PRILOGA

1.   Uvod

Ta dokument opisuje zahteve omrežja in obliko komunikacijske infrastrukture ter njene komponente.

1.1   Kratice in okrajšave

Kratice in okrajšave	Razlaga
BCU	Varnostna kopija centralne enote (Backup Central Unit)
BLNI	Rezervni lokalni nacionalni vmesnik (Backup Local National Interface)
CNI	Centralni nacionalni vmesnik (Central National Interface)
CS	Centralni sistem (Central System)
CS-VIS	Centralni vizumski informacijski sistem (Central Visa Information System)
CU	Centralna enota (Central Unit)
DNS	Strežnik za domenska imena (Domain Name Server)
FTP	Protokol za prenos datotek (File Transfer Protocol)
HTTP	Protokol za prenos hiperbesedila (Hypertext Transfer Protocol)
IP	Internetni protokol (Internet Protocol)
LAN	Lokalno omrežje (Local Area Network)
LNI	Lokalni nacionalni vmesnik (Local National Interface)
NI-VIS	Nacionalni vmesnik (National Interface)
NTP	Protokol omrežnega časa (Network Time Protocol)
SAN	Pomnilniško omrežje (Storage Area Network)
SDH	Sinhrona digitalna hierarhija (Synchronous Digital Hierarchy)
SMTP	Preprosti protokol za prenos pošte (Simple Mail Transport Protocol)
SNMP	Preprosti protokol za upravljanje omrežja (Simple Network Management Protocol)
sTESTA	Varne vseevropske telematske storitve med upravami; je ukrep programa IDABC (interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev e-uprave javnim upravam, podjetjem in državljanom; Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/387/ES (1))
TCP	Protokol za krmiljenje prenosa (Transmission Control Protocol)
VIS	Vizumski informacijski sistem (Visa Information System)
VPN	Navidezno zasebno omrežje (Virtual Private Network)
WAN	Prostrano omrežje (Wide Area Network)

2.   Fizična arhitektura nacionalnih vmesnikov in komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki

NI-VIS, kakor je opredeljen v členu 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES sestavljata:

—	en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „LNI“) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene VIS. LNI je v državi članici,

—	neobvezni rezervni lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „BLNI“), ki ima enako vsebino in deluje enako kot LNI.

Posebna konfiguracija LNI in BLNI bo podrobno določena in dogovorjena z vsako državo članico posebej.

LNI in BLNI se uporabljata izključno za namene, opredeljene v zakonodaji Skupnosti, ki velja za VIS.

Komunikacijsko infrastrukturo med CS-VIS in NI-VIS sestavlja:

—

omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (sTESTA), ki zagotavlja šifrirano, navidezno, zasebno omrežje (vis.stesta.eu), namenjeno podatkom VIS in komunikaciji med državami članicami v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju VIS ter med državami članicami in organom, odgovornim za operativno upravljanje CS-VIS.

3.   Omrežne storitve

Kadar koli so v poglavjih 3, 5 in 7, omenjene tehnologije ali protokoli, je treba razumeti, da se lahko uporabljajo enakovredne tehnologije ali protokoli. Pri vzpostavitvi omrežja se upošteva pripravljenost držav članic.

3.1   Struktura omrežja

Arhitektura VIS uporablja centralizirane storitve, do katerih je dostop mogoč iz različnih držav članic. Za namene prožnosti so te centralizirane storitve podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer Strasbourg v Franciji za sprejem osnovnega CS-VIS, centralne enote (CU), in St Johann im Pongau v Avstriji za sprejem pomožne enote CS-VIS, pomožne centralne enote (BCU), v skladu z Odločbo Komisije C(2006) 5161 z dne 3. novembra 2006 o določitvi lokacij za vizumski informacijski sistem med razvojno fazo (2).

Osnovne in pomožne centralne enote so dosegljive iz različnih držav članic prek dostopnih točk do omrežja – LNI in BLNI – ki povezujejo njihov nacionalni sistem s CS-VIS.

Povezava med osnovnim CS-VIS in pomožnim CS-VIS je odprta za vse nove prihodnje arhitekture in tehnologije ter omogoča nepretrgano sinhronizacijo med CU in BCU.

3.2   Pasovna širina

Pasovna širina, ki je potrebna za LNI in neobvezen BLNI, je lahko v posameznih državah članicah različna.

Komunikacijska infrastruktura ponuja povezovalne pasovne širine, prilagojene za pričakovano prometno obremenitev. Omrežje zagotavlja zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo ter podpira celotno pasovno širino dostopnih točk do omrežja.

3.3   Podprti protokoli

Komunikacijska infrastruktura podpira omrežne protokole, ki se uporabljajo za CS-VIS, zlasti HTTP, FTP, NTP, SMTP, SNMP, DNS, tunelske protokole, protokole za podvojevanje SAN in lastniške protokole tipa Java-to-Java tehnologije BEA WebLogic prek IP.

3.4   Tehnične specifikacije

3.4.1   Dodeljevanje naslovov IP

Komunikacijska infrastruktura ima na voljo več rezerviranih IP-naslovov, ki se lahko uporabljajo samo znotraj tega omrežja. V okviru rezerviranega IP razpona bo centralni CS-VIS uporabljal določene IP-naslove, ki se drugje ne bodo uporabljali.

3.4.2   Podpora za IPv6

Lokalna omrežja bodo večinoma uporabljala IPv4 in nekatera morebiti IPv6. Zato dostopne točke do omrežja dajejo možnost, da delujejo kot prehod IPv4/IPv6. Zahteva se usklajevanje z državami članicami, ki želijo preiti k IPv6, da se zagotovi nemoten prehod.

3.4.3   Vzdrževanje hitrosti pretoka

Dokler ima povezava CU ali BCU hitrost nalaganja nižjo od 90 %, je dana država članica sposobna trajno vzdrževati 100 % pasovne širine, določene za to povezavo.

3.4.4   Druge specifikacije

Za podporo CS-VIS komunikacijska infrastruktura izpolnjuje vsaj minimalne tehnične specifikacije.

Zamuda pri prenosu je (vključno z najbolj zasedenimi urami) 150 ms ali manj v 95 % paketov in manj kot 200 ms v 100 % paketov.

Njena verjetnost izgube paketa je (vključno z najbolj zasedenimi urami) 10–4 ali manj v 95 % paketov in manj kot 10–3 v 100 % paketov.

Zgoraj navedene specifikacije se uporabljajo za vsako dostopno točko posebej.

Povezava med CU in BCU ima povratno zamudo 60 ms ali manj.

3.5   Odpornost sistema

Komunikacijska infrastruktura nudi visoko razpoložljivost, zlasti naslednjih komponent:

—	hrbtenično omrežje

—	usmerjevalne naprave

—	točke prisotnosti

—	povezave lokalne zanke (vključno z odvečnimi kabelskimi povezavami)

—	varnostne naprave (naprave za šifriranje, požarni zidovi itd.)

—	vse splošne storitve (DNS, NTP itd.)

—	LNI in neobvezni BLNI.

Vzpostavijo se mehanizmi za nadomestni način delovanja in, kadar se zahteva, se uskladijo s stopnjo uporabe, da se zagotovi čim večja razpoložljivost VIS kot celote.

4.   Spremljanje

Za olajšanje spremljanja so orodja za spremljanje komunikacijske infrastrukture takšna, da se lahko vključijo v naprave za nadzor za operativno upravljanje CS-VIS.

5.   Splošne storitve

Komunikacijska infrastruktura je sposobna ponujati naslednje izbirne splošne storitve: DNS, posredovanje pošte in NTP.

6.   Razpoložljivost

Razpoložljivost povezovalnih točk na LAN komunikacijske infrastrukture je 99,99-odstotna v obdobju 28 dni neprekinjenega delovanja.

7.   Varnostne storitve

7.1   Šifriranje omrežja

Informacije, povezane z VIS, ne krožijo po komunikacijski infrastrukturi, ne da bi bile šifrirane.

Da bi ohranila visoko stopnjo varnosti, komunikacijska infrastruktura omogoča upravljanje certifikatov/ključev, ki se uporabljajo pri šifriranju omrežja. Omogočeno je skrbništvo na daljavo in spremljanje naprav za šifriranje na daljavo.

Simetrični algoritmi šifriranja (3DES 128 bitov ali boljši) in asimetrični algoritmi šifriranja (RSA 1 024 bit modulov ali boljši) se uporabljajo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo.

7.2   Druge varnostne značilnosti

Poleg zaščite dostopnih točk do omrežja VIS (LNI in BLNI) komunikacijska infrastruktura zaščiti tudi izbirne splošne storitve. V primeru, da so take storitve na voljo, morajo izpolnjevati zaščitne ukrepe, primerljive s tistimi v CS-VIS. Poleg tega morajo biti naprave za splošne storitve in njihovi zaščitni ukrepi pod stalnim varnostnim nadzorom.

Komunikacijska infrastruktura omogoča takojšnje poročanje o vseh incidentih v zvezi z varnostjo, da se zagotovi visoka stopnja varnosti. Poročila o vseh incidentih v zvezi z varnostjo se pošiljajo redno, npr. mesečno ali ad hoc.

8.   Struktura službe za pomoč uporabnikom

Vzpostavi se struktura službe za pomoč uporabnikom, ki je sposobna sodelovati s CS-VIS.

9.   Interakcija z drugimi sistemi

S komunikacijsko infrastrukturo se zagotovi, da ne pride do prehajanja podatkov v druge sisteme ali druga omrežja.

---

(1)  UL L 181, 18.5.2004, str. 25.

(2)  UL L 305, 4.11.2006, str. 13.