22.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1098/2007

z dne 18. septembra 2007

o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.

(2)

Najnovejše znanstveno mnenje ICES navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 22, 23 in 24 Baltskega morja prekomerno izkoriščan in je dosegel stopnje, kjer mu grozi zmanjšana sposobnost razmnoževanja.

(3)

Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev večletnega načrta za upravljanje ribolova staležev trske v Baltskem morju.

(4)

Cilj načrta je zagotoviti, da bodo baltski staleži trske izkoriščani v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi pogoji.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) med drugim zahteva, da mora Skupnost za dosego tega cilja uporabiti varnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zavarovanje in ohranitev staleža, za zagotovitev njegovega trajnostnega izkoriščanja in zmanjšanje vpliva ribištva na morske ekosisteme na najmanjšo možno raven. Prizadevati bi si morala za napredno izvajanje ekosistemsko naravnanega pristopa k upravljanju ribištva in prispevati k učinkovitim ribolovnim aktivnostim v gospodarsko uspešni in konkurenčni ribiški industriji, ob tem pa zagotavljati primerno življenjsko raven tistim, ki so odvisni od ribolova baltske trske, in upoštevati interese potrošnikov.

(6)

Za dosego cilja je treba vzhodni stalež obnoviti do varnih bioloških meja, za oba staleža pa zagotoviti ravni, na katerih se vzdržuje njuna polna sposobnost razmnoževanja in je mogoče doseči najvišje dolgoročne donose.

(7)

To je mogoče doseči z uvedbo ustrezne metode za postopno zmanjšanje ribolovnega napora v ribištvu, kjer se lovi trska, na stopnje, ki so v skladu s ciljem, in z določitvijo celotnega dovoljenega ulova (TAC) za staleže trske na stopnje, ki so skladne z ribolovnim naporom.

(8)

Ker je ulov trske pri ribolovu sleda in papaline ter pri ribolovu lososa z zabodnimi mrežami in zapletnimi mrežami zelo omejen, ta vrsta ribištva, ne bi smela biti predmet postopnega zmanjševanja ribolovnega napora.

(9)

Za zagotovitev stabilnosti v možnostih ribolova je primerno omejiti spreminjanje celotnih dovoljenih ulovov iz leta v leto.

(10)

Ustrezno izvajanje nadzora nad ribolovnim naporom je uravnavanje dolžine obdobij, ko je ribolov trske dovoljen. Države članice lahko določijo skupne dneve, ko so lahko vsa plovila Skupnosti, ki plovejo pod njihovo zastavo, odsotna iz pristanišča.

(11)

Poleg ali z odstopanjem od ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (3), Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (4) in Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (5) so potrebni nadzorni ukrepi, da se zagotovi skladnost z ukrepi, določenimi v tej uredbi.

(12)

V prvih treh letih uporabe bi se moral večletni načrt šteti za obnovitveni načrt v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(13)

Podrazdelka ICES 27 in 28 se lahko izključita iz določb za upravljanje ribolovnega napora zaradi minimalnega ulova v teh podrazdelkih ICES.

(14)

Večletni načrt iz te uredbe nadomešča obstoječe določbe o upravljanju ribolovnih naporov v Baltskem morju. Uredba Sveta (ES) št. 779/97 z dne 24. aprila 1997 o uvedbi določb za upravljanje ribolovnega napora v Baltskem morju (6), bi se morala zato razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja večletni načrt za naslednja staleža trske (v nadaljevanju „zadevna staleža trske“) in ribištvo, ki izkorišča ta staleža:

(a)

trska, ki naseljuje območje A;

(b)

trska, ki naseljuje območji B in C.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti s skupno dolžino osem metrov ali več, ki delujejo v Baltskem morju, in države članice, ki mejijo na Baltsko morje (v nadaljevanju „zadevne države članice“). Člen 9 pa se uporablja za plovila s skupno dolžino manj kot osem metrov, ki delujejo v Baltskem morju.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu (7) uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so razdelki in podrazdelki, opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (8);

(b)

„Baltsko morje“ pomeni razdelke ICES IIIb, IIIc in IIId;

(c)

„celotni dovoljeni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki se vsako leto lahko ulovi v posameznem staležu;

(d)

„VMS“ pomeni sisteme spremljanja plovil v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (9), za plovila katere koli dolžine;

(e)

„območje A“ pomeni podrazdelke ICES od 22 do 24;

„območje B“ pomeni podrazdelke ICES od 25 do 28;

„območje C“ pomeni podrazdelke ICES od 29 do 32;

(f)

„dnevi odsotnosti iz pristanišča“ pomeni katero koli nepretrgano 24-urno obdobje ali del tega obdobja, ko plovilo ni v pristanišču.

POGLAVJE II

NAMEN IN CILJI

Člen 4

Namen in cilji

Načrt bo zagotovil trajnostno izkoriščanje zadevnih staležev trske s postopnim zmanjševanjem in vzdrževanjem stopenj ribolovne umrljivosti na ravneh, ki ne bodo nižje od:

(a)

0,6 pri starosti od 3 do 6 let za stalež trske na območju A; in

(b)

0,3 pri starosti od 4 do 7 let za stalež trske na območjih B in C.

POGLAVJE III

CELOTNI DOVOLJENI ULOV

Člen 5

Določitev TAC

1.   Vsako leto Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o TAC za naslednje leto za zadevna staleža trske.

2.   TAC za zadevna staleža trske se določi v skladu s členoma 6 in 7.

Člen 6

Postopek za določitev TAC za zadevna staleža trske

1.   Svet določi TAC za zadevna staleža trske, ki je v skladu z znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) višji od:

(a)

TAC, ki bo v letu uporabe privedel do 10 % znižanja stopnje ribolovne umrljivosti v primerjavi s stopnjo ribolovne umrljivosti, ocenjeno za predhodno leto;

(b)

TAC, ki bo privedel do stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4.

2.   Če zaradi uporabe odstavka 1 TAC presega TAC predhodnega leta za več kot 15 %, Svet določi TAC, ki je za 15 % večji od TAC navedenega leta.

3.   Če je zaradi uporabe odstavka 1 TAC za več kot 15 % manjši od TAC predhodnega leta, Svet določi TAC, ki je za 15 % manjši od TAC navedenega leta.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja, če iz znanstvene ocene STECF izhaja, da bo stopnja ribolovne umrljivosti v letu uporabe TAC presegla vrednost 1 na leto od starosti 3 do 6 let za stalež trske na območju A ali vrednost 0,6 na leto za starosti 4 do 7 let za stalež trske na območjih B in C.

Člen 7

Odstopanja

Z odstopanjem od člena 6 lahko Svet, kadar meni, da je to primerno, določi TAC, ki je manjši od TAC, ki sledi iz uporabe člena 6.

POGLAVJE IV

OMEJITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

Člen 8

Postopek za določitev obdobij, ko je dovoljen ribolov z določenimi vrstami orodij

1.   Ribiškim plovilom se prepove ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, s pridnenimi parangali, s parangali, razen visečih parangalov, ročnimi vrvicami in vrvicami s svetlečimi vabami:

(a)

od 1. do 30. aprila na območju A; in

(b)

od 1. julija do 31. avgusta na območju B.

2.   Pri ribolovu z visečimi parangali se trsk ne obdrži na krovu.

3.   Svet vsako leto s kvalificirano večino odloči o največjem dovoljenem številu dni odsotnosti iz pristanišča zunaj obdobij, določenih v odstavku 1 v naslednjem letu, ko je ribolov z orodji iz odstavka 1 dovoljen, v skladu s pravili iz odstavkov 4 in 5.

4.   Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske najmanj 10 % višja od najnižje stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodjem iz odstavka 1 dovoljen, zmanjša za 10 % glede na celotno število dni, dovoljenih v tekočem letu.

5.   Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske manj kot 10 % nad najnižjimi stopnjami ribolovne umrljivosti, opredeljenimi v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodji iz odstavka 1 dovoljen, izenači s celotnim številom dni, dovoljenih v tekočem letu, pomnoži z najnižjo stopnjo ribolovne umrljivosti iz člena 4 in deli s stopnjo ribolovne umrljivosti, ki jo je ocenil STECF.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 je ribiškim plovilom, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, v času lovopusta iz odstavka 1 dovoljeno od največjega dovoljenega števila dni odsotnosti iz pristanišča, ki izhaja iz uporabe odstavkov 3–5, uporabiti največ pet dni na mesec, razdeljenih v obdobja vsaj dveh zaporednih dni. V teh dneh smejo ribiška plovila potopiti svoje mreže in iztovarjati ribe le od ponedeljka od 6.00 ure do petka istega tedna do 18.00 ure.

Člen 16 se uporablja za ribiška plovila iz prvega pododstavka, ki nimajo dovoljenja za ribolov trske.

7.   Država članica na zahtevo Komisije ali druge države članice na svoji spletni strani objavi opis sistema, ki ga uporablja za zagotovitev skladnosti z odstavki 3, 4 in 5, ali pa ta opis zagotovi Komisiji in vsem državam članicam.

Člen 9

Območne omejitve ribolova

1.   Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne aktivnosti na območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, ki se merijo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84:

(a)

Območje 1:

—

55° 45′ S, 15° 30′ V

—

55° 45′ S, 16° 30′ V

—

55° 00′ S, 16° 30′ V

—

55° 00′ S, 16° 00′ V

—

55° 15′ S, 16° 00′ V

—

55° 15′ S, 15° 30′ V

—

55° 45′ S, 15° 30′ V

(b)

Območje 2:

—

55° 00′ S, 19° 14′ V

—

54° 48′ S, 19° 20′ V

—

54° 45′ S, 19° 19′ V

—

54° 45′ S, 18° 55′ V

—

55° 00′ S, 19° 14′ V

(c)

Območje 3:

—

56° 13′ S, 18° 27′ V

—

56° 13′ S, 19° 31′ V

—

55° 59′ S, 19° 13′ V

—

56° 03′ S, 19° 06′ V

—

56° 00′ S, 18° 51′ V

—

55° 47′ S, 18° 57′ V

—

55° 30′ S, 18° 34′ V

—

56° 13′ S, 18° 27′ V.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 157 mm, ali z visečimi parangali. Na krovu ne sme biti nobenih drugih orodij.

3.   Pri ribolovu s katero koli vrsto orodja, navedenega v odstavku 2, se trsk ne obdrži na krovu.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE, INŠPEKCIJA IN NADZOR

Člen 10

Posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju

1.   Z odstopanjem od člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 morajo imeti vsa plovila Skupnosti skupne dolžine 8 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo katero koli orodje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2187/2005, posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju.

2.   Države članice lahko izdajo posebno dovoljenje za ribolov trske iz odstavka 1 samo plovilom Skupnosti, ki imajo v letu 2005 posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (10). Vendar lahko država članica izda posebno dovoljenje za ribolov trske plovilu Skupnosti, ki pluje pod zastavo te države članice in v letu 2005 nima posebnega ribolovnega dovoljenja, če zagotovi, da je v Baltskem morju preprečen ribolov najmanj enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih (kW), s katerim koli orodjem iz odstavka 1.

3.   Vsaka zadevna država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, in omogoči dostop do njega na svoji uradni spletni strani.

4.   Poveljnik ribiškega plovila ali njegov pooblaščeni zastopnik, kateremu je država članica izdala posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, hrani izvod tega dovoljenja na krovu ribiškega plovila.

Člen 11

Ladijski dnevniki

1.   Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljniki plovil Skupnosti s skupno dolžino 8 m ali več vodijo ladijski dnevnik o svojih aktivnostih v skladu s členom 6 navedene uredbe.

Ne glede na prvi pododstavek ribiška plovila s skupno dolžino med 8 in 10 metrov, ki imajo na krovu trsko, ulovljeno na območju C, vodijo ladijski dnevnik, ki je v skladu z določbami točke 2 Priloge IV k Uredbi (EGS) št. 2807/83.

2.   Za plovila, opremljena z VMS, države članice preverijo, ali informacije, prejete na centru za spremljanje ribištva(FMC), ustrezajo aktivnostim, navedenim v ladijskem dnevniku, z uporabo podatkov VMS. Taka navzkrižna preverjanja so v računalniško berljivi obliki zabeležena za obdobje treh let.

3.   Vsaka država članica na svoji uradni spletni strani vzdržuje in omogoča dostop do podrobnosti o kontaktih za predložitev ladijskih dnevnikov, deklaracij o iztovarjanju in predhodnih obvestil iz člena 17.

Člen 12

Elektronsko evidentiranje in oddaja podatkov o ulovu

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 2807/83 lahko države članice dovolijo poveljniku ribiškega plovila, ki je opremljeno z VMS, da podatke, ki se zahtevajo v ladijskem dnevniku, posreduje v elektronski obliki. Podatki se dnevno, po opravljeni ribolovni dejavnosti tistega koledarskega dne, posredujejo centru za spremljanje ribištva države članice zastave. Podatki v ladijskem dnevniku so dosegljivi na zahtevo centra za spremljanje ribištva obalne države v času, ko je ribiško plovilo v vodah obalne države, in na zahtevo zaradi inšpekcije.

Člen 13

Zapisovanje podatkov o ribolovnem naporu

1.   Z odstopanjem od člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki ima na krovu ribolovno orodje, navedeno v členu 8(1) te uredbe, ob prihodu v pristanišče ali odhodu iz njega ali ob vstopu v Baltsko morje ali izstopu iz njega centru za spremljanje ribištva države članice zastave posredujejo poročilo o naporu, ki vsebuje naslednje podatke:

(a)

ob vstopu v Baltsko morje ali izstopu iz njega

(i)

ime plovila, zunanjo razpoznavno oznako in radijski klicni znak;

(ii)

datum in čas izplutja iz pristanišča ali vstopa v Baltsko morje (lokalni čas);

(iii)

območje, kjer bo plovilo ribarilo, kakor je opredeljeno v členu 3(e),

(b)

ob vstopu v pristanišče ali izstopu iz Baltskega morja

(i)

ime plovila, zunanjo razpoznavno oznako in radijski klicni znak;

(ii)

datum in čas vstopa v pristanišče ali izstopa iz Baltskega morja (lokalni čas);

2.   Točki (i) in (ii) odstavka 1(a) ter odstavek 1(b) se ne uporabljajo za plovila, opremljena z VMS.

3.   Center za spremljanje ribištva države članice zastave poročilo o naporu vnese v svojo računalniško bazo podatkov.

4.   Država članica zastave obalni državi članici na zahtevo zagotovi podatke iz odstavka 1.

Člen 14

Spremljanje in nadzor nad ribolovnim naporom

Pristojni organi države članice zastave spremljajo in nadzorujejo usklajenost z:

(a)

omejitvami ribolovnega napora, ki so določene v členu 8;

(b)

omejitvami ribolova, ki so določene v členu 9.

Člen 15

Dopustno odstopanje v ladijskem dnevniku

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 znaša dopustno odstopanje v oceni količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, in za katere velja TAC, 10 % vrednosti, zabeležene v ladijskem dnevniku, razen za trsko, za katero dopustno odstopanje znaša 8 %.

Vendar je za ulove na območjih A in B, ki se iztovorijo nerazvrščeno, dopustno odstopanje v oceni količin 10 % celotne količine na krovu.

Člen 16

Vstop v posebna območja in izstop iz njih

1.   Ribiško plovilo, ki ima posebno dovoljenje za ribolov trske, lahko v enem ribolovnem potovanju ribari le na območjih A, B ali C.

2.   Ribiško plovilo lahko začne ribolovne aktivnosti v vodah Skupnosti le na območjih A, B ali C, in to brez trske na krovu.

Če ribiško plovilo vpluje v pristanišče znotraj območja, na katerem je ribarilo, in v njem ne iztovori rib, lahko nadaljuje svoje ribolovne aktivnosti na tem območju s trsko na krovu.

3.   Če ribiško plovilo izstopi z območij A, B ali C s trsko na krovu:

(a)

odpluje naravnost v pristanišče zunaj območja, na katerem je ribarilo, in iztovori ribe;

(b)

ob odhodu z območja, na katerem je ribarilo, shrani mreže v skladu z naslednjimi pogoji, tako da jih ni mogoče takoj uporabiti:

(i)

mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;

(ii)

mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno privezane na del zgornje konstrukcije.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 lahko ribiško plovilo ribari na območjih A in B v enem ribolovnem potovanju in lahko v letu 2008 začne ribolovne aktivnosti na katerem koli od teh območij le z manj kot 150 kg trske na krovu. Države članice sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega nadzora. O teh ukrepih poročajo Komisiji do 31. januarja 2008.

Člen 17

Predhodno obvestilo

1.   Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki ima ob odhodu z območij A, B ali C na krovu več kot 300 kg žive teže trske, pristojne organe obalne države članice, v kateri bo plovilo iztovorilo ribe, vsaj eno uro pred odhodom z območja obvesti o:

(a)

času in kraju odhoda;

(b)

količini trske in celotni teži drugih vrst v živi teži na krovu;

(c)

imenu kraja iztovarjanja;

(d)

predvidenem času prihoda na kraj iztovarjanja.

Obalna država državo zastave obvesti o iztovoru.

2.   Kadar ribiško plovilo Skupnosti namerava vstopiti v pristanišče na območju, na katerem je ribarilo z več kot 300 kg žive teže trske na krovu, poveljnik ribiškega plovila Skupnosti obvesti pristojne organe obalne države, ta pa vsaj eno uro pred vstopom v pristanišče obvesti državo zastave o vseh podatkih iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1.

3.   Posredovanje podatkov iz točk (a) in (b) odstavka 1 se ne uporablja za plovila, za katera velja člen 12.

4.   Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja za plovila, opremljena z VMS.

5.   Obvestilo iz odstavkov 1 in 2 lahko pošlje tudi zastopnik poveljnika ribiškega plovila Skupnosti.

Člen 18

Določena pristanišča

1.   Če ima plovilo na krovu več kot 750 kg žive teže trske, se trska lahko iztovori izključno v določenih pristaniščih.

2.   Vsaka država članica lahko določi pristanišča, v katerih se iztovarja vsak ulov baltske trske, ki v živi teži presega 750 kg.

3.   Do 10. oktobra 2007 vsaka država članica, ki je sestavila seznam določenih pristanišč, vzdržuje seznam določenih pristanišč in omogoči dostop do njega na svoji uradni spletni strani.

Člen 19

Tehtanje prvič iztovorjene trske

Poveljnik ribiškega plovila zagotovi, da se kakršna koli količina trske, ulovljene v Baltskem morju in iztovorjene v pristanišču Skupnosti, stehta pred prodajo ali pred prevozom iz pristanišča iztovarjanja. Tehtnice, ki se uporabijo za tehtanje, odobrijo pristojni nacionalni organi. Teža, ugotovljena pri tehtanju, se uporabi za deklaracijo iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 20

Kontrolna referenčna merila

Vsaka država članica ob Baltskem morju določi posebna kontrolna referenčna merila. Ta merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Kontrolna referenčna merila se oblikujejo postopoma, dokler se ne dosežejo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi I.

Člen 21

Prepoved prečkanja in pretovarjanja

1.   Prečkanje območij, zaprtih za ribolov trske, je prepovedano, razen če je ribolovna oprema na krovu varno privezana in shranjena v skladu s točko (b) člena 16(3).

2.   Pretovarjanje trske je prepovedano.

Člen 22

Prevoz baltske trske

Z odstopanjem od člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila s skupno dolžino 8 metrov ali več izpolni deklaracijo o iztovarjanju, če se ribe prevažajo na kraj, ki ni kraj iztovarjanja.

Z odstopanjem od člena 13(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 se prevoznim dokumentom iz člena 13(1) navedene uredbe, ki se nanašajo na prepeljane količine, priloži deklaracija o iztovarjanju. Izjema, predvidena v točki (b) člena 13(4) navedene uredbe, se ne uporablja.

Člen 23

Skupni nadzor in izmenjava inšpektorjev

Države članice izvajajo skupne inšpekcijske in nadzorne preglede.

Člen 24

Nacionalni kontrolni akcijski programi

1.   Države članice Baltskega morja opredelijo nacionalne kontrolne akcijske programe za Baltsko morje v skladu s Prilogo II.

2.   Države članice ob Baltskem morju določijo posebna kontrolna referenčna merila v skladu s Prilogo I. Ta merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Kontrolna referenčna merila se oblikujejo postopoma, dokler se ne dosežejo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi I.

3.   Države članice Baltskega morja Komisiji in drugim državam članicam, ki mejijo na Baltsko morje, vsako leto pred 31. januarjem na svoji uradni spletni strani omogočijo dostop do nacionalnih kontrolnih akcijskih programov iz odstavka 1, skupaj s časovnim načrtom za njihovo izvedbo.

4.   Komisija najmanj enkrat letno skliče sestanek Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z nacionalnimi kontrolnimi akcijskimi programi za staleže trske v Baltskem morju in ovrednoti njihove rezultate.

Člen 25

Posebni program spremljanja

Z odstopanjem od petega pododstavka člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko posebni program nadzora in inšpekcije za zadevne staleže trske traja več kot tri leta.

POGLAVJE VI

NADALJNJE UKREPANJE

Člen 26

Ocena načrta

1.   Komisija na podlagi mnenja STECF in Regionalnega svetovalnega odbora za Baltsko morje (RAC) v tretjem letu uporabe te uredbe in v vsakem naslednjem letu oceni vpliv ukrepov upravljanja na zadevna staleža in ribolov teh staležev.

2.   Komisija v tretjem letu uporabe te uredbe in vsako tretje zaporedno leto njene uporabe zaprosi STECF za znanstveno mnenje o stopnji napredka glede ciljev, določenih v členu 4. Če iz mnenja izhaja, da cilji verjetno ne bodo doseženi, Svet s kvalificirano večino odloči o predlogu Komisije o dodatnih in/ali alternativnih ukrepih, potrebnih za dosego ciljev.

Člen 27

Sprememba najnižjih stopenj ribolovne umrljivosti

Če Komisija na podlagi mnenja STECF ugotovi, da najnižje stopnje ribolovne umrljivosti iz člena 4 niso skladne s cilji načrta upravljanja, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o spremenjenih najnižjih stopnjah ribolovne umrljivosti, ki so v skladu s tem ciljem.

Člen 28

Evropski sklad za ribištvo

V prvih treh letih uporabe večletnega načrta se bo zanj štelo, da je načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in za namene točke (i) člena 21(a) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 29

Podrazdelka ICES 27 in 28

1.   Države članice, ki ribarijo na območju B, vsako leto, najpozneje pa do 31. oktobra Komisiji predložijo poročilo o celotnem ulovu in prilovu trske, izvršenem v predhodnih 12 mesecih na območju B, ter o zavržkih te vrste rib, ki naj bodo opredeljeni po podrazdelkih ICES in glede na vrsto orodja iz člena 8(1).

2.   Komisija vsako leto, najpozneje pa do 15. decembra v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter na podlagi poročil držav članic iz odstavka 1 in nasvetov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo odloči o izključitvi podrazdelkov ICES 27 in/ali 28.2 iz omejitev, določenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13, če obstaja dokaz, da je ulov v teh podrazdelkih ICES manjši od 3 % celotnega ulova trske na območju B.

3.   Izključitev podrazdelkov ICES 27 in/ali 28.2 velja od 1. januarja do 31. decembra naslednjega leta.

4.   Člen 8(1)(b), (3), (4) in (5) se ne uporablja za podrazdelek ICES 28.1. Če pa obstaja dokaz, da je ulov trske večji od 1,5 % celotnega ulova trske na območju B, se uporabi člen 8 (1)(b), (3), (4) in (5) in veljajo odstavki 1, 2 in 3 tega člena.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Razveljavitev

1.   Uredba Sveta (ES) št. 779/97 se razveljavi.

2.   Odstavek 1a člena 19a Uredbe (EGS) št. 2847/93 se razveljavi.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2007

Za Svet

Predsednik

R. PEREIRA

(1)  Mnenje z dne 7. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(3)  UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

(4)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(5)  UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/2005 (UL L 290, 4.11.2005, str. 10).

(6)  UL L 113, 30.4.1997, str. 1.

(7)  UL L 349, 31.12.2005, str. 1.

(8)  UL L 365, 31.12.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 448/2005 (UL L 74, 19.3.2005, str. 5).

(9)  UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

(10)  UL L 12, 14.1.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1936/2005 (UL L 311, 26.11.2005, str. 1).

PRILOGA I

POSEBNA KONTROLNA REFERENČNA MERILA

Cilj

1.

Vsaka država članica določi posebna kontrolna referenčna merila v skladu s to prilogo.

Strategija

2.

Inšpekcija in nadzor nad ribolovnimi aktivnostmi se osredotočita na plovila, ki bodo verjetno lovila trsko. Kot dopolnilni navzkrižni mehanizem preskusa učinkovitosti inšpekcije in nadzora se uporabijo naključni inšpekcijski pregledi prevoza in trženja trske.

Prednostne naloge

3.

Za različne vrste orodja veljajo različne prednostne stopnje glede na to, v kolikšni meri je ladjevje prizadeto zaradi omejitev ribolovnih možnosti. Zato vsaka država članica določi posebne prednostne naloge.

Ciljna referenčna merila

4.

Države članice najpozneje v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe začnejo izvajati razporede kontrolnih pregledov, da bi dosegle spodnje cilje:

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija ima lahko na zahtevo dostop do programa vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a)   Pogostost kontrolnih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti najmanj enakovredna temu, kar bi se dobilo z enostavno naključno metodo vzorčenja, kjer inšpekcijski pregledi pokrivajo 20 % teže vseh iztovorov trske v državi članici.

b)   Pogostost kontrolnih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin trske, ki so na voljo za prodajo na dražbi.

(c)   Pogostost kontrolnih pregledov na morju

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih aktivnosti na vseh območjih. Referenčna merila za kontrolne preglede na morju se sklicujejo na število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja trske, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d)   Pogostost zračnega nadzora

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih aktivnosti na vseh območjih ob upoštevanju virov, s katerimi razpolaga država članica.

PRILOGA II

VSEBINA NACIONALNIH KONTROLNIH AKCIJSKIH PROGRAMOV

Nacionalni kontrolni akcijski programi si med drugim prizadevajo določiti naslednje.

1.   SREDSTVA NADZORA

Človeški viri

1.1

Število inšpektorjev na kopnem in na morju ter obdobja in območja njihove napotitve.

Tehnični viri

1.2

Število patruljnih čolnov in letal ter obdobja in območja njihove napotitve.

Finančna sredstva

1.3

Proračunska dodelitev sredstev za napotitve človeških virov, patruljnih čolnov in letal.

2.   ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN SPOROČANJE PODATKOV V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI AKTIVNOSTMI

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členi 13, 14, 15 in 18.

3.   DOLOČITEV PRISTANIŠČ

Kadar je to potrebno, seznam pristanišč, določenih za iztovarjanje trske v skladu s členom 19.

4.   VSTOP V POSEBNA OBMOČJA IN IZSTOP IZ NJIH

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členom 17.

5.   NADZOR NAD IZTOVORI

Opis zmogljivosti in/ali sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti z določbami iz členov 12, 16, 20, 22 in 23.

6.   POSTOPKI NADZORA

Nacionalni kontrolni akcijski programi določijo postopke, ki se uporabijo:

(a)

ob izvajanju inšpekcijskih pregledov na morju in na kopnem;

(b)

za komunikacijo s pristojnimi organi, ki jih druge države članice določijo kot pristojne za nacionalni kontrolni akcijski program za trsko;

(c)

za skupni nadzor in izmenjavo inšpektorjev, vključno z navedbo pristojnosti in pooblastil inšpektorjev, ki delujejo v vodah drugih držav članic.