8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/39

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata („zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Rusije. Po pregledu zaradi izteka ukrepov, ki se je začel septembra 2005, je Svet z Uredbo (ES) št. 1911/2006 (3) za pet let obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni.

(2)

Komisija je 19. decembra 2006 na zahtevo odprte delniške družbe „Mineral and Chemical Company Eurochem“, holdinga odprtih delniških družb Novomoskovskiy Azot in Nevinnomyssky Azot, Rusija („proizvajalec izvoznik“), napovedala začetek vmesnega pregleda navedenih ukrepov z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Dokončne ugotovitve in sklepi vmesnega pregleda v zvezi s proizvajalcem izvoznikom so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 238/2008 (5). Med vmesnim pregledom je proizvajalec izvoznik izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar ni predložil ustrezno utemeljene ponudbe v roku iz točke 8(2) osnovne uredbe. Vendar pa je Svet, kot je navedeno v zgoraj omenjeni uredbi, menil, da je treba proizvajalcu izvozniku izjemoma dovoliti, da ponujeno zavezo dopolni v 10 koledarskih dneh od začetka veljavnosti navedene uredbe zaradi razlogov iz uvodnih izjav 57 in 58 Uredbe (ES) št. 238/2008. Po objavi zgoraj omenjene uredbe in v roku iz navedene uredbe je proizvajalec izvoznik predložil sprejemljivo ponudbo za cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(4)

Proizvajalec izvoznik je ponudil, da bi zadevni izdelek, uvrščen pod oznako KN 3102 80 00 prodajal po ceni, ki je enaka ali višja od ravni cene, potrebne za odpravo škodljivih učinkov dampinga. Poleg tega je v ponudbi predvidena indeksacija minimalne cene v skladu z javnimi mednarodnimi kotacijami zadevnega izdelka, saj cene zadevnega izdelka znatno nihajo. Proizvajalec izvoznik je ponudil tudi upoštevanje določene količinske zgornje meje, da se prepreči vpliv njegovega uvoza na cene v Franciji, saj so navedene cene podlaga za indeksacijo. Stopnja količinske zgornje meje se globalno določi na približno 10 % skupne potrošnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(5)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik - da bi zmanjšal tveganje kršitve zaveze z navzkrižno kompenzacijo cen - ponudil, da zadevnega izdelka iz zaveze ne bo prodajal tistim strankam v Evropski skupnosti, katerim že prodaja druge izdelke, z izjemo nekaterih drugih izdelkov, v zvezi s katerimi se proizvajalec izvoznik zaveže, da bo upošteval poseben režim cen.

(6)

Proizvajalec izvoznik bo Komisiji tudi redno pošiljal podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, da bo Komisija lahko učinkovito spremljala zavezo. Poleg tega je prodajna struktura proizvajalca izvoznika takšna, da je po mnenju Komisije tveganje izogibanja zavezi omejeno.

(7)

Po razkritju ponujene zaveze je industrija Skupnosti nasprotovala tej ponudbi za zavezo. Industrija Skupnosti je trdila, da so cene zadevnega izdelka spremenljive in da indeksacija minimalne cene, ki bi temeljila na kotiranih cenah zadevnega izdelka, ni izvedljiva v katerih koli tržnih pogojih, še zlasti ne bi bila izvedljiva na trgu, ki temelji na ponudbi, tj. v tržnih razmerah, v katerih lahko kupec določa cene zaradi velike ponudbe. Zato je industrija Skupnosti predlagala, da se kot podlaga za indeksacijo uporabijo minimalne cene zemeljskega plina pri Waidhausu. Vendar pa je s tem v zvezi treba opozoriti, da v tem primeru indeksacija, ki bi temeljila na ceni zemeljskega plina, ne bi bila zanesljiva, saj je povezava med zadevnim izdelkom in cenami zemeljskega plina pomanjkljiva. V zvezi s pripombo industrije Skupnosti, da na trgu, ki temelji na ponudbi, trenutni sistem indeksacije ne bi bil izvedljiv, je treba opozoriti, da bo Komisija spremljala to zavezo in, če bi obstajali prima facie dokazi, da zaveza ni več izvedljiva, mora v skladu z uvodno izjavo 11 hitro ukrepati za izboljšanje stanja.

(8)

Industrija Skupnosti je trdila tudi, da je raven zgornje količinske meje previsoka, in zahtevala, da se določi na največ 3 % skupne potrošnje Skupnosti. Trdila je, da bi proizvajalec izvoznik pri večjih količinah lahko vplival na cene na trgu Skupnosti, zaradi česar pa bi indeksacija minimalne cene postala neizvedljiva. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je bila količinska zgornja meja določena na ravni, za katero se je štelo, da (i) zadovoljivo omejuje tveganje, da bi proizvajalec izvoznik vplival na cene na francoskem trgu in bi tako sistem indeksacije postal neizvedljiv, (ii) da je hkrati zadosti visoka, da je zaveza še zmeraj izvedljiva. Poleg tega industrija Skupnosti ni utemeljila svoje trditve, da bi količine nad 3 % skupne potrošnje Skupnosti imele negativen učinek na cene.

(9)

Industrija Skupnosti je predlagala tudi uvedbo „progresivne količinske zgornje meje“, s katero bi se količinska zgornja meja vsako leto zvišala glede na to, ali proizvajalec izvoznik upošteva pogoje zaveze. Ta predlog se kljub temu zavrne, saj je edini namen količinske zgornje meje zmanjšati tveganje vpliva na cene, ki so podlaga indeksaciji minimalne cene. Prav tako je treba opozoriti, da se v primeru kršitve zaveze sprejetje zaveze lahko prekliče.

(10)

Glede na zgoraj navedeno je zaveza, ki jo je ponudil ruski proizvajalec izvoznik, sprejemljiva.

(11)

Vendar pa bo zaradi posebnosti te zaveze (zlasti na primer sistema indeksacije) Komisija redno preverjala izvedljivost zaveze. Pri preverjanju izvedljivosti bo Komisija med drugim upoštevala naslednja merila: cene zadevnega izdelka na francoskem trgu; višino koeficienta sistema indeksacije; prodajne cene proizvajalca izvoznika, kot jih ta navede v svojih četrtletnih poročilih o prodaji; donosnost industrije Skupnosti. Če bi se pri preverjanju izvedljivosti pokazalo, da se je donosnost industrije Skupnosti zmanjšala zaradi zaveze, Komisija takoj stori vse potrebno za preklic sprejetja zaveze v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe.

(12)

Da bi lahko Komisija učinkovito nadzorovala, ali družbe spoštujejo zavezo, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve fakture na podlagi zaveze, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 789/2008 (6); (ii) dejstva, da navedene družbe uvoženo blago izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na fakturi na podlagi zaveze. Kadar takšna faktura ni predložena ali se ne nanaša na izdelek, predložen carinskemu organu, se namesto tega plača ustrezna protidampinška dajatev.

(13)

Za zagotovitev upoštevanja te zaveze so bili poleg tega uvozniki z Uredbo (ES) št. 789/2008 opozorjeni, da zaradi kršitve pogojev iz te uredbe ali umika sprejetja zaveze s strani Komisije lahko nastane carinski dolg za zadevne transakcije.

(14)

V primeru kršitve ali umika zaveze, ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze, se protidampinška dajatev, uvedena v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, samodejno uporablja v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe –