22.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 49/25

(1)

Svet je 12. februarja 2008 preučil posodobljeno različico programa Združenega kraljestva za konvergenco, ki zajema obdobje od proračunskega leta 2007/2008 do proračunskega leta 2012/2013 (2).

(2)

Gospodarstvo Združenega kraljestva je v zadnjih desetih letih doživelo močno in izredno stabilno rast, ki je leta 2007 presegla potencialno raven, čeprav je prišlo do neravnovesij, vključno z nizkimi prihranki gospodinjstev in večjim zunanjim primanjkljajem. Kljub ugodni rasti se je javnofinančni primanjkljaj v sedanjem proračunskem letu, tj. 2007/2008, povečal. Potem ko je v proračunskem letu 2006/2007 dosegel 2,6 % BDP, naj bi se v proračunskem letu 2007/2008 v skladu s programom dvignil na približno 3 % BDP, referenčne vrednosti pa naj ne bi presegel.

Poleg tega obstaja tveganje za nadaljnje poslabšanje gospodarskih napovedi zaradi pretresov na finančnih trgih in oslabitve nepremičninskega trga v drugi polovici leta 2007. To kaže na kratkoročno upočasnitev gospodarske rasti. V prihodnje bi to lahko oviralo rast prihodkov, s tem pa povečalo potrebo po omejitvi odhodkov, če bi se proračunski saldo v Združenem kraljestvu izboljšal. Nedavno relativno hitro razvrednotenje menjalnega tečaja bi lahko povečalo tudi inflacijski pritisk. Posebna makroekonomska tveganja so povezana z občutno hitrejšo upočasnitvijo delovanja nepremičninskega trga, ki bi lahko omejila rast zasebne porabe, ter z manjšo rastjo in zaposlovanjem na področju finančnih storitev, kot je bilo predvideno.

(3)

Program vsebuje dva makroekonomska scenarija: glavni scenarij in alternativni scenarij, pri katerem je rast trenda za četrtino odstotne točke nižja od tiste iz glavnega scenarija. Napovedi v zvezi z javnimi financami temeljijo na alternativnem scenariju, ki naj bi vseboval previdnejše napovedi kot glavni scenarij. Oba scenarija pa zaradi nedavnih pretresov na finančnih trgih predvidevata nekatere strožje kreditne pogoje. Alternativni scenarij je pri oceni posodobljene različice programa obravnavan kot referenčni scenarij. Ta predvideva upočasnitev gospodarske rasti s 3 % v proračunskem letu 2007/2008 na 2 % v proračunskem letu 2008/2009. Za proračunsko leto 2009/2010 program napoveduje ponovno rast na 2,75 %. Glede na trenutno dostopne informacije (3), vključno z vse večjimi možnostmi za znatno recesijo na nepremičninskem trgu in dolgotrajnimi težavami na finančnih trgih, se zdi, da ta scenarij temelji na predpostavkah o rasti, ki so do proračunskega leta 2009/2010 optimistične, zatem pa verjetne. Tudi kratkoročne napovedi programa glede inflacije se zdijo precej nizke, zlasti zaradi predpostavk o cenah nafte v prihodnjem letu. Kratkoročne napovedi v zvezi z znižanjem ravni dejavnosti v primerjavi s potencialno pa bi lahko ublažile inflacijo, zaradi česar bi cene ostale stabilne.

(4)

Napoved služb Komisije iz jeseni 2007 ocenjuje javnofinančni primanjkljaj za proračunsko leto 2007/2008 na 3 % BDP, medtem ko je ta napoved v prejšnji posodobljeni različici programa za konvergenco znašala 2,3 % BDP. Strukturni primanjkljaj, opredeljen kot ciklično prilagojeni proračunski saldo, izračunan v skladu s skupaj dogovorjeno metodologijo, brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, bo v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom večji za 0,5 % BDP. Proračunsko stanje se je poslabšalo zlasti zaradi nižjih prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb, ki so bili nižji od pričakovanih, čeprav je treba v primerjavi s prejšnjim programom upoštevati ponovno klasifikacijo nacionalnih računov, ki povečuje primanjkljaj za približno 0,25 % BDP na leto. Iz novejših podatkov, vključno s podatki o prihodkih centralne ravni države v celem letu, je razvidno jasno tveganje, da bo primanjkljaj v proračunskem letu 2007/2008 večji in tako presegel referenčno vrednost. V tej zvezi pričakovano poslabšanje javnih financ ni v skladu z Mnenjem Sveta z dne 27. februarja 2007 v zvezi s prejšnjo posodobljeno različico programa za konvergenco (4), v katerem je Svet priporočil nadaljevanje konsolidacije.

(5)

V posodobljeni različici programa srednjeročni cilj v zvezi s proračunskim stanjem količinsko ni opredeljen. Napovedi programa temeljijo na predpostavki o nespremenjeni politiki in predvidevajo postopno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. V proračunskem letu 2008/2009 naj bi bil delež primanjkljaja glede na BDP malce manjši kot v prejšnjem letu. V istem letu naj bi se strukturni primanjkljaj po ocenah izboljšal za 0,3 odstotne točke. Primarni primanjkljaj naj bi se predvidoma povečal, saj je povečanje primarnih odhodkov le delno izravnano z manjšimi plačili obresti. Program zato napoveduje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja za 0,5 odstotne točke v proračunskem letu 2009/2010 in za povprečno 0,25 odstotne točke na leto v naslednjih treh proračunskih letih. Primarni saldo naj bi se izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini 0,9 % BDP v proračunskem letu 2008/2009 na uravnoteženo stanje v proračunskem letu 2010/2011. V programskem obdobju naj bi povečanje deleža prihodkov glede na BDP in zmanjšanje deleža odhodkov prispevala približno tri petine oziroma dve petini prilagoditve. Povečanje deleža prihodkov je enakomerno porazdeljeno v celotnem programskem obdobju, pri čemer so osebni dohodki pretirano obdavčeni, v manjši meri pa poleg tega k večjim prihodkom prispevajo tudi že napovedani ukrepi.

Kar zadeva odhodke, je iz obsega porabe, kakor je določen v „Comprehensive Spending Review“ (CSR) za leto 2007, v primerjavi z letnim povprečjem v zadnjih 10 letih razvidno znatno zmanjšanje povprečne letne rasti odhodkov med proračunskimi leti 2008/2009 in 2010/2011. Resorji so že dosegli viden napredek v primerjavi s cilji učinkovitosti za obdobje SR04 (ki se izteče 2008/2009) in so objavili povzetek predlaganih prihrankov za obdobje iz CSR. V proračunskem letu 2008/2009 pa naj bi se skupni odhodki vseeno hitreje povečevali kot nominalni BDP, zaradi česar se bo povečal tudi delež primanjkljaja. V primerjavi s prejšnjim programom so v novi posodobljeni različici predvidene slabše proračunske napovedi, zlasti v prvih letih programskega obdobja, čeprav je to deloma posledica ponovne klasifikacije nacionalnih računov, navedene zgoraj. Bruto javni dolg naj bi ostal precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP, čeprav naj bi do proračunskega leta 2010/2011 naraščal.

(6)

Proračunski rezultati bi lahko bili slabši od napovedanih v programu, zlasti zaradi manjših davčnih prihodkov in morebitnih dolgov zaradi večje in daljše recesije v finančnem sektorju. Veliko davčnih odhodkov, zlasti poraba gospodinjstev, bi se lahko precej zmanjšalo zaradi daljšega obdobja prilagajanja nepremičninskega trga. Prekoračitev primanjkljaja v proračunskem letu 2007/2008, ki je posledica prihodkov, bi bila lahko v proračunskem letu 2008/2009 še večja. Glede na tveganja, ki vplivajo na makroekonomsko uspešnost v letu 2008, se zdi predpostavka programa za konvergenco, tj. da si bo gospodarstvo Združenega kraljestva v proračunskem letu 2009/2010 hitro opomoglo in doseglo potencialno rast, optimistična, zato program vključuje tveganje, da bo primanjkljaj večji od napovedanega. Hitra upočasnitev rasti odhodkov, ki je napovedana v zadnjem CSR, je povezana s cilji glede znatne večje učinkovitosti javnih storitev; če ti cilji ne bi bili doseženi, bi bili lahko odhodki večji, kot jih napoveduje CSR. Napovedi za proračunski leti 2011/2012 in 2012/2013, ki se navezujejo na prihodnje obdobje iz CSR, predvidevajo stalno zmerno rast odhodkov, a presegajo natančne načrte porabe za posamezne resorje, pripravljene za prejšnja leta.

(7)

Glede na to oceno tveganja je mogoče, da proračunska naravnanost v programu ne bo dovolj, da bi se zagotovila omejena konsolidacija, ki jo predvideva program. Obstaja jasno tveganje, da bo primanjkljaj kratkoročno višji, referenčna vrednost pa s tem presežena. Raven primanjkljaja, ki zagotavlja varnostno rezervo pred prekoračitvijo praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih ekonomskih nihanjih (ocenjenih na 1,5 % BDP), v programskem obdobju verjetno ne bo dosežena. Proračunska konsolidacija pa bi morala v programskem obdobju potekati hitreje.

(8)

Zdi se, da je Združeno kraljestvo, kar zadeva vzdržnost javnih financ, izpostavljeno srednje velikemu tveganju. Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je blizu povprečju EU, pri čemer odhodki za pokojnine rastejo nekoliko manj, kot je povprečje EU, deloma zaradi tega, ker ima zasebno pokojninsko zavarovanje v Združenem kraljestvu pomembnejšo vlogo kot v drugih državah EU. Zaradi reform iz leta 2007, namenjenih reševanju problema morebitnih neustreznih prihodnjih pokojninskih določb, se bodo odhodki zaradi staranja verjetno nekoliko bolj povečali. V skladu z oceno iz programa je proračunsko stanje v letu 2007 znatno slabše od izhodiščnega stanja iz prejšnjega programa, kar predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, tudi če pri tem ne upoštevamo dolgoročnega vpliva staranja prebivalstva na proračun. Visoki primarni presežki bi prispevali k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ.

(9)

Zdi se, da je program za konvergenco skladen s poročilom o izvajanju nacionalnega programa reform iz septembra 2007. Oba programa zlasti vključujeta „Comprehensive Spending Review“ za leto 2007 in predvidevata postopno izvajanje ciljev vlade, da se izboljša uspešnost in poveča stroškovna učinkovitost javnih storitev. Pri proračunskih napovedih iz programa za konvergenco se upoštevajo neposredne proračunske posledice pomembnih vidikov reform, posebej navedenih v poročilu o izvajanju nacionalnega programa reform, vključno s povečanjem in razširitvijo državnih pokojnin ter nedavnimi pobudami za povečanje stanovanjske ponudbe, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter izboljšanje veščin delovne sile.

(10)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik države, ki so del integriranih smernic na področju proračunskih politik v okviru lizbonske strategije.

(11)

Kar zadeva zahteve po podatkih iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, v programu še vedno primanjkuje precej obveznih in neobveznih podatkov (5) in kljub prejšnjemu pozivu Sveta v zvezi s tem ni videti napredka.

(i)

izvaja ukrepe, ki so potrebni, da primanjkljaj ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP;

(ii)

pospeši potek proračunske konsolidacije v celotnem programskem obdobju, na podlagi česar bi se lahko spopadlo tudi z večjimi tveganji, ki dolgoročno vplivajo na vzdržnost javnih financ.