaša polovico deleža največjega posamičnega delničarja; če ta dva deleža združimo, imata obe družbi skupaj v lasti enak delež kot mestna občina. Preostali delničarji v skupni naložbi, tj. pet korporacij za upravljanje družbenih stanovanj, imajo v lasti manjši delež kot ING RE in Reggefiber. Iz tega sledi, da v podjetju GNA ni posamičnega delničarja, ki bi lahko izvajal večinski nadzor nad družbo. Poleg tega sta navedeni zasebni vlagateljici posamično, sploh pa skupaj lahko ključni pri oblikovanju nadzorne večine v podjetju GNA (67).

(99)

Komisija tudi ugotavlja, da po nizozemskem korporacijskem pravu zadošča tretjina delnic, da se oblikuje manjšina, ki lahko blokira vsako pomembno odločitev, sprejeto v podjetju GNA. Navedeni zasebni vlagateljici lahko torej skupaj oblikujeta manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve v družbi.

(100)

Družbi ING RE in Reggefiber sta torej tržni vlagateljici in njune naložbe imajo v strukturi delničarjev podjetja GNA dejanski gospodarski pomen v absolutnem in relativnem smislu.

(101)

V odločitvi o sprožitvi postopka (68) je Komisija potrdila, da je mestna občina s pravnega stališča vlagala v partnerstvo GNA hkrati z zasebnimi vlagatelji, izrazila pa je nekaj predhodnih dvomov o dejanski hkratnosti naložb vseh delničarjev podjetja GNA, saj se je mestna občina lotila pobud in naložb še pred sklenitvijo končnega sporazuma z vsemi drugimi vlagatelji.

(102)

Komisija je ugotovila, da je mestna občina v letih 2003 in 2004 naročila več študij za pripravo projekta. Poleg tega je mestna občina prevzela pobude, za katere je videti, da presegajo te predhodne korake. Kljub odsotnosti trdne zaveze zasebnih vlagateljev je mestna občina objavila in organizirala javne razpise ter se celo pogajala o pogodbi za izgradnjo in izkoriščanje omrežja. Poleg tega je mestna občina Amsterdam financirala nekatere izkopne dejavnosti in kupila programsko opremo za izgradnjo omrežja.

(103)

Glede tega so nizozemski organi po sprožitvi formalne preiskave predložili nadaljnje informacije (ki jih je revidirala družba Deloitte) o predhodnih naložbah in povrnitvi predhodnih naložb. Po navedbah revizijskega poročila družbe Deloitte so sredstva, ki so jih skupaj zagotovili delničarji podjetja GNA, znašala […] EUR od celotnega zneska predhodnih naložb […] EUR. Preostalih […] EUR je prvotno prispevala mestna občina sama (69).

(104)

Nove informacije, prejete med formalno preiskavo, so Komisiji omogočile ugotovitev naslednjih dejstev: prvič, precejšen del dejavnosti in predhodnih naložb ([…] EUR) je bil izrecno dogovorjen v „pismih o nameri“, ki so jih podpisali prihodnji delničarji podjetja GNA, in so ga delničarji tudi financirali sorazmerno s svojim deležem še pred ustanovitvijo podjetja, saj so vsi partnerji v skupni naložbi menili, da morajo enakovredno prispevati k pokritju pripravljalnih stroškov podjetja GNA.

(105)

Drugič, vse predhodne naložbe (vključno z […] EUR, ki jih je predhodno financirala mestna občina Amsterdam sama) so bile vključene v poslovni načrt, na katerem je naložba temeljila. O tem je bil torej dosežen sporazum vseh delničarjev podjetja GNA. Tako so vsi partnerji v skupni naložbi obravnavali te predhodne naložbe kot koristne korake pred ustanovitvijo podjetja GNA. Po navedbah nizozemskih organov so se vsi delničarji dogovorili, da bo podjetje GNA povrnilo delež, ki ga je prvotno financirala mestna občina. Z drugimi besedami, ravnanje mestne občine ni vnaprej pogojevalo ravnanja drugih tržnih vlagateljev oziroma ni vplivalo nanj.

(106)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je mestna občina Amsterdam izvedla nekatere predhodne naložbe pred uradno ustanovitvijo podjetja GNA, ne postavlja pod vprašaj spoštovanja načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj je obstajal sporazum med vsemi delničarji, da bodo mestni občini Amsterdam te predhodne naložbe povrnjene.

(107)

V odločitvi o sprožitvi postopka (70) je Komisija izrazila predhodne dvome o tem, ali so bili pogoji naložbe enaki za vse delničarje. Povedano natančneje, Komisija je izrazila dvome, da so predhodne naložbe mestne občine Amsterdam morda odstranile nekatera tveganja v začetni fazi poslovanja, ki bi jih bile v povezavi s projektom deležne druge naložbene stranke.

(108)

Ti predhodni dvomi izhajajo iz dejstva, da čeprav je Komisija večkrat zaprosila za celovit pregled nad stroški predhodnih naložb (71) in so nizozemski organi v zvezi s tem predložili nekaj informacij o dogovorih med mestno občino, podjetjem GNA in njegovimi delničarji, to ni v celoti pojasnilo vseh dejavnosti „predhodnega financiranja“ mestne občine, vključno z zneski, ki jih je mestna občina Amsterdam dejansko porabila.

(109)

Na podlagi predloženih dokumentov nizozemskih organov ob sprožitvi formalne preiskave Komisija ni mogla izračunati ali preveriti skupnega zneska teh „predhodnih naložb“, ki ga je Komisija ocenjevala na 1,5 milijona EUR. Poleg tega Komisiji ni bilo popolnoma jasno, kako so bili ti stroški razdeljeni med delničarji in vključeni v poslovni načrt podjetja GNA.

(110)

Komisijo je predvsem skrbelo, da bi „predhodno financiranje“ mestne občine – deloma brez izrecnega dogovora z nekaterimi drugimi vlagatelji – lahko zmanjšalo naložbeno tveganje drugih vlagateljev v podjetje GNA in pozitivno vplivalo na njihovo pripravljenost za naložbo v podjetje GNA. Informacije, ki so jih nizozemski organi predložili po sprožitvi formalne preiskave, so pomirili te predhodne dvome.

(111)

Prvič, kot je pojasnjeno z informacijami, ki so jih o povračilu stroškov predhodnih naložb zagotovili nizozemski organi, in s predloženim revizijskim poročilom, so skupni stroški predhodne naložbe znašali […] EUR in so bili razdeljeni na dva dela: […] EUR, o katerih so se v „pismu o nameri“ dogovorili in ga financirali vsi prihodnji delničarji podjetja GNA sorazmerno s svojim deležem, in […] EUR, ki jih je prvotno financirala samo mestna občina Amsterdam. Vsi ti stroški so se ustrezno zaračunali podjetju GNA, vključno z obrestmi (72), in videti je, da so bili zajeti vsi projektni stroški podjetja GNA.

(112)

Drugič, vsi stroški, povezani s predhodno naložbo, so bili tudi prvotno vključeni v poslovni načrt podjetja GNA, zato ni videti, da bi po podpisu sporazuma o podjetju GNA nastali kakršni koli novi stroški, ki bi spremenili pogoje za druge delničarje. To je skladno z ugotovitvijo o obstoju dogovora vseh delničarjev, da bo treba mestni občini Amsterdam povrniti izvedene predhodne naložbe.

(113)

Tretjič, čeprav je mestna občina Amsterdam prevzela pobudo in predhodno financirala del projektnih stroškov, te pobude in naložbe niso mogle zmanjšati tveganj, ki jih je projekt vključeval za druge delničarje. V nasprotju s predhodnimi dvomi, predstavljenimi v odločitvi o sprožitvi postopka, Komisija ugotavlja, da naložbe, ki jih je prvotno financirala mestna občina pri izvajanju omejenih gradbenih del in nakupu programske opreme, glede na svojo naravo in omejen finančni pomen niso mogle spremeniti profila tveganja projekta. Enako velja za predhodne naložbe, ki so jih sofinancirali vsi prihodnji delničarji skupaj s podpisom „pisma o nameri“. Analiza poslovnega načrta jasno kaže, da je poslovno tveganje naložbe v podjetje GNA povezano z uspešnostjo projekta v prihodnjih letih, zlasti v smislu razvoja trga, ne pa s prvimi koraki priprave projekta.

(114)

Četrtič, Komisija se ne strinja z utemeljitvijo družbe UPC, da so študije izvedljivosti, ki jih je opravila mestna občina Amsterdam, morda nekoliko zmanjšale tveganje za druge delničarje podjetja GNA, ki so se morda šele po tem odločili za naložbo v podjetje GNA. Komisija ugotavlja, da bi vsak preudaren tržni vlagatelj običajno opravil lastno oceno strategije in obetov za dobičkonosnost (študijo izvedljivosti) naložbenega projekta (73), ne da bi to veljalo kot sredstvo za zmanjševanje vključenih tveganj za druge naložbene stranke. Vsekakor bi morale v primeru neuspešnosti projekta vse naložbene stranke skupaj nositi izgube, ki bi bile posledice poslovanja pod pričakovanji ali, v najslabšem primeru, stečaja podjetja GNA.

(115)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da so vsi delničarji podjetja GNA vlagali pod enakimi pogoji.

(116)

Družba UPC je trdila, da se družba ING RE za naložbo v projekt GNA morda ni odločila zaradi gospodarskih razlogov, temveč bolj zaradi svoje trženjske strategije, da ohrani dober odnos z mestno občino Amsterdam, ki je menda pomemben poslovni partner družbe ING RE.

(117)

Presoditi je treba, ali zunaj sodelovanja in naložbenega sporazuma obstajajo še kakršne koli druge povezave, ki so pomembne za oceno, ali se v naložbi spoštuje načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji. Glede tega se je odločitev za sprožitev postopka (74) nanašala na dejstvo, da so nizozemski organi predložili izjavo, v kateri izjavljajo, da med zadevnimi strankami ni drugih povezav, tj. odnosov zunaj priglašenih sporazumov, ki so pomembne za oceno, ali je naložba skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(118)

Preiskava Komisije in informacije, ki so jih predložile tretje stranke, niso prinesle novih elementov, ki bi kazali, da je izjava nizozemskih organov netočna.

(119)

Na tej podlagi Komisija ugotavlja, da je bila naložba mestne občine Amsterdam izvedena hkrati in v primerljivih okoliščinah kot precejšnji kapitalski vložki zasebnih vlagateljev.

(120)

V skladu s tem je naložba mestne občine Amsterdam skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in ne pomeni državne pomoči.

(121)

Komisija je ocenila tudi poslovni načrt podjetja GNA, predvsem glede na dvome, izražene v njeni odločitvi o sprožitvi formalne preiskave, ter trditve zainteresiranih strank Liberty Global/UPC, ONO, FT, COM HEM in ene anonimne stranke (75).

(122)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (76), ki je sledila predhodni analizi poslovnega načrta podjetja GNA in kritičnim pripombam operaterja UPC v zvezi z njim, je Komisija menila, da so v poslovnem načrtu optimistično zastavljeni ne le ciljni kazalniki uspešnosti, temveč kar vse predpostavke. Komisija je tudi ugotovila, da gre pri uspešnosti projekta za visoko stopnjo občutljivosti, če cilji (kot je stopnja gostote) ne bodo uresničeni, sploh pa, če se bo ena od osnovnih predpostavk oddaljila od ciljnih stopenj.

(123)

Komisija je pripombe o analizi poslovnega načrta iz odločitve o sprožitvi postopka prejela od nizozemskih organov, pa tudi od operaterja UPC, kar ji je omogočilo opraviti podrobnejšo oceno.

(124)

Komisija ugotavlja, da se poslovni načrt podjetja GNA nanaša na novooblikovano podjetje, ki še nima nobenih referenc ter posluje v novem in inovativnem poslovnem segmentu (tehnologija omrežja FTTH, „triplastni model“, pri čemer se aktivna in pasivna struktura upravljata in vodita ločeno, z odprtim in nediskriminacijskim dostopom, ponujenim vsem maloprodajnim operaterjem, kot je opisano v uvodnih izjavah od 21 do 30). Zato v takem primeru ocena poslovnega načrta novoustanovljenega podjetja nujno in neizogibno temelji na prihodnjih tržnih napovedih in hipotezah glede verjetnosti razvoja povpraševanja in ponudbe storitev omrežja FTTH.

(125)

Komisija ugotavlja, da je metodologijo poslovnega načrta revidirala in odobrila neodvisna revizijska družba PricewaterhouseCoopers (77). Natančneje povedano, po začetni analizi prve različice poslovnega načrta podjetja GNA je družba PricewaterhouseCoopers predlagala nekaj sprememb, da bi se odpravile nekatere predhodne nedoslednosti. Ti predlogi so bili upoštevani v posodobljenem poslovnem načrtu podjetja GNA. Po navedenih spremembah je družba PricewaterhouseCoopers izjavila, da model ni „vseboval tehničnih ali gospodarskih neoporečnosti“, in poslovni načrt podjetja GNA je bil nato predložen Komisiji.

(126)

Po odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave so nizozemski organi predložili poročilo družbe Stratix Consulting/Delft Technical University (78), v katerem je bila pregledana in potrjena izvedljivost poslovnega načrta podjetja GNA, posebna pozornost pa je bila posvečena predpostavkam, ki jih je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka izpostavila kot „optimistične“. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je bil poslovni načrt podjetja GNA realen, da so bile osnovne predpostavke pravilno utemeljene na trenutnih tržnih gibanjih in bi jih bilo treba obravnavati kot „konservativne“ ocene.

(127)

Podjetje GNA je za merjenje uspešnosti projekta uporabilo tri glavne kazalnike finančne uspešnosti, in sicer ustvarjanje denarnega toka, donosnost lastniškega kapitala in notranjo donosnost projekta.

(128)

Komisija meni, da je stopnja notranje donosnosti projekta videti najprimernejši parameter za analizo poslovnega načrta. Notranja donosnost projekta se uporablja pri odločanju o dolgoročnih naložbah in primerjavi različnih naložbenih projektov. Osnovna notranja donosnost projekta v poslovnem načrtu podjetja GNA je […] %.

(129)

Glede na novost projekta in dinamično naravo širokopasovnih telekomunikacijskih trgov je primerjavo težko narediti. Javna razpoložljivost podatkov o notranji donosnosti podobnih projektov je omejena tudi zato, ker so ti podatki redko javno objavljeni, saj veljajo za poslovne skrivnosti. Najpomembnejši javno razpoložljiv primerjalni podatek je podatek o tehtanem povprečju stroškov kapitala (v nadaljnjem besedilu „TPSK“) drugih družb v isti panogi. Podatek o tehtanem povprečju stroškov kapitala je lahko koristna primerjava, saj velja, da se je projekta vredno lotiti, če notranja donosnost projekta presega tehtano povprečje stroškov kapitala. Na podlagi podatkov, ki jih je imela Komisija, se podatki za panogo gibljejo v razponu od 8,1 % do 10,6 % (79). Na podlagi teh podatkov se zdi, da je notranja donosnost projekta v poslovnem načrtu podjetja GNA v sprejemljivem razponu.

(130)

V predloženih dokumentih je družba UPC trdila, da mora biti zaradi novosti in visokega tveganja, vključenega v projekt, ciljna notranja donosnost projekta za podjetje GNA, ki je v bistvu podjetje v začetni fazi poslovanja, višja od podatkov o tehtanem povprečju stroškov kapitala dobro uveljavljene družbe, ki že ima precejšnjo bazo strank in ustvarja denarni tok, kot sta KPN ali UPC.

(131)

Nizozemski organi dvomijo o oceni Komisije glede primerjalnih vrednosti, uporabljenih za oceno notranje donosnosti projekta v odločitvi o sprožitvi postopka. Trdijo, da se podatki o tehtanem povprečju stroškov kapitala nanašajo na vertikalno integrirane operaterje, medtem ko GNA vlaga le v pasivno omrežje, ki je bolj podobno infrastrukturni naložbi, od katere vlagatelji na splošno pričakujejo nižje stopnje donosnosti.

(132)

Komisija ugotavlja, da je ciljna notranja donosnost projekta v poslovnem načrtu podjetja GNA videti v okviru tržnih pričakovanj za družbe, dejavne na telekomunikacijskem trgu. Poleg tega Komisija priznava, da je obravnavani naložbeni projekt drugačen od projektov vertikalno integriranih operaterjev in ima značilnosti naložbe infrastrukturnega tipa, za katero se zahteva nižja notranja donosnost projekta.

(133)

Komisija je ocenila tudi alternativne finančne kazalnike, uporabljene v poslovnem načrtu, kot sta pozitivno ustvarjanje denarnega toka in donosnost lastniškega kapitala. Komisija zaradi pomanjkanja javno razpoložljivih podatkov ni mogla opraviti temeljite primerjave za te kazalnike (80), zato jih je ocenila z vidika ustreznosti in notranje usklajenosti znotraj poslovnega načrta. Na podlagi te analize Komisija ugotavlja, da so podatki iz poslovnega načrta videti sprejemljivi za vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(134)

Eden najpomembnejših dejavnikov v poslovnem načrtu je ciljna stopnja gostote. Ker bodo prihodki podjetja GNA v veliki meri odvisni od dosežene stopnje gostote, tj. odstotka priključenih gospodinjstev, je izvedljivost doseganja ciljne stopnje gostote bistvenega pomena za uspešnost poslovanja podjetja GNA.

(135)

GNA načrtuje doseči stopnjo gostote […] % vseh gospodinjstev v […] mesecih (na približno enaki ravni pa je tudi pričakovana zasičenost stopenj gostote). Poleg […] (81).

(136)

V predloženih dokumentih je operater UPC izrazil precejšnje dvome o tem, ali projekt sploh lahko doseže omembe vreden tržni delež (kot je 40-odstotna ciljna stopnja, navedena v naložbenem poročilu (82). UPC, ki se naslanja na poročilo RBB in podatke o splošnih stopnjah osipa na območjih, na katerih GNA že ponuja storitve trojčka, trdi, da je sedanja splošna gostota širokopasovnih priključkov na območjih, ki naj bi jih pokrilo podjetje GNA, že dosegla 65 %. Po mnenju operaterja UPC relativno močna konkurenca na tem območju in omejene nove ponudbe, ki so na voljo na optičnem omrežju podjetja GNA, podpirajo tudi mnenje, da maloprodajnim operaterjem, ki uporabljajo omrežje podjetja GNA prek družbe BBned, ne bo uspelo pritegniti dovolj strank.

(137)

UPC tudi poudarja, da v primerjavi s sedanjimi ponudbami sedanjih širokopasovnih operaterjev ne vidi nobene konkurenčne prednosti novega optičnega omrežja, razen zagotavljanja simetrične pasovne širine uporabnikom na drobno, kar pa je storitev, po kateri ni nobenega povpraševanja. Poleg tega UPC trdi, da njegov najnaprednejši širokopasovni proizvod v smislu razpoložljive pasovne širine (83) doslej ni bil prav uspešen in da so stranke nagnjene k izbiri cenejših in manj visoko razvitih proizvodov, kadar je na trgu ponujenih več naprednih proizvodov.

(138)

Nizozemski organi nasprotno trdijo, da je prek simetričnega optičnega širokopasovnega priključka mogoče ponuditi nove storitve (kot so izmenjava datotek in druge aplikacije za izmenjavo „P2P“, HDTV in digitalna TV), ki spadaj na drug trg in ne na sedanje asimetrične priključke. Nizozemski organi na podlagi študije, ki sta jo izvedli družba Stratix Consulting in Delft Technical University, tudi poudarjajo, da številni uspešni primeri na Nizozemskem, pa tudi v ZDA in na Japonskem kažejo, da je ciljna stopnja gostote realna.

(139)

Komisija je v zvezi s tem ocenila utemeljitve različnih strank. Komisija ugotavlja, da je podjetje GNA za ugotovitev krivulje stopnje gostote priključkov […]. Ta model napovedovanja stopenj gostote vključuje vse zahtevane predpostavke, vključno s stopnjami pridobivanja naročnikov, hitrostjo stopenj pristopa in stopnjami osipa, pa tudi tiste predpostavke, ki jih je operater UPC navedel kot pomembne dejavnike za oceno izvedljivosti poslovnega načrta. Poslovni načrt tako vključuje zadevne dejavnike, ki so potrebni za oceno stopnje gostote.

(140)

Glede vprašanja dosegljivosti stopenj gostote priključkov v poslovnem načrtu Komisija ugotavlja, da bo ta veliko odvisna od razvoja trga, hitrosti, s katero bodo ponudniki storitev sprejemali nove aplikacije in tehnologije, ki zahtevajo zelo hiter simetrični optični širokopasovni priključek, in odziva uporabnikov na te nove možnosti. Teh dejavnikov trenutno še ni mogoče z gotovostjo poznati, kot kažejo tudi razlike v mnenju operaterja UPC (ki je bolj skeptičen glede tržnih obetov) ter družb Reggefiber, ING RE in Delft Technical University (ki so potrdile ocene iz poslovnega načrta kot vlagateljice ali neodvisne svetovalke).

(141)

Komisija glede stopenj osipa, ki jih je predložil UPC za ponazoritev, da projekt ne dosega pomembnejših stopenj gostote priključkov, ugotavlja, da predloženi podatki zajemajo obdobje od 1. januarja 2006 do 1. junija 2007, medtem ko so maloprodajni operaterji, ki uporabljajo omrežje podjetja GNA, na omejenih območjih Amsterdama začeli ponujati storitve strankam šele marca 2007. Glede na zelo omejen čas, ki je potekel od zagotovitve storitev prek omrežja podjetja GNA, Komisija ni prepričana, da je mogoče iz stopenj osipa v tej fazi dobiti kakršne koli pomembne informacije.

(142)

Glede utemeljitve operaterja UPC, da primerov uspešne uvedbe optičnega omrežja v majhnih nizozemskih mestih, kot sta Hillegom ali Nuenen (84), ne bi smeli upoštevati, ker ti mesti po velikosti, konkurenčnem položaju in subvencijah nista primerljivi z amsterdamskim projektom, Komisija meni, da kljub nekaterim razlikam ti projekti še vedno zagotavljajo delni koristni vpogled za primerjalno analizo kot primeri projektov uvajanja optičnega omrežja na Nizozemskem.

(143)

Analiza panoge (85) je pokazala, da je v povprečju približno od 20 do 25 % prebivalstva pripravljenega prestopiti na novo optično omrežje. […]

(144)

Sedanja gibanja poleg tega kažejo, da se zdi, da povpraševanje po storitvah, ponujenih prek visoke pasovne širine optičnih omrežij, narašča hitreje, kot so tržni strokovnjaki pričakovali pred nekaj leti. Sedanji načrti za uvajanje optičnega omrežja predvsem na Nizozemskem in v drugih evropskih državah (86) pomenijo dodatne dokaze o privlačnosti naložb v omrežja z optičnim dostopom. Zato ni neuresničljivo, da bi po […] mesecih lahko dosegli stopnjo gostote […] % vseh gospodinjstev.

(145)

Komisija zato ugotavlja, da je za vlagatelja pod tržnimi pogoji verjetno, da bi vlagal v ta projekt na podlagi stopenj gostote, pričakovanih v poslovnem načrtu (kar sta dejansko storili družbi Reggefiber in ING RE).

(146)

Grosistične cene na priključek, ki jih podjetje GNA zaračunava družbi BBned za izkoriščanje pasivnega omrežja […].

(147)

Operater UPC je v svojih predloženih dokumentih izračunal, da mora podjetje GNA zaračunati vsaj od 20 do 22 EUR na mesec za grosistični priključek, ki na njegovem omrežju omogoča storitve trojčka. Vendar pa bi bile na tej cenovni ravni končne maloprodajne cene nujno višje od trenutnih podobnih ponudb sedanjih operaterjev, kar po mnenju operaterja UPC sproža dvome o dosegljivosti ciljne stopnje gostote.

(148)

Operater UPC je v podporo svojim dokumentom predložil izračune (87) za grosistične cene, temelječe na cenah maloprodajnih storitev, ki jih ponudniki storitev (88) ponujajo na omrežju podjetja GNA. UPC trdi, da je na podlagi sedanjih maloprodajnih cen malo verjetno, da bi lahko vse tri plasti (pasivna, aktivna in maloprodajna) hkrati poslovale dobičkonosno.

(149)

Nasprotno pa nizozemski organi trdijo, da nova tehnologija optičnih vlaken zahteva drugačen izračun stroškov od tradicionalnih bakrenih ali kabelskih povezav. Na primer, optično omrežje zahteva precej nižje operativne izdatke (kot so izdatki za vzdrževanje in upravljanje), ima pa tudi daljšo ekonomsko uporabnost, tj. daljše obdobje amortizacije (do 30 let).

(150)

Operater UPC je tudi trdil, da vse tri plasti (89) ne morejo biti hkrati dobičkonosne. Glede tega Komisija navaja, da je ocenila grosistične cene, zaračunane za dostop do aktivne plasti, saj je ta plast vključena v ocenjevani poslovni načrt, ki zajema javna sredstva. Komisija je ugotovila, da te grosistične cene niso nerealne (90). Na ekonomsko upravičenost drugih dveh plasti, ki ju upravljata zasebna operaterja, v določeni meri vplivajo grosistične cene, zaračunane za uporabo pasivne plasti. Glede na dejstvo, da je bila za upravljanje druge plasti na odprtem razpisu izbrana družba BBned in da je vsem operaterjem na maloprodajni ravni ponujen odprt in nediskriminacijski dostop, ter ob upoštevanju grosističnih cen podjetja GNA, Komisija ne vidi nobene nevarnosti, da drugi dve plasti ne bi poslovali dobičkonosno.

(151)

Glede cen, ki jih GNA zaračunava za dostop na debelo, je nekaj kazalnikov, da bi lahko optična omrežja vključevala nižje odhodke iz poslovanja od sedanjih telekomunikacijskih in kabelskih omrežij. Na podlagi teh premislekov ter ob upoštevanju razpoložljivih primerljivih informacij in rezultatov poročila družbe Stratix Consulting/Delft Technical University Komisija ugotavlja, da grosistične cene v poslovnem načrtu niso nerealne v primerjavi s podobnimi storitvami, ki jih ponujajo drugi operaterji.

(152)

Komisija je ocenila tudi načrtovane naložbene stroške. GNA obračunava […]. To pripelje do skupnih stroškov za pasivno plast, ki znašajo […]na gospodinjstvo. Primerjalni podatki, ki jih je zbrala Komisija, se za celotno infrastrukturo (aktivno in pasivno) gibljejo med 1 000 in 2 000 EUR (91), medtem ko je razmerje med naložbenimi potrebami za pasivni in aktivni priključek približno dve proti ena.

(153)

UPC podpira predhodno mnenje Komisije, izraženo v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da je ekonomska upravičenost poslovnega načrta zelo odvisna od naložbenih stroškov, in poudarja, da so izračunani stroški ocenjeni zelo nizko. Nasprotno pa nizozemski organi trdijo, da so naložbeni stroški posledica topologije zadevnih območij, visoke gostote prebivalstva in večstanovanjskih objektov (nižji stroški uvedbe na gospodinjstvo). Poleg tega organi poudarjajo, da je podjetje GNA v […] 2006 (92) že podpisalo pogodbo z gradbenima podjetjema Van den Berg/BAM in Draka Comteq o nekaterih pogojih, ki naj bi zagotovili, da bodo stroški uvedbe v razponu, vključenem v poslovnem načrtu.

(154)

Poleg tega ob upoštevanju topografije območij (gosto poseljeno območje na ravnem zemljišču) in dejstva, da sta se izvedbeni gradbeni podjetji strinjali, da dela opravita po ceni, združljivi s poslovnim načrtom, ter na podlagi razpoložljivih primerjalnih podatkov Komisija ugotavlja, da so načrtovani podatki o naložbenih stroških podjetja GNA videti realni. Komisija tudi ugotavlja, da je podjetje GNA opravilo svoje izračune z določeno rezervo v primeru prekoračitve naložbenih stroškov, kar je v skladu s prakso preudarnega tržnega vlagatelja in dodatno dokazuje trdnost ocen naložbenih stroškov.

(155)

Ocenjena preostala vrednost pasivnega omrežja ima ključno vlogo v poslovnem načrtu podjetja GNA pri doseganju finančnih ciljev in zagotavljanju poroštva vlagateljem. Podjetje GNA uporablja večkratni izračun za določitev preostale vrednosti sredstev (predvidena vrednost omrežja v […] je […] EUR). V poslovnem načrtu podjetja GNA je vrednost odvisna le od dosežene stopnje gostote. Komisija je ocenila tudi preostalo vrednost omrežja podjetja GNA na podlagi alternativnega večkratnega vrednotenja, rezultat pa je bila vrednost […] milijonov EUR ob stopnji gostote […] %, kar se ujema z oceno podjetja GNA.

(156)

UPC trdi, da so primerjalni podatki, ki jih je Komisija v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (93) uporabila pri oceni preostale vrednosti omrežja, preveč optimistični, saj se ti podatki nanašajo na uveljavljeno družbo z rednimi prihodki in strankami. Poleg tega UPC trdi, da je razumna pričakovana ekonomska uporabnost omrežja 20 let (v primerjavi z […], uporabljenimi v poslovnem načrtu podjetja GNA). UPC tudi priporoča uporabo ocene na podlagi denarnega toka, da bi preverili preostalo vrednost omrežja.

(157)

Nizozemski organi trdijo, da je izračun poslovnega načrta podjetja GNA glede preostale vrednosti omrežja realen in utemeljen na pravilni metodologiji. Poleg tega trdijo, da lahko ekonomska uporabnost optičnih omrežij traja […]ali dlje. Trdijo tudi, da bo uvedeno omrežje dragoceno zaradi prednosti prvega v poslu in ker izgradnja drugega podobnega omrežja morda ne bo ekonomsko upravičena glede na nekatere značilnosti naravnega monopola omrežij optičnega dostopa. Slednji dejavniki so nadaljnji dokaz, da bo vrednost zgrajenega omrežja precejšnja, čeprav poslovni načrt ne bo v celoti izpolnjen.

(158)

Ker so bili za ta parameter na voljo omejeni ustrezni tržni podatki, je Komisija preostalo vrednost omrežja analizirala z več alternativnimi metodami, vključno z oceno na podlagi denarnega toka (94). Poleg tega panožna poročila (95) podpirajo mnenje nizozemskih organov, da lahko ekonomska uporabnost omrežja doseže […]. Na podlagi razpoložljivih podatkov se preostala vrednost ne razlikuje dosti od cenovnega razpona, dobljenega iz primerjalnih podatkov. Komisija tudi ugotavlja, da bo omrežje verjetno opredmeteno osnovno sredstvo s precejšnjo vrednostjo za delničarje podjetja GNA […] (96).

(159)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija tudi navedla nekatere predhodne metodološke pomisleke glede poslovnega načrta podjetja GNA. Na primer, poslovni načrt ne vključuje davka na dobiček gospodarskih družb. Nizozemski organi odgovarjajo, da so se delničarji podjetja GNA odločili za pravno obliko „gesloten commanditaire vennotschap“, ki ni zavezana plačevati davek na dobiček. Zato bodo rezultate podjetja GNA konsolidirali neposredno njeni delničarji, projekt pa je ocenjen na „podlagi pred davkom“.

(160)

Po podrobnejši oceni ukrepa med formalno preiskavo Komisija ugotavlja, da so elementi metodoloških pomislekov manj pomembni glede na metodologijo poslovnega načrta, ki jo je izbralo podjetje GNA, in ne postavljajo pod vprašaj splošne ekonomske upravičenosti poslovnega načrta. Komisija tudi ugotavlja, da so zasebni vlagateljici in tudi družba PricewaterhouseCoopers, ki je revidirala poslovni načrt, potrdili (97) metodološke izbire, na katerih temelji poslovni načrt.

(161)

Komisija bi rada poudarila, da so nizozemski organi predložili tudi več analiz občutljivosti in poslovnih scenarijev (98), da bi še podprli trdnost poslovnega načrta podjetja GNA. Te informacije so spet dokazale, da poslovni načrt podjetja GNA upošteva vsa tveganja in priložnosti, povezane s projektom.

(162)

Operater UPC je v svojih predloženih dokumentih nato kritiziral predpostavke poslovnega načrta podjetja GNA, ki niso izrecno navedene v oceni poslovnega načrta iz uvodne izjave 121 in naslednjih, iz česar je sklepal, da načrt ne bi bil ekonomsko upravičen. Komisija bi rada še enkrat ponovila, da niti operater UPC niti RBB, svetovalno podjetje, ki je pripravilo več poročil za operaterja UPC, v preiskavi te zadeve nista imela dostopa do dejanskega poslovnega načrta podjetja GNA. Zato so njune analize temeljile na javno razpoložljivih informacijah, predvsem pa na pripravljenem analitičnem poročilu o izvedljivosti projekta omrežja kablov iz steklenih vlaken do doma v Amsterdamu (99).

(163)

Komisija ugotavlja, da je glavne dejavnike poslovnega načrta, ki jih je navedla družba UPC, Komisija že obravnavala v oceni poslovnega načrta podjetja GNA (kot so stopnja gostote, stopnja pridobivanja naročnikov, stopnja osipa, grosistični prihodki, naložbeni stroški, pričakovana ekonomska uporabnost omrežja v izračunu „preostale vrednosti“) ali pa so omejenega pomena za njeno oceno (izbira metodologije v načrtu) (100).

(164)

Operater UPC je tudi poudaril, da Komisija ne bi smela upoštevati le posameznih predpostavk, temveč tudi njihovo medsebojno povezavo. Na primer, operater UPC trdi, da visoke ravni gostote skupaj z visokimi cenami veljajo za nemogoče. Komisija je ocenila metodologijo in podatke, na katerih temelji poslovni načrt, ter ugotovila, da lahko veljajo za sprejemljive za zasebnega operaterja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva.

(165)

Operater UPC tudi navaja, da v svojih izračunih glede poslovnega načrta družbe GNA ni upošteval dejstva, da bo podjetje GNA v prvih letih uporabnikom omrežja ponudilo popuste, saj so bili ti podatki razkriti šele v odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Operater UPC trdi, da tak prispevek podjetja GNA k trženjskim stroškom celotnega projekta še naprej slabša vsakršne finančne povrnitve projekta za vlagatelje in pomeni nadaljnji dokaz, da poslovni načrt podjetja GNA ni izvedljiv. V zvezi s tem Komisija navaja, da so po običajni tržni praksi nove storitve na začetku ponujene po znižanih cenah zaradi doseganja določene baze strank. Poleg tega je bil finančni učinek teh popustov v celoti upoštevan v poslovnem načrtu podjetja GNA, ki ga je analizirala Komisija.

(166)

Glede modela Arcadis (101), ki ga je operater UPC navedel kot morebitni približek poslovnega načrta podjetja GNA, Komisija navaja, da ta model ni bil del predloženih dokumentov nizozemskih organov, ti organi pa so potrdili, da ni nobene povezave med obravnavanim projektom in modelom Arcadis.

(167)

Poleg tega Komisija nima nobenih dokazov, da posojilo v znesku […] EUR, ki ga je odobril […], ne bi bilo odobreno pod tržnimi pogoji. Obrestna mera, ki jo zaračunava […] (102), in mogoča poroštvena vrednost sredstev zagotavljata zadosten dokaz, da je bilo posojilo odobreno pod tržnimi pogoji.

(168)

Po formalni preiskavi in oceni prejetih dodatnih informacij Komisija ugotavlja, da je poslovni načrt podjetja GNA skladen z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(169)

Poslovni načrt temelji na glavni napovedi, da bo imel razvoj telekomunikacijskih in medijskih trgov na Nizozemskem za posledico precejšnje povpraševanje po visokohitrostnih širokopasovnih storitvah, ki ga bodo v veliki meri zadovoljevala omrežja FTTH. Iz te napovedi, ki jo je potrdilo poročilo družbe Stratix Consulting/Delft Technical University, izhajajo predpostavke o cenah in stopnji gostote omrežja podjetja GNA. Skupaj z drugimi predpostavkami (npr. naložbenimi stroški) so ti dejavniki pripeljali do ugotovitve, da bodo vlaganja vlagateljev v projekt zadostno povrnjena.

(170)

Komisija je načrt in njegove predpostavke ocenila s primerjavo s primerljivimi projekti, kadar je bilo to mogoče, ter preverjanjem notranje usklajenosti in izvedljivosti predpostavk. Iz te ocene izhaja, da je poslovni načrt metodološko pravilen in upošteva vse pomembne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost projekta.

(171)

Komisija tudi ugotavlja, da poslovni načrt podjetja GNA ne vsebuje očitno napačnih predpostavk. Osnovne predpostavke načrta so realne, če jih primerjamo z glavnimi napovedmi o razvoju telekomunikacijskih in medijskih trgov. Stvarne se zdijo tudi, če jih primerjamo s primerljivimi projekti. Pridržki, ki se lahko porodijo glede nekaterih predpostavk poslovnega načrta popolnoma načelno ali na podlagi različnih napovedi o prihodnjem razvoju upoštevnih trgov, ne zadoščajo za izpodbijanje splošne verodostojnosti načrta. Takšno razhajanje v mnenjih se kaže v širokem razponu presoj, uporabljenih v odločitvah o podjetniških naložbah.

(172)

Omeniti je treba, da sta dve zasebni vlagateljici, ki sta tudi sami specializirani za naložbe v komunikacijsko infrastrukturo, družbi ING RE in Reggefiber, v projektu prispevali precejšen delež na podlagi poslovnega načrta. […] (103). Poleg finančnih donosov je bila verjetno tudi strateška vrednost projekta (kot relativno majhnega „pilotnega projekta“ za preskus zmogljivosti tehnologije omrežja FTTH na gosto naseljenih območjih in novega osnovnega poslovnega modela (104) tista, ki je prispevala k odločitvi javnih in zasebnih vlagateljev, da sprejmejo relativno visoko raven tveganja (105).

(173)

Glede na te pomisleke Komisija ugotavlja, da bi se zasebni vlagatelj, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva, lahko odločil za naložbo v podjetje GNA na podlagi njegovega poslovnega načrta.

(174)

Glede predloženih dokumentov družb UPC, ONO, FT, COM HEM in anonimne stranke, ki od Komisije zahtevajo strog pristop pri uporabi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji v obravnavani zadevi glede na domnevno „precedenčni značaj“ projekta za druge širokopasovne naložbe v Evropi, bi Komisija rada poudarila, da je treba oceno načela vlagatelja pod tržnimi pogoji vedno opraviti na osnovi posameznega primera v skladu z veljavno sodno prakso in prakso odločanja na tem področju.

(175)

Zato Komisija ugotavlja, da naložba mestne občine Amsterdam ne pomeni državne pomoči, saj je bila v primerljivih okoliščinah izvedena hkrati s precejšnjim kapitalskim vložkom zasebnega vlagatelja. Poleg tega je tudi proučitev poslovnega načrta potrdila, da je naložba skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(176)

Po sprožitvi formalnega postopka preiskave so nizozemski organi zadovoljivo odgovorili na predhodne dvome, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka. Predvsem so razložili, da je podjetje GNA povrnilo vse stroške predhodnih naložb mestne občine Amsterdam. Komisija ugotavlja, da mestna občina Amsterdam vlaga v podjetje GNA pod enakimi pogoji kot zasebne stranke, vključene v projekt, ki vlagajo na podlagi poslovnega načrta podjetja GNA.

(177)

Komisija posledično ugotavlja, da naložba mestne občine Amsterdam v podjetje GNA ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, saj je skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji –