2.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/15

(1)

Kot je Svet potrdil v svojih sklepih z dne 3. decembra 2004, je učinkovita in skladna uporaba radijskega spektra bistvena za razvoj elektronskih komunikacijskih storitev in prispeva k spodbujanju rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja; omogočiti je treba lažji dostop do spektra, da bi ob upoštevanju ciljev, ki so v splošnem interesu, izboljšali učinkovitost in spodbudili inovacije ter zagotovili večjo prožnost za uporabnike ter večjo izbiro za potrošnike.

(2)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. februarja 2007 z naslovom „K evropski politiki o radijskem spektru“ (3) poudaril pomen komunikacij za podeželska in manj razvita območja, za katera bi lahko razširjanje širokopasovne tehnologije, mobilnih komunikacij na nižjih frekvencah in novih brezžičnih tehnologij pomenilo učinkovite rešitve, ki bi v vseh 27 državah članicah zagotovile celovito pokritost in s tem omogočile trajnostni razvoj vseh področij. Evropski parlament je tudi ugotovil, da se ureditve držav članic za dodeljevanje in izkoriščanje spektra zelo razlikujejo in da te razlike pomenijo resno oviro za dosego dobro delujočega notranjega trga.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 26. aprila 2007 o evropski vesoljski politiki določila cilj olajšati uvedbo inovativnih satelitskih komunikacijskih storitev, zlasti z združevanjem povpraševanja na odročnih in podeželskih območjih, ob poudarjanju potrebe po vseevropskem licenciranju satelitskih storitev in spektra.

(4)

Cilji Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (4) so spodbujanje učinkovite uporabe in zagotavljanje uspešnega upravljanja radijskih frekvenc in virov oštevilčenja, odpravljanje preostalih ovir za zagotavljanje ustreznih omrežij in storitev, zagotavljanje, da ni diskriminacije, ter spodbujanje vzpostavljanja in razvoja vseevropskih omrežij ter medobratovalnosti vseevropskih storitev.

(5)

Uvedba novih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS), bi prispevala k razvoju notranjega trga in okrepila konkurenco s povečanjem razpoložljivosti vseevropskih storitev in povezljivosti med koncema ter spodbudila učinkovite naložbe. MSS so inovativna alternativna platforma za različne vrste vseevropskih telekomunikacijskih storitev in storitev radiodifuzije/oddajanja več uporabnikom (broadcasting/multicasting), kot so hitri dostop do interneta/intraneta, mobilne večpredstavnostne (multimedijske) storitve ter civilna zaščita in pomoč ob nesrečah, ne glede na lokacijo končnih uporabnikov. MSS bi lahko izboljšale zlasti pokrivanje podeželskih območij Skupnosti in tako v geografskem smislu premostile digitalni razkorak, krepile kulturno raznolikost in pluralnost medijev, hkrati pa prispevale h konkurenčnosti evropskih panog informacijske in komunikacijske tehnologije v skladu s cilji prenovljene lizbonske strategije. Direktiva 89/552/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (5) bi se morala po potrebi uporabljati za avdiovizualne medijske storitve, ki se prenašajo prek MSS.

(6)

Satelitske komunikacije po svoji naravi segajo prek nacionalnih meja in zato zanje poleg nacionalnih veljajo tudi mednarodni ali regionalni predpisi. Vseevropske satelitske storitve so pomemben element notranjega trga in bi lahko bistveno prispevale k doseganju ciljev Evropske unije, kot je širitev geografske širokopasovne pokritosti v skladu s pobudo i2010 (6). V naslednjih letih se bodo pojavile nove aplikacije mobilnih satelitskih sistemov.

(7)

Odločba Komisije 2007/98/ES z dne 14. februarja 2007 o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnih pasovih 2 GHz za uvedbo sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (7), določa, da države članice s 1. julijem 2007 dajo te frekvenčne pasove na voljo sistemom, ki zagotavljajo MSS v Skupnosti.

(8)

Tehnično upravljanje radijskega spektra, kot ga na splošno določa Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (8), podrobno pa Odločba 2007/98/ES, ne vključuje postopkov za dodeljevanje spektra in podeljevanje pravic uporabe radijskih frekvenc.

(9)

Z izjemo, ki jo določa člen 8 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (9), se obratovalci mobilnih satelitskih sistemov izberejo in odobrijo na nacionalni ravni v skladu s sedanjim zakonodajnim okvirom Skupnosti za elektronske komunikacije.

(10)

Predpisi Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) določajo postopke za usklajevanje satelitskih radijskih frekvenc kot orodja za upravljanje škodljivega motenja, vendar se ne nanašajo na izbiro ali odobritev.

(11)

Da bi državam članicam preprečili sprejemanje odločitev, ki lahko povzročijo drobitev notranjega trga in ogrozijo cilje iz člena 8 Direktive 2002/21/ES, bi bilo treba izbirna merila za mobilne satelitske sisteme izjemoma uskladiti tako, da se z izbirnim postopkom omogoči razpoložljivost MSS v vsej Evropski uniji. Visoke vnaprejšnje naložbe, ki jih zahteva razvoj mobilnih satelitskih sistemov, in s tem povezana velika tehnološka in finančna tveganja, zahtevajo za takšne sisteme ekonomijo obsega v obliki širokega vseevropskega geografskega pokritja, da ostanejo gospodarsko uspešni.

(12)

Razen tega uspešen začetek delovanja MSS zahteva uskladitev zakonodajnega ukrepanja držav članic. Razlike v nacionalnih izbirnih postopkih lahko še vedno povzročijo drobitev notranjega trga zaradi različnega izvajanja izbirnih meril, vključno s ponderiranjem meril ali različnimi časovnimi razporedi izbirnih postopkov. To bi povzročilo obstoj pisanega mozaika uspešnih prosilcev, izbranih v nasprotju z vseevropsko naravo MSS. Izbira različnih obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov s strani različnih držav članic bi lahko pomenila zapletene razmere škodljivega motenja ali bi lahko celo pomenila, da je izbranemu obratovalcu onemogočeno zagotavljanje vseevropske satelitske storitve, na primer, kadar so obratovalcu dodeljene različne radijske frekvence v različnih državah članicah. Zato bi bilo treba usklajevanje izbirnih meril dopolniti z uvedbo skupnega izbirnega mehanizma, ki bi zagotovil usklajen rezultat izbire za vse države članice.

(13)

Ker odobritev izbranih obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov vključuje določitev pogojev za takšne odobritve in je zato treba upoštevati veliko raznih nacionalnih določb, ki veljajo na področju elektronskih komunikacij, bi morali vprašanja odobritev obravnavati pristojni organi držav članic. Vendar bi bilo treba za zagotovitev usklajenosti pristopov odobritev med različnimi državami članicami oblikovati določbe o sinhronizirani dodelitvi spektra in o usklajenih pogojih odobritev na ravni Skupnosti, ne glede na posebne nacionalne pogoje, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

(14)

MSS lahko na splošno dosežejo geografska območja, ki jih druge elektronske komunikacijske storitve ne pokrivajo dobro, zlasti podeželska območja. Usklajena izbira in odobritev novih sistemov, ki zagotavljajo MSS, ima lahko zato pomembno vlogo pri premoščanju digitalnega razkoraka z izboljšanjem dostopnosti, hitrosti in kakovosti elektronskih komunikacijskih storitev na teh območjih ter tako prispeva k socialni koheziji. Zato sta predlagano območje pokrivanja z MSS (storitveno območje) in časovni okvir za zagotavljanje MSS v vseh državah članicah pomembna dejavnika, ki bi ju bilo treba v izbirnem postopku ustrezno upoštevati.

(15)

Ob upoštevanju razmeroma dolgega časovnega obdobja in zapletenih korakov tehničnega razvoja, potrebnih za začetek delovanja MSS, bi bilo treba v okviru izbirnega postopka oceniti doseženo stopnjo napredka tehničnega in tržnega razvoja mobilnih satelitskih sistemov.

(16)

Usklajevanje satelitskih radijskih frekvenc je pomembno za učinkovito zagotavljanje MSS v državah članicah in bi ga bilo zato treba upoštevati pri ocenjevanju verodostojnosti prosilcev in ekonomske upravičenosti predlaganih mobilnih satelitskih sistemov.

(17)

Cilj primerjalnega izbirnega postopka bi moral biti, da se brez nepotrebnega odlašanja začnejo uporabljati mobilni satelitski sistemi v frekvenčnem pasu 2 GHz in da se pri tem upošteva pravica prosilcev do poštene in nediskriminatorne udeležbe.

(18)

Dopolnilne talne komponente so sestavni del mobilnega satelitskega sistema in se običajno uporabljajo za izboljšanje satelitskih storitev na območjih, kjer zaradi ovir, kot so zgradbe in teren, morda ni mogoče ohraniti neprekinjene vidne povezave s satelitom. V skladu z Odločbo 2007/98/ES dopolnilne talne komponente uporabljajo iste frekvenčne pasove kot MSS (1 980–2 010 MHz in 2 170–2 200 MHz). Odobritev takšnih dopolnilnih talnih komponent bo zato večinoma odvisna od pogojev, povezanih s krajevnimi razmerami. Zato bi jih bilo treba izbrati in odobriti na nacionalni ravni, v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo Skupnosti. To ne bi smelo posegati v posebne zahteve pristojnih nacionalnih organov, ki od izbranih prosilcev zahtevajo, da zagotovijo tehnične informacije o tem, kako bi posamezne dopolnilne talne komponente izboljšale razpoložljivost predlaganih MSS na geografskih območjih, kjer ni mogoče zagotoviti zahtevane kakovosti komunikacije z eno ali več vesoljskimi postajami, razen če so bile takšne tehnične informacije že podane v skladu z naslovom II.

(19)

Omejenost razpoložljivega radijskega spektra pomeni, da je treba nujno omejiti tudi število podjetij, ki jih je možno izbrati in odobriti. Če pa se na podlagi izbirnega postopka ugotovi, da ni pomanjkanja radijskega spektra, bi morali biti izbrani vsi primerni kandidati. Omejenost radijskega spektra lahko pomeni, da bi lahko združitev katerih koli dveh obratovalcev, ki zagotavljata MSS, ali prevzem enega obratovalca s strani drugega bistveno zmanjšala konkurenco, zato bi bilo treba to dejanje pregledati v skladu s konkurenčno zakonodajo.

(20)

Pravico do uporabe specifičnih radijskih frekvenc bi bilo treba izbranim prosilcem podeliti čim hitreje po opravljenem izboru, v skladu s členom 5(3) Direktive 2002/20/ES.

(21)

Odločbe o odvzemu odobritev, podeljenih v zvezi z MSS ali dopolnilnimi talnimi komponentami, zaradi neizpolnjevanja obveznosti bi se morale izvrševati na nacionalni ravni.

(22)

Medtem ko se nadzorovanje radijskega spektra, kot ga uporabljajo izbrani in odobreni obratovalci mobilnih satelitskih sistemov, in vsi morebitni potrebni izvršilni ukrepi izvajajo na nacionalni ravni, bi morala Komisija ohraniti možnost, da opredeli načine usklajenega spremljanja in/ali izvršilnega postopka. Komisija bi morala, kjer je to potrebno, imeti pravico, da zastavlja vprašanja, kako obratovalci izvajajo zadeve, povezane z izpolnjevanjem skupnih pogojev odobritve, zlasti zahteve glede pokritosti.

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10). Odločitve o izbiri prosilcev bi morale biti sprejete v skladu z regulativnim postopkom ob upoštevanju teže, ki jo ima postopek Skupnosti pri vseh nadaljnjih nacionalnih postopkih odobritve.

(24)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da določi načine usklajene uporabe predpisov o izvrševanju. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te odločbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(25)

Ker cilja te odločbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za izbiro in odobritev obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

(a)

„mobilni satelitski sistemi“ so elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoče naprave, ki lahko zagotavljajo radiokomunikacijske storitve med mobilno zemeljsko postajo in eno ali več vesoljskimi postajami ali med mobilnimi zemeljskimi postajami prek ene ali več vesoljskih postaj ali med mobilno zemeljsko postajo in eno ali več dopolnilnimi talnimi komponentami, ki se uporabljajo na fiksnih lokacijah. Takšen sistem vključuje vsaj eno vesoljsko postajo;

(b)

„dopolnilne talne komponente“ mobilnih satelitskih sistemov so talne postaje, ki se uporabljajo na fiksnih lokacijah, da se izboljša razpoložljivost MSS na geografskih območjih, ki jih pokriva eden ali več satelitov sistema in kjer komunikacij z zahtevano kakovostjo ni mogoče zagotoviti z eno ali več vesoljskimi postajami.

(a)

prosilci imajo sedež v Skupnosti;

(b)

v prijavah se opredeli količina zahtevanega radijskega spektra, ki pri nobenem prosilcu ne presega 15 MHz za komunikacijo Zemlja-vesolje in 15 MHz za komunikacijo vesolje-Zemlja, ter vključijo izjave in dokazi v zvezi z zahtevanim radijskim spektrom, zahtevanimi etapnimi cilji in izbirnimi merili;

(c)

prosilec se v prijavi obveže, da:

(a)

zagotovljene koristi za potrošnike in konkurenčne koristi (20-odstotno ponderiranje), ki obsegajo naslednji podrejeni merili:

(b)

spektrska učinkovitost (20-odstotno ponderiranje), ki obsega naslednji podrejeni merili:

(c)

vseevropska geografska pokritost (40-odstotno ponderiranje), ki obsega naslednja tri podrejena merila:

(d)

doseganje ciljev javne politike (20-odstotno ponderiranje), ki niso zajeti v merilih iz točk (a), (b) in (c), v skladu z naslednjimi tremi, enakovredno ponderiranimi, podrejenimi merili:

(a)

izbrani prosilci uporabijo dodeljeni radijski spekter za zagotavljanje MSS;

(b)

izbrani prosilci izpolnijo etapne cilje od 6 do 9 iz Priloge v 24 mesecih po odločitvi o izbiri v skladu s členoma 5(2) ali 6(3);

(c)

izbrani prosilci spoštujejo vse obveze, ki so jih navedli v svojih vlogah ali med primerjalnim izbirnim postopkom, ne glede na to, ali skupen obseg radijskih frekvenc, ki jih zahtevajo, presega razpoložljivo količino;

(d)

izbrani prosilci pristojnim organom vseh držav članic predložijo letno poročilo, ki podrobno navaja stanje razvoja njihovega predlaganega mobilnega satelitskega sistema;

(e)

vse potrebne pravice uporabe in odobritve se podelijo za obdobje 18 let od datuma odločitve o izbiri v skladu s členoma 5(2) ali 6(3).

(a)

obratovalci uporabijo dodeljeni radijski spekter za zagotavljanje dopolnilnih talnih komponent mobilnih satelitskih sistemov;

(b)

dopolnilne talne komponente so sestavni del mobilnega satelitskega sistema in jih nadzoruje mehanizem za upravljanje satelitskih virov in omrežja; uporabljajo isto smer prenosa in iste dele frekvenčnih pasov kot z njimi povezane satelitske komponente ter ne povečujejo zahtev z njimi povezanega mobilnega satelitskega sistema glede spektra;

(c)

samostojno delovanje dopolnilnih talnih komponent v primeru okvare satelitske komponente z njimi povezanega mobilnega satelitskega sistema ne sme presegati 18 mesecev;

(d)

pravice uporabe in odobritve se podelijo za obdobje, ki se konča najpozneje na dan poteka odobritve z njimi povezanega mobilnega satelitskega sistema.