13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 646/2007

z dne 12. junija 2007

o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium v pitovnih piščancih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1091/2005

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (1) ter zlasti členov 4(1), 8(1) in 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele ter drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša njihova razširjenost in tveganje za javno zdravje.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba vzpostaviti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, pri pitovnih piščancih na ravni primarne proizvodnje. Tako zmanjšanje je pomembno zaradi strogih ukrepov, ki jih je v skladu z navedeno uredbo z dne 12. decembra treba uporabiti za sveže meso okuženih jat pitovnih piščancev. Zlasti sveže perutninsko meso, vključno z mesom pitovnih piščancev, se ne sme dajati v promet za prehrano ljudi, razen če v 25 gramih takega mesa ni salmonele.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je cilj Skupnosti uvesti numerično izražen najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev shem testiranja, potrebnih za preverjanje doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Za določitev cilja Skupnosti so bili zbrani primerljivi podatki o razširjenosti zadevnih serotipov salmonele v jatah pitovnih piščancev v državah članicah v skladu z Odločbo Komisije 2005/636/ES (2) o temeljni raziskavi razširjenosti salmonele v jatah pitovnih piščancev.

(5)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je v prehodnem obdobju treh let cilj Skupnosti za pitovne piščance zajeti le Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium. Drugi serotipi, pomembni za javno zdravje, se lahko obravnavajo po navedenem obdobju.

(6)

Da bi se preveril napredek pri doseganju cilja Skupnosti, je treba v tej uredbi določiti ponovno vzorčenje jat pitovnih piščancev.

(7)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) o vzpostavitvi cilja Skupnosti za pitovne piščance. Zlasti delovna skupina EFSA o podatkovni zbirki za zoonoze je 28. marca 2007 sprejela Poročilo o analizi temeljne raziskave o razširjenosti salmonele v jatah pitovnih piščancev vrste Gallus gallus v EU, 2005–2006, Del A: Ocene razširjenosti salmonele (3).

(8)

Uredbo Komisije (ES) št. 1091/2005 z dne 12. julija 2005 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele (4) je nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne 1. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (5). Zaradi jasnosti je primerno, da se Uredba (ES) št. 1091/2005 razveljavi.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj Skupnosti

1.   Cilj Skupnosti, kot je navedeno v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003, za zmanjšanje Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium v pitovnih piščancih („cilj Skupnosti“) je do 31. decembra 2011 zmanjšati največji odstotek jat pitovnih piščancev, pozitivnih na Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium, na največ 1 %.

2.   Shema testiranja, potrebna za preverjanje napredka pri doseganju cilja Skupnosti, je določena v Prilogi.

3.   Komisija bo proučila pregled sheme testiranja iz Priloge na podlagi spoznanj, pridobljenih v letu 2009, ki je bilo prvo leto nacionalnih programov nadzora, kot je navedeno v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003.

Člen 2

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1091/2005

Uredba (ES) št. 1091/2005 se razveljavi s 1. julijem 2007.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1177/2006.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 1(1) in (3) se uporabljata od 1. julija 2007, člen 1(2) pa se uporablja od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. junija 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 228, 3.9.2005, str. 14.

(3)  The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 98, 1–85.

(4)  UL L 182, 13.7.2005, str. 3.

(5)  UL L 212, 2.8.2006, str. 3.


PRILOGA

Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Skupnosti, kot je naveden v členu 1(2)

1.   Pogostost in status vzorčenja

(a)

Okvir vzorčenja bo zajel vse jate pitovnih piščancev s področja uporabe Uredbe (ES) št. 2160/2003.

(b)

Jate pitovnih piščancev se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in pristojnega organa.

Vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti se opravlja v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003 v treh tednih preden se ptice prepeljejo v klavnico.

Vzorčenje pristojnega organa vključuje letno vsaj eno jato pitovnih piščancev na 10 % gospodarstev z več kot 5 000 pticami. Opravi se na podlagi tveganja, kadar pristojni organ meni, da je potrebno.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti.

(c)

Vendar pa se lahko z odstopanjem od točke (a) pristojni organ pri gospodarstvih z več jatami odloči za vzorčenje vsaj ene jate pitovnih piščancev na testiranje, če:

(i)

se uporablja sistem „all-in/all-out“;

(ii)

se uporablja isto upravljanje za vse jate;

(iii)

sta krma in voda skupni za vse jate;

(iv)

je bil test na salmonelo opravljen v teku enega leta in najmanj v šestih testiranjih v skladu s shemo spremljanja iz točke (b) v vseh jatah na gospodarstvu, in je odgovorni organ odvzel vzorce najmanj enega testiranja vseh jat; ter

(v)

so bili vsi rezultati testiranj na Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium negativni.

2.   Protokol vzorčenja

Vzameta se najmanj dva para brisov škornjev/nogavic. Za jate pitovnih piščancev iz proste reje se vzorce zbira le na območju znotraj poslopij. Vse brise škornjev/nogavic je treba zbrati v enem vzorcu.

V jatah z največ 100 pitovnih piščancev, kadar ni možno uporabljati brisov škornjev/nogavic, ker dostop do poslopij ni možen, se to lahko nadomesti z brisi potegljaja z roko, kadar se škornji ali nogavice za jemanje brisov nosijo na orokavičenih rokah in se podrgnejo po površinah, okuženih s svežimi fekalijami ali, če to ni izvedljivo, z drugimi tehnikami vzorčenja za fekalije, primernimi za ta namen.

Preden se škornji/nogavice obujejo je treba njihovo površino navlažiti z redčili za največjo obnovo (redčilo z največjo obnovo: 0,8 % natrijevega klorida, 0,1 % pepton v sterilni deionizirani vodi) ali sterilno vodo ali drugim redčilom, ki ga je odobril nacionalni referenčni laboratorij, naveden v členu 11 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Uporabo kmetijske vode, ki vsebuje protimikrobna sredstva ali dodatna razkužila, je treba prepovedati. Priporočen način za navlažitev škornjev za jemanje brisov je, da se vanje vlije tekočina, preden se obujejo. Namesto tega se škornji ali nogavice za jemanje brisov lahko pred uporabo sterilizirajo z redčilom v sterilizacijskih posodah ali kozarcih. Redčila se lahko nanesejo tudi po obutju škornjev z uporabo razpršila ali puhalke.

Zagotovi se, da so vse enote v poslopju pri vzorčenju sorazmerno zastopane. Vsak par zajema približno 50 % območja poslopja.

Po končanju vzorčenja se vatirane palčke za jemanje brisov previdno odstranijo, da se sprijeti material ne poškoduje. Škornji za jemanje brisov se lahko obrnejo, da se pridobi material. Namestijo se v torbo ali lonec in se označijo.

Pristojni organ za zagotovitev pravilne uporabe protokola vzorčenja nadzira izobraževanje nosilcev živilske dejavnosti.

Kadar pristojni organ vzorči zaradi suma okužbe s salmonelo in v vsakem drugem primeru, kadar meni, da je to primerno, se pristojni organ z nadaljnjimi testi prepriča, da na rezultate preiskave salmonele pri jatah pitovnih piščancev ni vplivala uporaba protimikrobnih sredstev v navedenih jatah.

Kadar ni bila odkrita prisotnost Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium, vendar so bile odkrite protimikrobne snovi ali zaviralni učinek bakterijske rasti, se za namen cilja Skupnosti iz člena 1(2) šteje, da je jata pitovnih piščancev okužena.

3.   Preučevanje vzorcev

3.1   Prevoz in priprava vzorcev

Vzorci se na dan, ko so bili zbrani, pošljejo z ekspresno pošto ali po kurirju v laboratorije, navedene v členih 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003, v 25 urah po zbiranju. V laboratoriju se vzorci hranijo v zmrznjeni obliki do preiskave, ki mora biti opravljena v 48 urah po prejetju.

Par brisov škornjev/nogavic se pazljivo razpakira, da se sprijeti fekalni material ne poškoduje, zbere in postavi v 225 ml puferske peptonske vode (BPW), ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo.

Vzorec se pomeša tako, da se popolnoma zasiči, nato pa se nadaljuje z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

Če je bil sprejet dogovor o ISO-standardih za pripravo fekalij za odkrivanje salmonele, se ti uporabijo namesto določb o pripravi vzorcev iz te točke.

3.2   Metoda odkrivanja

Uporablja se metoda odkrivanja, ki jo priporoča Referenčni laboratorij Skupnosti za salmonelo iz Bilthovna na Nizozemskem.

Navedena metoda je opisana v sedanji različici osnutka Priloge D ISO 6579 (2002): „Odkrivanje salmonele spp. v živalskih fekalijah in vzorcih iz faze primarne proizvodnje“.

Pri navedeni metodi odkrivanja se uporablja poltrdno sredstvo (spremenjeno poltrdno sredstvo Rappaport-Vassiladis, MSRV) kot edino sredstvo za selektivno obogatitev.

3.3   Serotipizacija

Serotipizacija z uporabo sheme Kaufmann-White se opravi za vsaj en izolat vsakega pozitivnega vzorca.

3.4   Alternativne metode

V zvezi z vzorci, vzetimi na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se metode analize iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) lahko uporabljajo namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije, kot je določeno v točkah 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge, če so bile validirane v skladu s standardom EN/ISO 16140/2003.

3.5   Shranjevanje sevov

Pristojni organ zbere vsaj en izoliran sev na poslopje in leto ter ga shrani za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje na protimikrobno odpornost z uporabo običajnih metod zbiranja kultur, ki mora zagotoviti celovitost sevov za najmanj dve leti.

4.   Rezultati in poročanje

4.1   Izračun razširjenosti za preverjanje doseganja cilja Skupnosti

Za namen preverjanja doseganja cilja Skupnosti se jata pitovnih piščancev šteje za pozitivno, kadar se v jati nesnic kadar koli odkrije prisotnost Salmonella Enteritidis in/ali Salmonella Typhimurium (razen cepnega seva).

Pozitivne jate pitovnih piščancev se štejejo samo enkrat na testiranje, ne glede na število postopkov vzorčenj in testiranj, o njih pa se poroča samo v letu prvega pozitivnega vzorčenja.

4.2   Poročanje

Poročanje vsebuje:

(a)

skupno število jat pitovnih piščancev, ki jih je vzorčil pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti;

(b)

skupno število okuženih jat pitovnih piščancev;

(c)

vse izolirane serotipe salmonele (vključno z drugimi, razen Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium);

(d)

obrazložitve o rezultatih, zlasti v zvezi z izjemnimi primeri.

Rezultati in kakršne koli dodatne pomembne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

4.3   Dodatne informacije

Za analizo na nacionalni ravni ali analizo Evropske agencije za varnost hrane se na njihovo zahtevo za vsako jato testiranih pitovnih piščancev dajo na voljo vsaj naslednje informacije:

(a)

vzorec, ki ga je vzel pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti;

(b)

navedba gospodarstva, enkratno;

(c)

navedba poslopja, enkratno;

(d)

mesec vzorčenja.


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.