22.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1

(1)

Evropski svet v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 je v svojih sklepih poudaril, da predstavljajo zmogljiva in integrirana omrežja v energetskem in prometnem sektorju temelj evropskega notranjega trga in da bosta boljša uporaba obstoječih omrežij ter izgradnja manjkajočih členov omogočili povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ter zagotovili ustrezno raven kakovosti, pa tudi zmanjševanje ozkih grl in posledično dolgoročno zmogljivost. Te potrebe sodijo v okvir strategije, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad na Evropskem svetu z dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni in se je od takrat nanjo redno sklicevalo.

(2)

Evropski svet v Bruslju z dne 12. in 13. decembra 2003 je odobril Evropsko pobudo za rast s pozivom Komisiji k prestrukturiranju stroškov, če je potrebno, v naložbe v fizični kapital, zlasti v naložbe v infrastrukturo vseevropskih omrežij, katerih prednostni projekti predstavljajo bistvene elemente za krepitev povezanosti notranjega trga.

(3)

Zamude pri vzpostavitvi učinkovitih vseevropskih povezav, zlasti čezmejnih odsekov, lahko resno ogrozijo konkurenčnost Unije, držav članic in obrobnih regij, ki ugodnih učinkov notranjega trga ne bodo mogle oziroma ne bodo več mogle v celoti izkoristiti.

(4)

V Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (3) je bil strošek za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja med letoma 2007 in 2020 ocenjen na 600 milijard EUR. Samo investicije, potrebne za prednostne projekte v smislu Priloge III k omenjeni odločbi, predstavljajo skoraj 160 milijard EUR za obdobje 2007–2013.

(5)

Za dosego teh ciljev sta tako Evropski parlament kot tudi Svet izpostavila potrebo po krepitvi in prilagoditvi obstoječih finančnih instrumentov z zvišanjem ravni sofinanciranja Skupnosti, tako da se omogoči uporaba višje stopnje sofinanciranja Skupnosti, zlasti za projekte, ki jih zaznamuje čezmejna narava, tranzitna funkcija ali premagovanje naravnih ovir.

(6)

V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o spodbujanju prometa po celinskih plovnih poteh „NAIADES“ in ob upoštevanju trajnostne narave celinskih plovnih poti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti projektom celinskih plovnih poti.

(7)

V svoji resoluciji z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije za obdobje 2007–2013 (4) je Evropski parlament poudaril strateški pomen prometnih omrežij za dokončanje notranjega trga in razvoj tesnejših odnosov z državami kandidatkami, predkandidatkami ali državami, ki spadajo v „prijateljski krog“. Hkrati je izrazil pripravljenost, da preuči inovativne finančne instrumente, kot so garancije za posojila, evropske koncesije, evropska posojila in sklad za subvencioniranje obrestnih mer.

(8)

Ob upoštevanju zneskov, dodeljenih vseevropskim omrežjem v prometnem in energetskem sektorju (v nadaljevanju „TEN-T“ in „TEN-E“) v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013, ni mogoče ugoditi vsem potrebam, povezanim z izvajanjem prednostnih nalog, določenih v Odločbi št. 1692/96/ES za TEN-T in Odločbi št. 1364/2006/ES (5) za TEN-E. Zato je primerno, da se za dopolnitev nacionalnih virov financiranja, tako javnih kot tudi zasebnih, ta sredstva namenijo določenim skupinam projektov, ki bodo zagotovili največjo dodano vrednost za celotno omrežje, zlasti za čezmejne odseke, vključno s pomorskimi avtocestami, in projektom za odpravo ozkih grl, kot so naravne ovire, da se zagotovi nemoteno delovanje TEN-T in TEN-E infrastrukture. Da bi se pospešilo usklajeno izvajanje nekaterih projektov, se lahko v skladu s členom 17a Odločbe št. 1692/96/ES določijo evropski koordinatorji.

(9)

Komisija naj ob pomoči evropskih koordinatorjev, kjer so bili ti imenovani, ob upoštevanju, da so preostale naložbe TEN-T v prednostne projekte ocenjene na okoli 250 milijard EUR in da evropski finančni referenčni znesek za promet za obdobje 2007–2013 v višini 8 013 milijonov EUR predstavlja le majhen del potrebnega proračuna za dokončanje prednostnih projektov, v skladu s predvidenim časovnim razporedom izvede ukrepe za pomoč in usklajevanje prizadevanj držav članic na področju financiranja in dokončanja načrtovanega TEN-T. Komisija naj izvaja določbe, ki se nanašajo na evropske koordinatorje iz Odločbe št. 1692/96/ES. Morala bi tudi preučiti in skupaj z državami članicami rešiti dolgoročen finančni problem izgradnje in delovanja celotnega TEN-T, ob upoštevanju, da obdobje izgradnje zajema najmanj dve sedemletni proračunski obdobji ter da je pričakovana življenjska doba nove infrastrukture najmanj stoletje.

(10)

Odločba št. 1364/2006/ES določa cilje, prednostne naloge in projekte skupnega interesa za razvoj TEN-E, vključno s prednostnimi projekti, in daje ustrezno prednost projektom evropskega interesa. Vrednost naložb, ki so potrebne, da vse države članice lahko polno sodelujejo na notranjem trgu in da se dokončajo medsebojne povezave s sosednjimi državami, znaša v obdobju od 2007 do 2013 samo za prednostne projekte okoli 28 milijard EUR.

(11)

Evropski svet z dne 12. in 13. decembra 2003 je prav tako pozval Komisijo, naj še naprej preučuje potrebo po vzpostavitvi posebnega instrumenta garancij Skupnosti, namenjenega kritju nekaterih tveganj, ki se pojavijo po zaključku izgradnje, in sicer v okviru projektov TEN-T. Evropski svet je v zvezi z energetiko Komisijo pozval, naj izdatke po potrebi preusmeri v naložbe v fizični kapital, da bi se tako spodbudila rast.

(12)

Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (6) že predstavlja resničen napredek, saj za prednostne projekte dovoljuje višjo raven financiranja 20 %. Kljub temu pa je še vedno odvisna od izvedbenih pravil, ki zahtevajo poenostavitev, in splošnega proračuna z omejenimi viri. Zato se zdi nujno, da se dopolni nacionalno javno financiranje in zasebno financiranje, in sicer s povečanjem pomoči Skupnosti, tako z vidika višine zneska kot tudi stopenj pomoči, za okrepitev spodbujevalnega učinka sredstev Skupnosti, kar bi omogočilo izvedbo izbranih prednostnih projektov.

(13)

S to uredbo je treba vzpostaviti program, ki bo določal splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E. Ta program, ki se mora izvajati v skladu s pravom Skupnosti, zlasti na področju okolja, bi moral prispevati h krepitvi notranjega trga ter spodbudno vplivati na konkurenčnost in rast v Skupnosti.

(14)

Finančna pomoč Skupnosti iz proračuna za vseevropska omrežja bi morala poleg tega, da je osredotočena na projekte ali dele projektov, ki predstavljajo večjo evropsko dodano vrednost, kot taka spodbujati udeležence k pospešenemu izvajanju prednostnih projektov iz odločb št. 1692/96/ES in št. 1364/2006/ES. Prav tako bi morala omogočati financiranje drugih projektov evropske infrastrukture skupnega interesa, določenih v teh odločbah.

(15)

Finančna pomoč Skupnosti se dodeli za razvoj naložbenih projektov v TEN-T in TEN-E, da se zagotovijo trdne finančne obveznosti, pritegnejo institucionalni vlagatelji in spodbudi oblikovanje finančnih partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem. Na področju energetike je finančna pomoč v prvi vrsti namenjena premagovanju finančnih ovir, ki se lahko pojavijo med pripravo projekta in njegovim razvojem pred izgradnjo, ter bi morala biti osredotočena na čezmejne odseke prednostnih projektov in medsebojne povezave s sosednjimi državami.

(16)

Komisija je v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 4. julija 2005 o uvedbi evropskega sistema železniške signalizacije ERTMS/ETCS poudarila pomen hitrega in usklajenega prehoda na ta sistem, da se zagotovi interoperabilnost TEN-T. Zato je tako za infrastrukturo kot za opremo potrebna usmerjena in začasna podpora Skupnosti.

(17)

Zadevne države članice lahko pri nekaterih projektih zastopajo mednarodne organizacije. Izvajanje nekaterih projektov Komisija zaupa skupnim podjetjem v smislu člena 171 Pogodbe. V teh posebnih okoliščinah je treba za namene te uredbe razširiti opredelitev upravičenca do finančnega prispevka Skupnosti.

(18)

Da bi se odzvali na posebne zahteve vsakega projekta ter povečali učinkovitost in vrednost finančne pomoči Skupnosti, je lahko oblika pomoči različna: subvencije za študije in dela, subvencije za plačila glede na razpoložljivost, subvencioniranje obrestnih mer, garancije za posojila ali udeležba v skladih tveganega kapitala. Ne glede na njeno obliko mora biti finančna pomoč Skupnosti dodeljena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), in njenimi izvedbenimi pravili, razen v primerih, ko ta uredba izrecno odstopa od teh pravil. Izdajanje garancij za posojila in udeležba v skladih tveganega kapitala temeljita na tržnih načelih, njun dolgoročni cilj pa je doseči financiranje iz lastnih sredstev.

(19)

Za izvajanje finančne pomoči Skupnosti, namenjene obsežnim projektom, ki se izvajajo več let, je treba omogočiti večletno obveznost Skupnosti, pri čemer je treba razlikovati med financiranim projektom in vsakoletnimi odobritvami za prevzem obveznosti. Samo trdne in privlačne finančne obveznosti, ki Skupnost zavezujejo na dolgi rok, bodo omogočile zmanjševanje negotovosti, povezanih z dokončanjem teh projektov, ter pritegnile vlagatelje iz javnega in zasebnega sektorja. Projekti, zajeti v večletni program, predstavljajo najpomembnejše prednostne naloge pri razvoju TEN-T, kot je določeno v Odločbi št. 1692/96/ES, ter zahtevajo nadaljnjo dejavnost Skupnosti za zagotovitev njihovega nemotenega in učinkovitega dokončanja.

(20)

Treba je spodbuditi javno-zasebne oblike financiranja, bodisi institucionalne bodisi pogodbene, ki so se že izkazale kot učinkovite, s pravnimi jamstvi, ki so združljiva s pravom varstva konkurence in pravili notranjega trga, ter razširjati dobro prakso med državami članicami.

(21)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti učinkovitemu usklajevanju vseh ukrepov Skupnosti, ki vplivajo na vseevropska omrežja, zlasti financiranju iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter posojilom Evropske investicijske banke (v nadaljevanju „EIB“).

(22)

Ta uredba določa za celotno obdobje njenega izvajanja finančni okvir, ki za proračunski organ predstavlja glavni referenčni znesek v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8).

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(24)

Ob upoštevanju razvoja obeh sestavnih TEN-T in TEN-E ter njunih notranjih značilnosti in za učinkovitejše upravljanje je treba predvideti več ločenih uredb za področja, ki jih je do zdaj pokrivala Uredba (ES) št. 2236/95.

(25)

S to uredbo bi bilo treba določiti splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E v skladu s pravom in politikami Skupnosti, zlasti na področju konkurence, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja, javnih naročil in učinkovitega izvajanja politik Skupnosti v zvezi z interoperabilnostjo.

(26)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izvajanja TEN-T in TEN-E, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi potrebe po usklajevanju nacionalnih ukrepov laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja –

1.

„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt ali del projekta, ki je opredeljen kot projekt skupnega interesa za Skupnost na področju prometa v okviru Odločbe št. 1692/96/ES ali na področju energetike v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES;

2.

„prednostni projekt“ na področju prometa pomeni projekt skupnega interesa, ki se nahaja na osi, ali kateri koli drug projekt, naveden v Prilogi III k Odločbi št. 1692/96/ES, na področju energetike pa pomeni prednostni projekt skupnega interesa, ki je v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES prednostna naloga Skupnosti;

3.

„projekt evropskega interesa“ na področju energetike pomeni zrel projekt, ki se nahaja na prednostni osi iz Odločbe št. 1364/2006/ES in ga zaznamuje čezmejna narava ali močno vpliva na čezmejno zmogljivost tranzita;

4.

„del projekta“ pomeni vsako dejavnost, ki je finančno, tehnično ali časovno neodvisna in pripomore k izvedbi projekta;

5.

„čezmejni odsek“ pomeni čezmejne odseke iz člena 19b Odločbe št. 1692/96/ES, vključno s čezmejnimi odseki, ki preko tretjih držav zagotavljajo neprekinjenost prednostnega projekta med dvema državama članicama;

6.

„ozko grlo“ na področju prometa pomeni ovire za hitrost in/ali zmogljivost, ki preprečujejo zagotavljanje neprekinjenosti prometnih tokov;

7.

„upravičenec“ pomeni eno ali več držav članic, mednarodne organizacije ali skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe ali javna in zasebna podjetja ali subjekte, ki so popolnoma odgovorni za projekt in se ponudijo, da bodo za izvajanje projekta vložili lastna sredstva ali sredstva tretjih oseb;

8.

„študije“ pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, vključno s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, ki so potrebna za opredelitev in razvoj projekta v celoti ter za odločitev o njegovem financiranju, kakor so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega paketa;

9.

„dela“ pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev ter izvedbo gradbenih del in instalacij v zvezi s projektom, tehnično potrditev instalacij in zagon projekta;

10.

„stroški projekta“ pomenijo skupne stroške upravičenca za študije ali dela, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta in zanjo nujni;

11.

„upravičeni stroški“ pomeni del stroškov projekta, ki jih Komisija upošteva za izračun finančne pomoči Skupnosti;

12.

„instrument garancij za posojila“ pomeni garancijo, ki jo izda EIB v korist rezervnega likvidnostnega posojila za projekte skupnega interesa na področju prometa. Zajema tveganja dolžniške obveznosti zaradi izpada povpraševanja in iz tega izhajajoče nepredvidene izgube prihodka med začetnim obdobjem delovanja projekta. Instrument garancij za posojila se uporablja zgolj za projekte, katerih finančna zmogljivost v celoti ali delno temelji na prihodkih, cestninah ali drugih prihodkih, ki jih plačajo uporabniki ali upravičenci ali so plačani v njihovem imenu;

13.

„sheme plačil glede na razpoložljivost“ pomeni finančne sheme za infrastrukturne projekte, ki jih izgradi in vodi zasebni vlagatelj, ki po fazi izgradnje za opravljene infrastrukturne storitve prejema redna plačila. Stopnja plačila je odvisna od stopnje dosega s pogodbo dogovorjene ravni izvršenih del. Plačila glede na razpoložljivost se izplačajo med trajanjem pogodbe, sklenjene med naročnikom in subjektom, ki spodbuja projekt, in služijo za kritje stroškov izgradnje, financiranja, vzdrževanja in delovanja.

(a)

prednostnim projektom;

(b)

projektom za odpravo ozkih grl, zlasti v okviru prednostnih projektov;

(c)

projektom, ki jih skupaj predložita ali podpirata najmanj dve državi članici, zlasti v primeru tistih, ki vključujejo čezmejne odseke;

(d)

projektom, ki prispevajo k neprekinjenosti omrežja in optimizaciji njegovih zmogljivosti;

(e)

projektom, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti storitev, ponujenih na TEN-T, in ki med drugim z dejavnostmi na področju infrastrukture spodbujajo varnost in varovanje uporabnikov ter zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij;

(f)

projektom v zvezi z razvojem in uporabo sistemov za upravljanje železniškega, cestnega, zračnega, pomorskega, celinskega plovnega in obalnega prometa, ki zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij;

(g)

projektom, ki prispevajo k dokončanju notranjega trga; in

(h)

projektom, ki prispevajo k ponovni uravnoteženosti načinov prometa v korist tistih, ki so okolju najbolj prijazni, kot so celinske plovne poti.

(a)

razvoju omrežja, da bi se okrepilo ekonomsko in socialno povezovanje z zmanjševanjem osamitve regij z omejenimi možnostmi ter otoških regij Skupnosti;

(b)

optimizaciji zmogljivosti omrežja in povezovanju notranjega energetskega trga, zlasti projekti v zvezi z čezmejnimi odseki;

(c)

varnosti dobave energije, raznolikosti virov dobave energije in zlasti k medsebojnim povezavam s tretjimi državami;

(d)

priključitvi na obnovljive vire energije; in

(e)

varnosti, zanesljivosti in medsebojni operativnosti med seboj povezanih omrežij.

(a)

zrelost projekta;

(b)

spodbujevalni učinek posegov Skupnosti na javno in zasebno financiranje;

(c)

trdnost finančnega paketa;

(d)

socialno-ekonomske učinke;

(e)

posledice za okolje;

(f)

potrebo po premostitvi finančnih ovir; in

(g)

zapletenost projektov, na primer zaradi potrebe po premostitvi naravne ovire.

(a)

subvencije za študije ali dela;

(b)

na področju prometa subvencije za dela v okviru shem plačil glede na razpoložljivost;

(c)

subvencioniranje obrestnih mer za posojila, ki so jih odobrili EIB ali druge javne ali zasebne finančne institucije;

(d)

finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za garancije, ki jih bo izdala EIB iz lastnih virov v okviru instrumenta garancij za posojila. Obdobje trajanja teh garancij ne sme preseči pet let od datuma začetka izvajanja projekta. Izjemoma se v ustrezno utemeljenih primerih lahko garancija dodeli za obdobje do sedmih let. Prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije za instrument garancij za posojila ne sme preseči 500 milijonov EUR. EIB bo prispevala enak znesek. Dostopnost Skupnosti do instrumenta garancij za posojila, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Skupnosti instrumentu garancij za posojila in s tem se odgovornost splošnega proračuna Evropske unije konča. EIB bo nosila preostalo tveganje za vsa posojila. Temeljne zahteve, pogoji in postopki instrumenta garancij za posojila so določeni v Prilogi;

(e)

udeležba tveganega kapitala za investicijske sklade ali primerljiva finančna podjetja s težiščem na zagotavljanju tveganega kapitala za projekte vseevropskega omrežja in vključitvi znatnih investicij zasebnega sektorja; taka udeležba tveganega kapitala ne sme preseči 1 % proračunskih sredstev, določenih v členu 18;

(f)

finančni prispevek za dejavnosti, ki jih v zvezi s projekti izvajajo skupna podjetja.

(a)

za študije: 50 % upravičenih stroškov, ne glede na zadevni projekt skupnega interesa;

(b)

za dela:

(c)

za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS):

(d)

za sisteme upravljanja cestnega, zračnega, celinskega plovnega, pomorskega in obalnega prometa: največ 20 % upravičenih stroškov del.

(a)

ukine, razen v ustrezno utemeljenih primerih, finančno pomoč, dodeljeno projektom ali delom projektov, ki se še niso začeli izvajati v dveh letih po datumu, določenem za začetek projekta, kakor je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči;

(b)

lahko začasno ukine, zmanjša ali prekine finančno pomoč:

(c)

lahko ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če se v štirih letih po zaključnem datumu, dogovorjenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, izvedba projekta ali dela projekta, ki prejema finančno pomoč, ni zaključila.

(a)

kadar je to potrebno, zlasti po ukinitvi, prekinitvi ali zmanjšanju finančne pomoči ali po zahtevi za vračilo finančne pomoči; ali

(b)

v primeru kumulacije pomoči Skupnosti za del projekta.