6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/26

(1)

Z elektronskim obvestilom z dne 17. maja 2006 so madžarski organi priglasili zgoraj navedeni ukrep (v nadaljnjem besedilu „ukrep“) na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES. Obvestilu je bil priložen dopis z dne 21. junija 2006, evidentiran pri Komisiji 22. junija 2006.

(2)

Z dopisi z dne 1. avgusta 2006, 30. oktobra 2006 in 30. aprila 2007 je Komisija zahtevala dodatne informacije, in Madžarska jih je predložila z dopisi z dne 12. septembra 2006, 21. marca 2007 in 30. maja 2007, evidentiranimi pri Komisiji na iste dneve.

(3)

Z dopisom z dne 18. julija 2007 (v nadaljnjem besedilu „odločitev o sprožitvi postopka“) je Komisija obvestila Madžarsko, da se je odločila za sprožitev postopka, kot je v zvezi z ukrepom določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(4)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani povabila, naj predložijo pripombe glede pomoči.

(5)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih strani. Pripombe madžarskih organov je prejela z dopisom z dne 21. septembra 2007.

(6)

Cilj ukrepa je zagotoviti kratkoročna jamstva za izvozne kredite za financiranje izvoznih transakcij, ki jih izvajajo MSP (3), katerih izvozni promet ne presega 2 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu „MSP z omejenim izvoznim prometom“). Madžarska želi ukrep izvajati na podlagi točke 2.5 Sporočila Komisije državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (4) (v nadaljnjem besedilu „Sporočilo o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov“ ali „Sporočilo“).

(7)

Jamstvo za vračilo posojila za financiranje izvoznih transakcij se lahko odobri:

(8)

Madžarski organi trdijo, da mora v obeh zgoraj navedenih primerih jamstvo financirati izvozno transakcijo. Doba zapadlosti jamstva je največ dve leti.

(9)

Znesek jamstva ne sme presegati 70 % vrednosti izvozne pogodbe (zmanjšane za znesek predplačila v višini najmanj 15 %) ali 70 % vrednosti posojila, ki mu je jamstvo namenjeno.

(10)

Izvozna MSP z omejenim izvoznim prometom niso upravičena do jamstva, če so v stečaju, likvidaciji ali stečajnem postopku. Glede obstoja takih omejitev za jamstva tujim kupcem ni bilo predloženih nobenih informacij.

(11)

V primeru jamstev, ki pokrivajo domača tveganja (npr. jamstvo za izvozna MSP), je provizija za jamstvo odvisna od kreditne sposobnosti izvoznega MSP in se določi na podlagi petstopenjskega ocenjevalnega sistema, ki temelji na objektivnih merilih, in subjektivne ocene, ki je opravljena v skladu s prakso poslovne banke.

(12)

V primeru jamstev, ki pokrivajo tuja tveganja (npr. jamstvo za tujega kupca), se kupci razdelijo v kategorije tveganja glede na svojo matično državo.

(13)

Glede provizije za jamstvo so madžarski organi opredelili, da ta znaša od 0,5 % do 2,0 % na leto.

(14)

Poleg zgoraj navedenega je potrebno tudi enkratno plačilo provizije za upravljanje v višini 0,1 % zajamčenega zneska.

(15)

Madžarski organi trdijo, da bodo dohodki iz provizij pokrili operativne stroške sheme pomoči in zahtevke po jamstvu. Nadzor provizij se izvede štirikrat na leto.

(16)

Madžarski organi so navedli tudi, da jamstva za zadevni tip tveganj na madžarskem trgu ni. Da bi Madžarska to utemeljila, je predložila izjavi dveh madžarskih poslovnih bank z mednarodnim ozadjem, ki sta izjavili, da zagotavljanje jamstva za financiranje izvoznih dejavnosti MSP z omejenim izvoznim prometom ne izkrivlja tržnega delovanja poslovnih bank in krepi njihovo pripravljenost za tveganja. Poleg tega je Madžarska predložila tudi izjavi dveh velikih mednarodnih zavarovateljev izvoznih kreditov in enega domačega zavarovatelja kreditov, ki so potrdili, da obstaja vrzel na trgu in da niso dejavni na tem tržnem segmentu.

(17)

Jamstvo izda madžarska banka Export-Import Bank (v nadaljnjem besedilu „Eximbank“), ki je izvoznokreditna agencija v popolni državni lasti.

(18)

Eximbank ima korist od državne podpore v obliki jamstva, ki pokriva vse obveznosti, povezane z izvajanjem ukrepa.

(19)

Ukrep temelji na členu 6(1)(b) zakona XLII iz leta 1994 o madžarski izvoznokreditni agenciji Export-Import Bank Corporation in madžarski zavarovalni družbi Export Credit Insurance Corporation ter na členu 1(2) in členu 11/A(13) uredbe vlade 85/1998 (V.6.).

(20)

Celotni znesek jamstva, ki ga zagotavlja Eximbank v dveh letih trajanja ukrepa, je 15 milijard HUF (60 milijonov EUR).

(21)

Trajanje ukrepa je omejeno na dve leti po odobritvi Komisije.

(22)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija menila, da ukrep vzbuja pomisleke, ker se zdi, da se jamstvo za izvozne kredite, ki naj bi ga dala Eximbank, in zavarovanje izvoznih kreditov, zajeto v Sporočilu, razlikujeta v več vidikih, še zlasti ker:

(23)

Če se Sporočilo ne uporablja, bi ukrep lahko pomenil državno pomoč, ki je neposredno povezana z izvozom (znotraj Skupnosti in zunaj nje), kar je nezdružljivo s skupnim trgom. Komisija je vedno strogo obsojala izvozno pomoč v trgovini znotraj Skupnosti, pomoč za izvoz iz Skupnosti pa tudi lahko vpliva na konkurenčnost znotraj Skupnosti.

(24)

Nazadnje, nekateri pomisleki bi ostali tudi, če bi bilo zavarovanje izvoznih kreditov enakovredno jamstvu banke Eximbank in če bi se Sporočilo uporabljalo. Odkar je Komisija 22. januarja 2007 odobrila ukrep N 488/06 – „Zavarovanje izvoznih kreditov za MSP z omejenim izvoznim prometom“ za dve leti, MEHIB (druga madžarska izvoznokreditna agencija v državni lasti) že zagotavlja kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov za tveganja, ki so jim izpostavljena MSP z omejenim izvoznim prometom, tako da tako kritje na trgu že obstaja. Poleg tega pa bi dovoljenje dvema državno podprtima izvoznokreditnima agencijama, da v tem segmentu opravljata storitve in si ustvariti bazo strank, lahko otežilo vstop morebitnih tržnih akterjev na trg.

(25)

Tretje strani niso predložile pripomb glede odločitve Komisije o sprožitvi postopka. Pripombe, ki so jih predložili madžarski organi, je mogoče povzeti, kot sledi:

(26)

Priglasitev zadeva samo en del javnih dejavnosti Eximbank, in sicer jamstveno shemo za izvozne pogodbe. Zato ocena te jamstvene sheme ne posega v nobeno stališče Komisije glede splošnega razmerja med državo in agencijo Eximbank ter glede katerega koli drugega proizvoda agencije Eximbank.

(27)

Trditve, ki so jih predložili madžarski organi (povzete zgoraj v odstavku 25), ne odpravljajo začetnih dvomov Komisije. Zlasti:

(28)

Pripombe madžarskih organov potrjujejo razlago iz odločitve o sprožitvi postopka, da se jamstvo, ki naj bi ga dajala agencija Eximbank, v pomembnih vidikih razlikuje od zavarovanja izvoznih kreditov. Zato ukrepa ni mogoče ocenjevati na podlagi Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov.

(29)

Ker ukrepa ni mogoče ocenjevati na podlagi Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov, je treba ugotoviti, ali lahko velja za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (7).

(30)

Da bi ukrep spadal v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES, morajo biti izpolnjeni vsi štirje pogoji:

(31)

Ukrep se lahko pripiše državi, saj ga izvaja izvoznokreditna agencija v popolni državni lasti, ki je bila ustanovljena s sredstvi države, izvaja transakcije v skladu z državnimi predpisi in je upravičena do posrednega jamstva države za vrste zadevnih tveganj.

(32)

Provizija za jamstvo se določi na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, kar običajno pomeni višjo provizijo za bolj tvegane stranke. V povezavi s tem je treba opozoriti, da je v sistemu ocenjevanja tveganja v povezavi z domačimi tveganji upoštevan širok spekter dejavnikov, kar zadeva tuja tveganja, pa se sistem zanaša na eno samo merilo (tj. državo stranke).

(33)

Madžarski organi trdijo, da so provizije, ki naj bi jih zaračunavali, v skladu s tržno ceno za jamstvo, ki jo za zadevno vrsto tveganj zaračunavajo mednarodni komercialni zavarovatelji ali garanti. Vendar pa Madžarska ni dokazala (npr. z neodvisnimi podatki ali neodvisno študijo), da so provizije, ki izhajajo iz ocene tveganja, res v skladu s tržno stopnjo.

(34)

Trditev, da bodo dohodki iz provizij za jamstva pokrili operativne stroške sheme pomoči in zahtevke po jamstvu, je treba razumeti kot pozitiven vidik. Toda Madžarska te trditve ni podkrepila s podatki.

(35)

Poleg tega madžarski organi trdijo, da jamstva za zadevni tip tveganj na madžarskem trgu ni. Zato zadevni ukrep omogoča gospodarsko prednost tudi z zagotavljanjem jamstva, ki ga sicer na trgu ne bi bilo.

(36)

Madžarski organi niso predložili pripomb glede teh vidikov. Komisija zato meni, da ukrep upravičencem daje gospodarsko prednost.

(37)

Ukrep je selektiven, ker zadeva samo izvozne transakcije, ki jih izvajajo MSP z omejenim izvoznim prometom in ker je v letnem zakonu o proračunu določena splošna omejitev za znesek jamstva, ki ga zagotavlja Eximbank in ima posredno jamstvo države.

(38)

Ukrep lahko vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami, saj je neposredno vezan na izvozne transakcije MSP z omejenim izvoznim prometom. Poleg tega to ne izključuje izvoza med državami članicami Skupnosti.

(39)

Zato ukrep velja za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(40)

Državna pomoč je lahko združljiva s skupnim trgom, če spada pod eno izmed izjem iz Pogodbe ES. V členu 87(2) so določene avtomatične izjeme od splošne prepovedi državne pomoči; vendar pa je očitno, da v zadevnem primeru ne velja nobena od teh izjem.

(41)

V členu 87(3) so predvidene štiri vrste primerov, v katerih se državna pomoč lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. V členu 87(3)(a) je obravnavana pomoč za gospodarski razvoj regij v neugodnem položaju. V zvezi s tem je treba poudariti, da v zadevnem primeru pogoji za jamstvo niso prilagojeni stopnji zaostalosti regije, v kateri deluje izvozno MSP. Prav tako shema pomoči pokriva celotno ozemlje Madžarske, medtem ko je v skladu s sedanjo madžarsko karto regionalne pomoči 2007–2013 (8) samo del Madžarske upravičen do pomoči na podlagi člena 87(3)(a). Ukrep tudi ne izpolnjuje drugih pogojev iz Smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (9). Torej ta izjema v tem primeru ne velja.

(42)

V členu 87(3)(b) je določeno, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje hujše motnje v gospodarstvu države članice lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Ta določba ne velja v zadevnem primeru. Prav tako v tem primeru ne velja člen 87(3)(d), v katerem je obravnavana pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(43)

V členu 87(3)(c) je določeno, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je izdelala številne smernice in sporočila, v katerih je opredeljeno, kako namerava izvajati ta člen. Ker nobeden od teh ne velja v tem primeru, je treba katero koli državno pomoč v zadevnem ukrepu ocenjevati neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(44)

V tem smislu je treba opozoriti, da že obstaja izvozno zavarovanje, ki je namenjeno izvoznim transakcijam MSP z omejenim izvoznim prometom in ga je Komisija (10) že odobrila v skladu z določbami Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov. Po mnenju Komisije Madžarska ni dokazala, da obstaja potreba po dodatnem instrumentu za pomoč izvoznim transakcijam MSP z omejenim izvoznim prometom.

(45)

Poleg tega je treba spomniti, da je Komisija načeloma strogo obsodila izvozno pomoč v trgovini znotraj Skupnosti, saj izvozne subvencije neposredno vplivajo na konkurenco na trgu med konkurenčnimi potencialnimi dobavitelji blaga in storitev. Ker je takšna izvozna pomoč tesno in neločljivo povezana s trgovinsko transakcijo, ki jo podpira, verjetno precej negativno vpliva na trgovinske pogoje. Komisija je v prejšnjih odločbah (11) jasno navedla, da jamstva, ki se dajejo pod tržno ceno v izvoznih pogodbah znotraj Skupnosti, pomenijo izvozno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Še več, podpora držav članic, namenjena njihovemu izvozu zunaj Skupnosti, lahko vpliva tudi na konkurenco znotraj Skupnosti.

(46)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da ukrep omogoča državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ker ne pospešuje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplival na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ta ukrep ne more biti upravičen v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES in je zato nezdružljiv s skupnim trgom. Ker se ukrep ni izvajal, ni potrebe po povrnitvi državne pomoči –