—

javnofinančni primanjkljaj se je po povečanju s 3,5 % BDP leta 2004 na 4,2 % BDP leta 2005 zmanjšal na 3,4 % BDP leta 2006 in nato na 1,9 % BDP leta 2007, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Brez vpliva enkratnih ukrepov na proračun bi primanjkljaj leta 2007 znašal 1,7 % BDP. To je primerljivo s ciljnim primanjkljajem 2,8 % BDP, zastavljenim v posodobljeni različici programa za stabilnost iz decembra 2006,

—

prilagoditev je bila posledica povečanja stalnih davčnih prihodkov v obdobju 2006–2007, ki so zelo presegli pričakovanja. Razloga za to sta bila predvsem učinkovitost sprejetih ukrepov, ki je bila večja od pričakovane, in gospodarska rast, ki je bila večja od napovedane. Potem ko se je strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) po ocenah leta 2005 poslabšal za 0,25 odstotne točke BDP, se je po ocenah leta 2006 izboljšal za 1,75 odstotne točke BDP in leta 2007 za 1,25 odstotne točke BDP,

—

v spomladanski napovedi iz leta 2008 je za leto 2008 predvideno povečanje primanjkljaja na 2,3 % BDP, vključno z enkratnimi prihodki od prodaje nepremičnin v višini 0,1 % BDP. Predvideno poslabšanje proračunskega salda bo posledica povečanja razmerja med sedanjimi primarnimi odhodki in BDP ter sedanjih nižjih davkov. To deloma izravna predvideno zmanjšanje investicijskih odhodkov, ki odraža precejšnje enkratne odhodke, obračunane leta 2007. Čeprav je napovedani primanjkljaj 2,3 % BDP samo nekoliko nad uradnim ciljnim primanjkljajem 2,2 % BDP, zastavljenim v posodobljeni različici programa za stabilnost iz novembra 2007, je bil slednji napovedan na podlagi predvidenega primanjkljaja za leto 2007, ki je precej večji od sporočenega. V spomladanski napovedi je predvideno, da bo ob nespremenjeni politiki primanjkljaj leta 2009 znašal 2,4 % BDP. To pomeni, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod referenčno vrednost 3 % BDP,

—

kljub temu pa se bo strukturni saldo po napovedi leta 2008 poslabšal za več kot 0,25 odstotne točke BDP in se ob nespremenjeni politiki leta 2009 izboljšal za 0,25 odstotne točke. Pri tem je treba upoštevati potrebo po doseganju srednjeročnega cilja za proračunsko stanje, ki je za Italijo uravnotežen proračun v strukturnem smislu,

—

potem ko se je delež javnega dolga eno desetletje zmanjševal in leta 2004 dosegel vrednost malo pod 104 % BDP (z več kot 121 % BDP leta 1994), se je povečal za 2 odstotni točki BDP v letu 2005 in za dodatne 0,6 odstotne točke v letu 2006 na 106,5 % BDP. Delež dolga se je leta 2007 znova zmanjšal na 104 % BDP. Na razvoj deleža dolga sta znatno vplivala začasna finančna operacija za zmanjšanje dolga leta 2006, tj. akumulacija likvidnih sredstev, in njegovo povečanje v letu 2007. Če ne bi prišlo do te operacije, bi delež dolga v letu 2006 ostal relativno stabilen, kar bi odražalo izboljšanje primarnega presežka v skladu s priporočilom Sveta. Glede na spomladansko napoved Komisije iz leta 2008 se pričakuje, da se bo pod predpostavko nespremenjenih politik delež dolga do leta 2009 zmanjšal na približno 102,5 %. Med tem ko ostaja delež dolga v Italiji visok in očitno nad referenčno vrednostjo, lahko velja, da se je zmanjševal v skladu z zmanjševanjem presežnega primanjkljaja v letu 2007.