(1)

Direktiva 2001/95/ES proizvajalce obvezuje, da dajo na trg le varne proizvode.

(2)

Na podlagi Direktive 2001/95/ES se proizvod šteje za varnega, kar zadeva nevarnost in vrste nevarnosti zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske.

(3)

V skladu z Direktivo 2001/95/ES morajo evropski organi za standarde pripraviti evropske standarde. Takšni standardi morajo zagotavljati, da proizvodi izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo Direktive.

(4)

Vžigalniki so sami po sebi nevarni proizvodi, ker so vir plamena ali toplote in ker vsebujejo vnetljivo tekočino ali plin, ki sta pogosto pod pritiskom. Najočitnejše možne nevarnosti, povezane z napačno uporabo vžigalnikov, so požari, opekline in prenapolnjenost vžigalnikov, ki ob navzočnosti vira toplote lahko privede do eksplozije.

(5)

Vžigalniki niso namenjeni otrokom. Vseeno pa je napačna uporaba vžigalnikov pogosta zlasti pri otrocih in jo je treba pri presoji varnosti takšnih proizvodov upoštevati. To zlasti velja za vžigalnike za enkratno uporabo, ki se prodajajo v velikih količinah, pogosto po več skupaj, in jih potrošniki uporabljajo kot nizko-cenovne proizvode, ki se po uporabi odvržejo, ter za vžigalnike, ki so za otroke še posebej zanimivi, ker imajo obliko ali zabavne značilnosti, privlačne za otroke.

(6)

Napačna uporaba vžigalnikov pri majhnih otrocih lahko privede do požara, ki lahko povzroči znatno osebno in materialno škodo, vključno s smrtjo. Zato vžigalniki predstavljajo resno nevarnost, da jih bodo otroci napačno uporabili.

(7)

Komisija je leta 1998 Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN) izdala mandat za standardizacijo št. M/266 v zvezi z varnostjo potrošnikov in otrok glede vžigalnikov, rezultat česar je bil evropski standard EN 13869:2002: Vžigalniki – varni za otroke – varnostne zahteve in preskusne metode.

(8)

Glede na to, da lahko zlasti zmožnost in verjetnost, da se bodo otroci igrali z vžigalniki in jih napačno uporabili, ogrožata zdravje in varnost potrošnikov, in da se lahko nevarnost učinkovito odpravi le s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti, je Komisija 11. maja 2006 v skladu z določbami iz člena 13 Direktive 2001/95/ES sprejela Odločbo 2006/502/ES (2) o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg.

(9)

Glede na to, da so odločbe, sprejete v skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES, začasni ukrepi, ki veljajo največ eno leto in se lahko podaljšajo največ za eno leto, je Komisija 12. aprila 2007 sprejela Odločbo 2007/231/ES (3) o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2006/502/ES za eno leto.

(10)

Čeprav standard EN 13869 v Uradnem listu ni omenjen v skladu z določbami Direktive 2001/95/ES, Odločba Komisije 2006/502/ES ustvarja domnevo o skladnosti vžigalnikov, ki so v skladu z nacionalnimi standardi, ki prevzemajo standard EN 13869.

(11)

Glede na potrebo po uporabi ustreznih tehničnih rešitev za oceno varnostnih zahtev za otroke pri uporabi vžigalnikov so države članice in Komisija, v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, ugotovile potrebo po reviziji standarda EN 13869.

(12)

Glavna ugotovljena težava sedanjega standarda je zanašanje na testiranja skupin otrok, katerih namen je bil preveriti, ali so vžigalniki dejansko varni za otroke. Medtem ko se je metoda testiranja skupine otrok izkazala za zanesljivo, bi bilo primerno opredeliti alternativne metode za določitev varnosti vžigalnikov za otroke, pod pogojem, da je vsaka alternativa vsaj tako učinkovita in zanesljiva. Poleg tega je obstoječo opredelitev vžigalnikov, ki so otrokom posebej privlačni (tako imenovani „neobičajni vžigalniki“), mogoče različno razlagati, kar lahko privede do neenake uporabe prepovedi za takšne vžigalnike. Nazadnje je treba obravnavati še številna druga vprašanja, da lahko standardi v celoti izpolnijo svojo vlogo zagotavljanja ustreznih tehničnih rešitev.

(13)

Posebne zahteve za varnost otrok pri uporabi vžigalnikov je treba oblikovati na podlagi določb člena 4 Direktive 2001/95/ES, da se od organov za standardizacijo zahteva revizija standarda EN 13869 v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES (4) za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov in da se omogoči objava revidiranega standarda v Uradnem listu.

(14)

Ko je sklicevanje na revidiran standard objavljeno v Uradnem listu, se domneva, da vžigalniki, proizvedeni v skladu s standardom, izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov, kar zadeva posebne varnostne zahteve za otroke, zajete v standardu.

(15)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega na podlagi Direktive 2001/95/ES –

„vžigalnik“ pomeni ročno napravo za proizvajanje plamena z gorivom in se običajno uporablja za namensko prižiganje zlasti cigaret, cigar in pip, lahko pa se predvidoma uporablja za prižiganje materialov, kot so papir, stenji, sveče in svetilke, izdelan s celotno zalogo goriva, ki se ga lahko ponovno napolni ali ne.

„vžigalnik, ki je varen za otroke“ pomeni vžigalnik, oblikovan in proizveden na takšen način, da ga, pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, ne more uporabiti otrok, mlajši od 51 mesecev, ker je na primer za njegovo uporabo potrebna moč ali zaradi oblikovanja ali zaščite vžigalnega mehanizma ali zapletenosti ali zaporedja potrebnih operacij za sprožitev.

„vžigalnik, ki je privlačen za otroke“ pomeni vžigalnik, katerega oblika na kakršen koli način spominja na druge predmete, za katere je znano, da so privlačni ali namenjeni otrokom, mlajšim od 51 mesecev.