21.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/79

(1)

V poročilu Svetu (2) o izvajanju navzkrižne skladnosti je Komisija opredelila številne mogoče izboljšave glede učinkovitosti in poenostavitve pravil o tem izvajanju. Da začnejo te izboljšave veljati, je treba Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004 (3) spremeniti v več vidikih.

(2)

Člen 143bb Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa ločena plačila za sadje in zelenjavo v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz člena 143b Uredbe. To plačilo zaradi svoje narave ni povezano s kmetijskim zemljiščem, zato se določbe v zvezi z enotnim zahtevkom v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004 ne uporabljajo za to shemo plačil. Zato je treba opredelitev shem pomoči na površino ustrezno spremeniti ter določiti ustrezen postopek predložitve zahtevka.

(3)

Določbe o plačilu za sladkor iz poglavja 10e Uredbe (ES) št. 1782/2003 so zastarele in jih je treba črtati.

(4)

Za Bolgarijo in Romunijo je treba določiti datum določitve razmerja za trajne pašnike, ki ga je treba ohraniti na ravni držav članic. Prav tako je treba določiti najpoznejši datum, do katerega se sporočijo Komisiji informacije o tem razmerju.

(5)

Po uvedbi prehodnih plačil za sadje in zelenjavo iz poglavja 10g Uredbe (ES) št. 1782/2003 in prehodnih plačil za jagodičevje iz poglavja 10h navedene uredbe je treba Uredbo (ES) št. 796/2004 spremeniti v zvezi s postopkom predložitve zahtevka.

(6)

Po uvedbi sheme enotnega plačila na površino in ločitvi plačil na površino ni več potrebno, da so pregledi na kraju samem za ta plačila v vseh primerih nenapovedani. Prav tako je treba pojasniti, kdaj morajo biti pregledi na kraju samem v zvezi z navzkrižno skladnostjo nenapovedani, zlasti da se prepreči prikrivanje neskladnosti ali nepravilnosti.

(7)

Izkušnje so pokazale, da je pri doseganju najmanjše stopnje kontrole za preglede navzkrižne skladnosti potrebna večja prožnost. Državi članici je treba omogočiti, da izpolni najmanjšo stopnjo na ravni pristojnega kontrolnega organa in tudi na ravni plačilne agencije ali na ravni akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Kadar je treba vzorec razširiti nad minimalno stopnjo kontrole zaradi velikega števila ugotovljenih neskladnosti, mora biti vzorec razširjen na zadevne akte ali standarde in ne na celotno področje, ki ga zadeva navzkrižna skladnost. Zato je treba s tem povezane določbe iz Uredbe (ES) št. 796/2004 ustrezno spremeniti.

(8)

Poleg tega so izkušnje pokazale, da se lahko izbira kontrolnega vzorca za preglede na kraju samem izboljša, če se lahko takšen vzorec izbere na ravni pristojnega kontrolnega organa in tudi na ravni plačilne agencije ali na akt in standard.

(9)

Zaradi različnih stopenj kontrole, določenih v posebni zakonodaji o nadzoru navzkrižne skladnosti, države članice težje organizirajo kontrolne preglede. Zato je treba za preglede na kraju samem glede navzkrižne skladnosti določiti enotno stopnjo kontrole. Kljub temu je treba vsak primer neskladnosti, odkrite med pregledi na kraju samem v skladu s sektorsko zakonodajo, sporočiti in spremljati v okviru navzkrižne skladnosti.

(10)

Vzorčenje pregledov na kraju samem glede navzkrižne skladnosti se lahko izboljša, če se lahko pri analizi tveganja upošteva sodelovanje kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz členov 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter sodelovanje kmetov v ustreznih sistemih certificiranja. Pri upoštevanju tega sodelovanja je treba kljub temu pojasniti, da kmetje, ki sodelujejo v teh sistemih, predstavljajo manjše tveganje kot kmetje, ki v navedenih sistemih ne sodelujejo.

(11)

Za zagotovitev elementa reprezentativnosti v vzorcu, ki se izbere za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost, je treba določen del vzorca izbrati naključno. Če se število pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost poveča, je treba omogočiti, da se poveča tudi delež kmetov, ki se naključno izberejo za te preglede.

(12)

Da se lahko pregledi na kraju samem za navzkrižno skladnost začnejo čim prej v letu, tudi preden so dostopne vse informacije o zahtevkih, je treba omogočiti delni izbor kontrolnega vzorca na podlagi že dostopnih informacij.

(13)

Za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost bi bilo običajno potrebnih več obiskov iste kmetije. Da bi bilo breme teh pregledov manjše za kmete in uprave, se lahko pregledi omejijo na en kontrolni obisk. Čas obiska je treba jasno določiti. Kljub temu morajo države članice zagotoviti, da se reprezentativni in učinkoviti pregled zahtev in standardov, ki jih je treba še pregledati, izvede v istem koledarskem letu.

(14)

Kar zadeva preglede na kraju samem glede meril o izpolnjevanju pogojev, se je možnost v zvezi z omejitvijo dejanskih pregledov na vzorec površine, ki jo je treba pregledati, pokazala za učinkovito. Zato je smiselno, da se ta možnost razširi na preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost, kadar je to primerno. Če pa se s pregledom vzorca odkrijejo neskladnosti, je treba dejansko pregledani vzorec razširiti. To načelo mora prav tako veljati, če je tak pregled določen z zakonodajo, ki se uporablja za akt in standard.

(15)

Za poenostavitev pregledov na kraju samem in boljšo uporabo obstoječih kontrolnih zmogljivosti je treba zagotoviti, da se kontrole na ravni kmetij zamenjajo z administrativnimi pregledi ali pregledi na ravni podjetij, če je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, ki se doseže, kadar se pregledi izvajajo v okviru pregledov na kraju samem.

(16)

Poleg tega mora biti državam članicam omogočeno, da uporabijo objektivne kazalnike, značilne za nekatere zahteve ali standarde, pri izvajanju pregledov na kraju samem. Vendar morajo ti kazalniki biti neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemati vse elemente, ki jih je treba pregledati.

(17)

Člen 66 Uredbe (ES) št. 796/2004 določa, da se uporabi morebitno znižanje zaradi ugotovljene neskladnosti v istem koledarskem letu, kot je bil predložen zahtevek. Logično je, da je treba pregled na kraju samem izvesti v istem letu, v katerem je bil vložen zahtevek. To je treba pojasniti v Uredbi (ES) št. 796/2004.

(18)

Kmete je treba obvestiti o vsaki morebitni neskladnosti, ugotovljeni po pregledu na kraju samem. Primerno je določiti rok, v katerem morajo kmetje prejeti to informacijo. Kljub temu zaradi prekoračitve roka zadevni kmetje ne smejo biti upravičeni do izognitve posledicam, ki bi jih ugotovljena neskladnost povzročila.

(19)

Sedanje določbe o znižanjih, ki veljajo v primeru ponovljenih neskladnosti, ne upoštevajo izboljšanja ali poslabšanja ponovljene neskladnosti. Da se spodbuja izboljšanje stanja in odvrača od njegovega poslabšanja, mora odstotek, ki se določi in pomnoži s faktorjem tri, pri prvi ponovitvi upoštevati take spremembe.

(20)

Zaradi uvedbe novih shem pomoči za neposredna plačila je potrebna posodobitev sklicevanj na zgornje proračunske meje iz člena 71a Uredbe (ES) št. 796/2004.

(21)

V nekaterih primerih so neupravičeno dodeljene pravice v zelo majhnih zneskih, za njihovo izterjavo pa je potrebna velika upravna obremenitev. Ob upoštevanju poenostavitve in ravnovesja med upravno obremenitvijo in zneskom, ki ga je treba izterjati, je uvedba najmanjšega zneska, pri katerem bi se uporabila izterjava, upravičena.

(22)

Spremembe iz te uredbe zadevajo zahtevke za pomoč za leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2008. To uredbo je treba zato začeti uporabljati 1. januarja 2008.

(23)

Uredbo (ES) št. 796/2004 je treba zato ustrezno spremeniti.

(24)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Člen 2 se spremeni:

2.

Členu 3 se doda naslednji odstavek:

„7.   Za Bolgarijo in Romunijo se referenčno razmerje določi, kot sledi:

3.

V členu 13 se pred odstavek 14 vstavi naslednji odstavek:

„13a.   V primeru zahtevka za prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz poglavja 10g naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali zahtevka za prehodna plačila za jagodičevje iz poglavja 10h istega naslova vsebuje enotni zahtevek izvod pogodbe o predelavi ali zaveze za dobavo v skladu s členom 171da Uredbe (ES) št. 1973/2004.

Države članice lahko določijo, da se lahko informacije iz prvega pododstavka predložijo ločeno in pozneje, vendar najpozneje 1. decembra v letu predložitve zahtevka.“

4.

V naslovu II dela II se naslov poglavja IIIa nadomesti z naslednjim:

„POMOČ ZA PROIZVAJALCE SLADKORNE PESE IN TRSA, LOČENA PLAČILA ZA SLADKOR TER LOČENA PLAČILA ZA SADJE IN ZELENJAVO“

5.

Člen 17a se spremeni:

6.

Poglavju I naslova III dela II se doda naslednji člen 23a:

„Člen 23a

1.   Če namen pregleda ni ogrožen, se lahko pregledi na kraju samem napovejo. Takšna napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne sme biti daljša od 14 dni.

Kljub temu obvestilo, navedeno v prvem pododstavku, za preglede na kraju samem, ki zadevajo zahtevke za pomoč za živali, ne sme preseči 48 ur, razen v pravilno utemeljenih primerih. Kadar poleg tega zahteva zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, pomembne za navzkrižno skladnost, nenapovedane preglede na kraju samem, ta pravila veljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

2.   Kadar je primerno, se pregledi na kraju samem iz te uredbe in drugi pregledi, določeni v pravilih Skupnosti, izvajajo hkrati.“

7.

Člen 25 se črta.

8.

Člena 44 in 45 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 44

Najmanjša stopnja kontrole

1.   Pristojni kontrolni organ izvaja preglede v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, pri vsaj 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za dodelitev pomoči v skladu s shemami podpore za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Če kontrol ne izvajajo plačilne agencije, kot določa člen 42, se lahko najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjše stopnje kontrole, se ta stopnja uporablja namesto najmanjše stopnje iz prvega pododstavka. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, da se vsak primer neskladnosti, ugotovljene med katerim koli pregledom na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavi pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in ga ta organ spremlja. Uporabljajo se določbe iz tega naslova.

2.   Če bi se pri pregledih na kraju samem ugotovila pomembna stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju.

Člen 45

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Brez poseganja v preglede, izvedene pri nadaljnjem spremljanju neskladnosti, na katere je kakor koli opozorjen pristojni kontrolni organ, temelji izbor vsakega vzorca kmetij, ki jih je treba pregledati v skladu s členom 44, kadar je to primerno, na analizi tveganja glede na veljavno zakonodajo ali na analizi tveganja, ki ustreza zahtevam ali standardom. Ta analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij ali na ravni podjetij, če gre za točko (b) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

Analiza tveganja lahko upošteva eno ali oboje od naštetega:

1a.   Za zagotovitev elementa reprezentativnosti se naključno izbere med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor določa prvi pododstavek člena 44(1).

Če pa število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, presega najmanjše število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor določa prvi pododstavek člena 44(1), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne sme presegati 25 %.

1b.   Delni izbor kontrolnega vzorca se lahko, kadar je potrebno, opravi pred koncem zadevnega obdobja za vložitev zahtevka na podlagi dostopnih informacij. Začasni vzorec se dopolni, ko so dostopni vsi ustrezni zahtevki.

2.   Vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 44, se izberejo iz vzorcev kmetov, ki so že bili izbrani na podlagi členov 26 in 27 in za katere se uporabljajo ustrezne zahteve ali standardi.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 44, izberejo med kmeti, ki predložijo zahtevke za pomoč v skladu s shemami podpore za neposredna plačila v skladu s členom 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in ki morajo spoštovati ustrezne zahteve ali standarde.

V tem primeru:

4.   Sprejme se lahko odločitev o nadaljevanju kombinacije postopkov iz odstavkov 2 in 3, če taka kombinacija poveča uspešnost kontrolnega sistema.“

9.

Člen 47 se spremeni:

10.

Člen 48(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kmeta se v treh mesecih od dneva pregleda na kraju samem obvesti o vsaki ugotovljeni neskladnosti.“

11.

V členu 66(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar so bile ugotovljene ponovne neskladnosti, se brez poseganja v primere namerne neskladnosti v skladu s členom 67, odstotek, določen v skladu z odstavkom 1 pri ponovljeni neskladnosti, pomnoži s faktorjem tri v zvezi s prvo ponovitvijo. V primeru, v katerem je bil ta odstotek določen v skladu z odstavkom 2, plačilna agencija za ta namen ugotovi odstotek, ki bi bil uporabljen za ponovljeno neskladnost z zadevno zahtevo ali standardom.“

12.

V členu 71a(2) se prvi pododstavek točke (d) nadomesti z naslednjim:

„Glede na sheme pomoči iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1782/2003, za katere je zgornja proračunska meja določena v skladu s členi 64(2), 70(2), 71(2), 110p(1), 143b(7), 143ba(2) in 143bc navedene Uredbe, države članice združijo zneske, ki izhajajo iz uporabe točk (a), (b) in (c).“

13.

V člen 73a se za odstavkom 2a vstavi naslednji odstavek:

„2b.   Države članice lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno dodeljenih pravic, če je skupni znesek, ki je bil kmetu neupravičeno dodeljen, 50 EUR ali manj. Poleg tega lahko države članice odločijo, da ne bodo izvedle preračunanja, če je skupna vrednost iz odstavka 2a 50 EUR ali manj.“

14.

Členu 76(2) se doda naslednji pododstavek:

„Bolgarija in Romunija kljub temu najpozneje do 31. marca 2008 pošljeta Komisiji sporočilo o deležu zemljišča, ki je v referenčnem letu 2007 trajni pašnik iz člena 3(7).“