UREDBA KOMISIJE (ES) št. 498/2007

z dne 26. marca 2007

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (1) in zlasti člena 102 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1198/2006 (Osnovna uredba) glede:

Člen 2

Posebne ureditve za nekatere operativne programe

Za operativne programe, za katere celotni upravičeni javni izdatki ne presegajo 90 milijonov EUR po cenah iz leta 2004, so posebne ureditve določene v členu 28(2) in členih 51, 52 in 53.

POGLAVJE II

STRUKTURA IN POSREDOVANJE OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 3

Struktura in posredovanje operativnih programov

1.   Vsebina operativnega programa iz člena 20 Osnovne uredbe se določi v skladu z delom A Priloge I k tej uredbi, finančni načrt pa kot je določeno v delu B navedene priloge.

Predhodno vrednotenje iz člena 48 Osnovne uredbe je treba priložiti operativnemu programu.

2.   Države članice Komisiji dajo na voljo elektronsko različico operativnega programa, ki se po vsaki reviziji programa posodobi. Države članice Komisiji predložijo prošnje za spremembo programa iz člena 18 Osnovne uredbe z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 65 te uredbe. Države članice Komisiji posredujejo prošnje za spremembo operativnega programa, ki vpliva na prispevek Evropskega sklada za ribištvo (ESR) za tekoče leto najpozneje do 30. septembra tekočega leta.

POGLAVJE III

PREDNOSTNE OSI

ODDELEK 1

Prednostna os 1: Ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti

Člen 4

Državna pomoč za trajno ukinitev ribolovne dejavnosti

1.   Po trajni ukinitvi ribolovne dejavnosti se zadevno ribolovno plovilo trajno izbriše iz evidence ribiške flote Skupnosti, in, kjer je to primerno, se ustrezno ribolovno dovoljenje za plovilo trajno prekliče.

2.   V operativnem programu so podrobno opredeljene metode za izračun premij, odobrenih na podlagi člena 23 Osnovne uredbe.

3.   Kadar se trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti ribiških plovil doseže s prerazporeditvijo iz člena 23(1)(b) Osnovne uredbe, države članice skladno s tem prilagodijo premije in pri tem upoštevajo merila, kot so tržna vrednost ribolovnega dovoljenja za plovilo in preostala vrednost plovila.

4.   V primeru izgube ribolovnega plovila v času od sklepa o dodelitvi premije in dejanskega dne trajne ukinitve ribolovne dejavnosti, organ za upravljanje naredi finančne popravke za znesek odškodnine, ki jo plača zavarovalnica.

Člen 5

Državna pomoč zaradi začasne prekinitve ribolovne dejavnosti

1.   V operativnem programu so podrobno opredeljene metode za izračun premij, odobrenih na podlagi člena 24 Osnovne uredbe.

2.   V členu 24(2) Osnovne uredbe „finančna pomoč Skupnosti, dodeljena sektorju“ pomeni prispevek ESR k operativnemu programu zadevne države članice.

Člen 6

Naložbe v ribiška plovila in selektivnost

1.   Za namene člena 25 Osnovne uredbe je organ za upravljanje odgovoren za ocenjevanje upoštevanja odstavkov 2 do 5 tega člena in na zahtevo Komisiji posreduje vse ustrezne dokumente.

2.   Skupni upravičeni izdatki na plovilo, ki jih je treba na podlagi člena 25, razen odstavka 6(e) navedenega člena Osnovne uredbe podpirati v celotnem programskem obdobju, ne presegajo največjega zneska, določenega na podlagi objektivnih meril, kot so našteta v členu 23(3) iste uredbe in vključena v operativni program.

3.   Skupina plovil lahko doseže 20 % zmanjšanje moči motorja, kakor je določeno v členu 25(4) Osnovne uredbe, pod naslednjimi pogoji:

4.   Izstop ribiške zmogljivosti iz ribiške flote z državno pomočjo se ne šteje za 20 % zmanjšanje moči, ki ga lahko doseže skupina plovil, kakor je določeno v členu 25(4) Osnovne uredbe.

5.   Finančna podpora, ki se odobri na podlagi člena 25(6)(e) Osnovne uredbe, se odobri samo za opremo in posodobitev zaščite ulova in orodja pred plenilci v naravi, ki so zaščiteni z Direktivo Sveta 79/409/EGS (13) in 92/43/EGS (14).

Člen 7

Mali priobalni ribolov

1.   Če je v skladu s členom 26(2) Osnovne uredbe zmanjšana stopnja zasebne finančne udeležbe, se skladno s tem poveča stopnja javnega prispevka. Prispevek iz ESR se izračuna v skladu s stopnjami, določenimi v členu 53 Osnovne uredbe glede na tako dobljeni javni prispevek.

2.   V operativnem programu so podrobno opredeljene metode za izračun premij, odobrenih na podlagi člena 26(3) in 26(4) Osnovne uredbe v korist malega priobalnega ribolova.

3.   V členu 26(4)(b) Osnovne uredbe „ribiški proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, ki izhajajo iz ulova ribiških plovil za mali priobalni ribolov.

Člen 8

Družbeno-gospodarsko nadomestilo za upravljanje ribiške flote Skupnosti

1.   V operativnem programu so podrobno opredeljene metode za izračun družbeno-gospodarskega nadomestila za upravljanje ribiške flote Skupnosti, odobrenega na podlagi člena 27 Osnovne uredbe.

2.   Podpora za zgodnjo upokojitev, predvidena v členu 27(1)(d) Osnovne uredbe, je upravičena do nadomestila iz ESR tudi, če je upravičencem izplačana po 31. decembru 2015 pod pogojem, da je bila v ta namen zavarovana na blokiranem računu.

ODDELEK 2

Prednostna os 2: Ribogojstvo, ribolov v celinskih vodah, predelava in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva

Člen 9

Področje poseganja v ribogojstvo

Podpora na podlagi člena 28(6) Osnovne uredbe lahko krije stroške presoj, predvidenih v Direktivi Sveta 85/337/EGS (15).

Člen 10

Ukrepi za produktivne naložbe v ribogojno proizvodnjo

1.   Za namene člena 29(1)(a), (b) in (c) Osnovne uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Podpora, predvidena v členu 29 Osnovne uredbe, lahko zajema delovna plovila v ribogojstvu. Ribiška plovila, kakor so opredeljena v členu 3(c) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 (16) se ne štejejo za delovna plovila v ribogojstvu, tudi če se uporabljajo izključno v ribogojstvu.

3.   Brez poseganja v člen 35(6) Osnovne uredbe lahko podpora na podlagi člena 29 Osnovne uredbe krije naložbe, ki se nanašajo na trgovino na drobno v ribogojnici, kadar je takšna trgovina sestavni del ribogojnice.

4.   Če države članice uporabijo možnost, predvideno v členu 29(1)(a) Osnovne uredbe, morajo vzpostaviti mehanizme, da so organu za upravljanje na voljo rezultati analize tržnih perspektiv za ribogojne vrste.

5.   Za ukrepe, predvidene v členu 29 Osnovne uredbe, države članice v svojem operativnem programu opišejo, kako se bo pomoč prednostno razvrščala mikro in malim podjetjem.

Člen 11

Vodno-okoljski ukrepi v ribogojstvu

1.   Če se pomoč odobri upravičencem za namene iz člena 30 Osnovne uredbe, države članice preverijo, da upravičenci ravnajo v skladu z vodno-okoljskimi zavezami najpozneje tri leta od datuma odobritve operacije in na koncu izvajanja operacije.

2.   Podpora, predvidena v členu 30(2)(b) Osnovne uredbe, zadeva samo stroške udeležbe v Sistemu okoljskega ravnanja in presoje (EMAS) pred odobritvijo sistema za posamezno podjetje.

3.   V členu 30(2)(c) Osnovne uredbe „ekološko ribogojstvo“ pomeni ribogojne dejavnosti, ki proizvajajo gojene vodne vrste v skladu z ekološko pridelavo v smislu člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (17) in ki imajo označbe v ta namen. Do sprejema podrobnih pravil pridelave na ravni Skupnosti, vključno s pravili za konverzijo, ki se uporabljajo za ekološko ribogojstvo, se uporabljajo nacionalna pravila, oziroma če teh ni, zasebni standardi, ki jih sprejemajo ali priznavajo države članice.

4.   Podpora, predvidena v členu 30(2)(d) Osnovne uredbe, se lahko odobri samo za posebne omejitve ali zahteve za območja NATURA 2000, ki jih nalagajo ustrezni nacionalni ukrepi za izvajanje direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS.

5.   V členu 30(3) Osnovne uredbe „splošna dobra ribogojna praksa“ pomeni skladnost z zavezujočo zakonodajo, tako v zvezi z zdravjem, veterino kot z okoljskimi zadevami, ter uporabo proizvodnih protokolov, ki preprečujejo izgubo virov in nepotrebno onesnaževanje.

Člen 12

Ukrepi za zdravje živali

1.   Podpora, predvidena v členu 32 Osnovne uredbe lahko zajema:

2.   Organ za upravljanje operativnega programa odloči ali bo prispeval k financiranju nadzornih ukrepov iz odstavka 1(a) ali programa za izkoreninjene iz odstavka 1(b), in pred posredovanjem ukrepov oziroma programa v skladu z določbami Odločbe 90/424/EGS sprejme podrobne ureditve za finančno udeležbo.

3.   Če Komisija v skladu s členom 24 Odločbe 90/424/EGS nadzornih ukrepov ali programa za izkoreninjenje iz odstavka 1 tega člena ne odobri, se predvideni prispevek takoj vrne v proračun operativnega programa.

4.   Če je vrednost upravičenih stroškov dejavnosti, ki jo odobri Komisija v skladu s členom 24 Odločbe 90/424/EGS, nižja od vsote, ki jo je predvidel organ za upravljanje, država članica lahko na ta način sproščeno razliko ponovno uporabi za svoj operativni program.

5.   Podpora, predvidena v členu 32 Osnovne uredbe ne zajema nadzornih dejavnosti, katerih namen je dokazati, da so brez bolezni, da bi dobili status območja, ki je uradno prosto bolezni, ali stalnih stroškov, kot so stroški uradnih veterinarskih služb.

Člen 13

Ribolov v celinskih vodah

1.   V členu 33 Osnovne uredbe „plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah“ pomenijo plovila, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom v celinskih vodah in niso vključena v evidenco ribiške flote Skupnosti.

2.   Za naložbe, določene v drugem pododstavku člena 33(2) in člena 25 Osnovne uredbe, lahko plovila, katerih dolžina ne presega 12 metrov, in ki ne uporabljajo vlečnega orodja ter se ukvarjajo z ribolovom v celinskih vodah, uživajo podporo z isto intenzivnostjo pomoči, kakor je določeno za mala plovila za obalno plovbo iz člena 26 iste uredbe.

3.   Države članice v svojih operativnih programih določijo, kako bodo zagotovile, da naložbe, podprte na podlagi člena 33 Osnovne uredbe, ne ogrožajo ravnovesja med velikostjo flote in odgovarjajočimi razpoložljivimi viri rib.

Člen 14

Naložbe v predelavo in trženje

1.   ESR na podlagi člena 34 Osnovne uredbe lahko podpira naložbe za ekstrakcijo dioksina in drugih snovi, ki škodujejo zdravju ljudi, iz ribje moke ali ribjega olja, tudi če uporaba in predelava končnih proizvodov nista namenjena za prehrano ljudi.

2.   Za ukrepe, predvidene v členu 35 Osnovne uredbe, države članice v svojih operativnih programih opišejo, kako se bo pomoč prednostno razvrščala mikro in malim podjetjem.

ODDELEK 3

Prednostna os 3: Ukrepi v skupnem interesu

Člen 15

Skupni ukrepi

1.   Podpora, predvidena v členu 37 Osnovne uredbe, ne zajema stroškov, povezanih z raziskovalnim ribolovom.

2.   Podpora, predvidena v točki (n) prvega odstavka člena 37 Osnovne uredbe, se lahko odobri za:

3.   Podpora iz odstavka 2(b) tega člena je degresivna tri leta po dnevu posebnega priznanja na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 104/2000.

Člen 16

Ukrepi za varovanje in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst

1.   Podpora, predvidena v točki (a) prvega pododstavka člena 38(2) Osnovne uredbe, zadeva ukrepe za konstruiranje in vgradnjo umetnih grebenov ali drugih dolgotrajnih objektov.

Podpora lahko zajema delo pred vgradnjo, vključno s študijami, sestavne dele, signalizacijo, prevoz in montažo objektov in znanstveno spremljanje.

2.   Podpora predvidena v členu 38(2) Osnovne uredbe ne zajema naprav za združevanje rib.

3.   Podpora, predvidena v točki (c) prvega pododstavka člena 38(2) Osnovne uredbe, lahko zajema izdatke za potrebne ohranitvene ukrepe za območja, ki spadajo v evropsko ekološko omrežje NATURA 2000. Podpora lahko zajema pripravo načrtov upravljanja, strategij in shem, infrastrukturo, vključno z amortizacijo in opremo za rezervate, usposabljanje in izobraževanje za zaposlene v rezervatih ter ustrezne študije.

4.   Podpora previdena v točki (c) prvega pododstavka člena 38(2) Osnovne uredbe ne zajema nadomestil za izpadle pravice, izpad dohodka in plač zaposlenih.

5.   V drugem pododstavku člena 38(2) Osnovne uredbe „neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost izpuščanja živih vodnih organizmov, ki so bili proizvedeni v drstišču ali so bili ulovljeni kje drugje.

Člen 17

Mesta iztovarjanja

V primeru podpore za naložbe za prestrukturiranje mest iztovarjanja in izboljšanje pogojev za ribe, ki jih priobalni ribiči iztovorijo na obstoječih mestih iztovarjanja, kakor je predvideno v drugem pododstavku člena 39(1) Osnovne uredbe, države članice zagotovijo, da mesta iztovarjanja ravnajo v skladu z ustreznimi sanitarnimi predpisi in da se izvršujejo nadzorni ukrepi.

Člen 18

Razvoj novih trgov in oglaševalske kampanje

1.   Podpora za promocijske ukrepe, kakor je predvideno v členu 40(3)(a), (d), (e) in (g) Osnovne uredbe lahko zajema zlasti:

2.   Glede proizvodov, zaščitenih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (20), se podpora lahko odobri za njihovo oglaševanje samo od dneva, ko je ime vpisano v register, kakor je predvideno v členu 7 navedene uredbe.

Člen 19

Pilotni projekti

1.   Na podlagi člena 41 Osnovne uredbe se podpora ne odobri za raziskovalni ribolov.

2.   V primeru podpore za pilotni projekt, kakor je predvideno v členu 41 Osnovne uredbe, organ za upravljanje zagotovi, da pilotni projekti vključujejo ustrezno znanstveno nadaljnje spremljanje izvajanja in da se izdela ustrezna ocena kakovosti tehničnih poročil iz člena 41(3) navedene uredbe.

3.   Pilotni projekti niso neposredno gospodarske narave. Kateri koli dobiček, ki se ustvari med izvajanjem pilotnega projekta, se odšteje od javne pomoči, podeljene operaciji.

4.   Če skupni stroški pilotnega projekta presegajo 1 milijon EUR, organ za upravljanje pred odobritvijo pilotnega projekta zahteva presojo, ki jo opravi neodvisni znanstveni organ.

Člen 20

Predelava ribiških plovil za prerazporeditev

Podpora, predvidena v členu 42 Osnovne uredbe, se lahko odobri za predelavo ribiškega plovila po prerazporeditvi samo, če se to plovilo trajno izbriše iz registra ribiške flote in, kjer je to primerno, se ustrezno ribolovno dovoljenje za plovilo trajno prekliče.

ODDELEK 4

Prednostna os 4: Trajnostni razvoj ribiških območij

Člen 21

Cilji in ukrepi

Podpora, odobrena na podlagi člena 43 Osnovne uredbe, je za:

Člen 22

Ozemeljska uporaba prednostne osi 4

1.   V operativnem programu so podrobno opredeljeni postopki in merila za izbor ribiških območij. Države članice odločijo, kako bodo uporabile člen 43(3) in (4) Osnovne uredbe.

2.   Ni treba, da ribiška območja sovpadajo z nacionalnim upravnim območjem ali z območji, določenimi zaradi izpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči na podlagi ciljev strukturnih skladov.

Člen 23

Postopki in merila za izbor skupin

1.   Skupina, kakor je navedena v členu 45(1) Osnovne uredbe, je sestavljena tako, da lahko pripravi in izvaja razvojno strategijo na zadevnem območju.

Ustreznost in učinkovitost partnerstva se oceni na podlagi sestave ter preglednosti in jasnosti pri dodelitvi nalog in odgovornosti.

Zagotovljena mora biti zmožnost partnerjev, da opravljajo naloge, ki so jim dodeljene, ter učinkovitost in odločanje.

Partnerstvo naj sestavljajo, tudi na ravni odločanja, predstavniki ribiškega sektorja in drugih ustreznih lokalnih družbeno-gospodarskih sektorjev.

2.   Šteje se, da je upravna zmogljivost „skupine“ ustrezna, če skupina:

3.   Če je skupini zaupano upravljanje javnih sredstev, je treba oceniti njeno finančno usposobljenost:

4.   Skupine za izvajanje lokalnih razvojnih strategij je treba izbrati najpozneje štiri leta od datuma odobritve operativnega programa. Če organ za upravljanje organizira več kot en postopek izbire za skupine, se lahko odobri daljše roke.

5.   V operativnem programu so navedeni:

Člen 24

Lokalna razvojna strategija

Lokalna razvojna strategija, ki jo predlaga skupina v skladu s členom 45(2) Osnovne uredbe:

Člen 25

Izvajanje lokalne razvojne strategije

1.   Ne glede na člen 45(2) Osnovne uredbe skupina izbere operacije, ki se financirajo na podlagi lokalne razvojne strategije.

2.   Če je skupini zaupano upravljanje javnih sredstev, oblikuje ločen račun za izvajanje lokalne razvojne strategije.

ODDELEK 5

Skupne določbe za več ukrepov

Člen 26

Skupne določbe za prednostne osi 1 do 4

Naslednji izdatki niso upravičeni do prispevka iz ESR:

POGLAVJE IV

VREDNOTENJE OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 27

Vmesna vrednotenja

Države članice posredujejo vmesna vrednotenja iz člena 49 Osnovne uredbe najpozneje do 30. junija 2011. Komisija lahko prekine štetje roka za plačilo v skladu s členom 88 Osnovne uredbe, če država članica ni izpolnila te obveznosti.

POGLAVJE V

INFORMIRANJE IN OBJAVA

Člen 28

Opis ukrepov informiranja in objave v operativnem programu in v letnih in končnih poročilih o izvajanju

1.   Za namen člena 20(1)(g)(v) Osnovne uredbe operativni program vsebuje najmanj naslednje elemente:

2.   Za operativne programe iz člena 2 se odstavka 1(c) in (d) tega člena ne uporabljata.

3.   Letna poročila in končno poročilo o izvajanju operativnega programa iz člena 67 Osnovne uredbe vsebujejo:

Letno poročilo o izvajanju, ki zajema leto 2010 in končno poročilo o izvajanju iz člena 67 Osnovne uredbe vsebuje poglavje z oceno rezultatov ukrepov informiranja in objave glede vidljivosti in ozaveščenosti o operativnem programu in kakšno vlogo ima Skupnost, kakor je predvideno v odstavku 1(d) tega člena.

Člen 29

Ukrepi informiranja za morebitne upravičence

1.   Za namene člena 51(2)(a) Osnovne uredbe organ za upravljanje zagotovi, da se operativni program s podrobnostmi o finančnem prispevku ESR razširi v javnosti in da je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Poleg tega organ za upravljanje zagotovi, da informacije o možnostih financiranja, ki jih prek operativnega programa skupaj nudita Skupnost in države članice, čim bolj razširijo v javnosti.

2.   Organ za upravljanje morebitnim upravičencem posreduje jasne in podrobne informacije, najmanj o:

3.   Organ za upravljanje obvesti morebitne upravičence o javni objavi, predvideni v točki (d) drugega odstavka člena 31.

4.   Organ za upravljanje v ukrepe informiranja in objave v skladu z državnimi zakoni in prakso vključi najmanj naslednje organe, ki lahko razširjajo informacije, naštete v odstavku 2:

Člen 30

Ukrepi informiranja za upravičence

Organ za upravljanje obvesti upravičence, da s sprejetjem sredstev sprejmejo tudi to, da bodo vključeni v seznam upravičencev, ki se objavi v skladu s točko (d) drugega odstavka člena 31.

Člen 31

Odgovornosti organa za upravljanje glede ukrepov informiranja in objave

Za namene člena 51(2)(c) Osnovne uredbe organ za upravljanje zagotovi, da se ukrepi informiranja javnosti in objave izvajajo s čim večjo medijsko pokritostjo in da se pri tem uporabljajo različne oblike in načini komunikacije na ustrezni teritorialni ravni.

Organ za upravljanje je odgovoren za organizacijo najmanj naslednjih ukrepov informiranja in objave:

Udeležencev in operacij, ki jih podpira ESR in katerih cilj je izboljšanje poklicnih spretnosti in usposabljanje ter upravičencev, ki dobijo podporo za zgodnji izhod iz ribiškega sektorja, vključno z zgodnjo upokojitvijo, kakor je predvideno v členu 27(1)(d) Osnovne uredbe, se ne navede.

Člen 32

Odgovornosti upravičencev glede ukrepov informiranja javnosti in objave

1.   Za namene člena 51 Osnovne uredbe je upravičenec odgovoren za obveščanje javnosti o pomoči, ki jo je dobil od ESR z ukrepi, določenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2.   Če skupni upravičeni stroški operacije, ki jo sofinancira ESR, presegajo 500 000 EUR in vključujejo financiranje infrastrukture ali gradnjo, upravičenec na lokaciji operacije med izvajanjem postavi pano. Informacije iz člena 33 zavzemajo najmanj 25 % panoja.

Ko je operacija zaključena, se pano nadomesti s trajno obrazložitveno ploščico iz odstavka 3.

3.   Če skupni upravičeni stroški operacije presegajo 500 000 EUR in vključujejo nakup fizičnega objekta ali financiranje infrastrukture ali gradnjo, upravičenec najpozneje šest mesecev od zaključka operacije namesti trajno obrazložitveno ploščico, ki je vidna in dovolj velika.

Na ploščici sta poleg informacij iz člena 33 navedena vrsta in naziv operacije. Informacije iz istega člena zavzemajo najmanj 25 % ploščice.

Obrazložitvena ploščica se namesti tudi na lokacijah skupin, financiranih na podlagi prednostne osi 4 Osnovne uredbe.

4.   V ustreznih primerih upravičenec zagotovi, da so tisti, ki sodelujejo v operaciji, ki jo sofinancira ESR, obveščeni o teh sredstvih.

Upravičenec zagotovi jasno obvestilo, da je bila operacija, ki se izvaja, izbrana na podlagi operativnega programa, ki ga sofinancira ESR.

V vsakem dokumentu, vključno s potrdili o udeležbi in drugimi potrdili, ki se nanaša na tako operacijo, je vključena izjava, da je operativni program sofinanciral ESR.

Člen 33

Tehnične značilnosti ukrepov informiranja in objave za operacijo

1.   Vsi ukrepi informiranja in objave za upravičence, morebitne upravičence in javnost vključujejo:

2.   Za male promocijske objekte se odstavek 1(b) in (c) ne uporablja.

POGLAVJE VI

INSTRUMENTI FINANČNEGA INŽENIRINGA

Člen 34

Splošne določbe, ki se uporabljajo za vse instrumente finančnega inženiringa

1.   Na podlagi člena 55(8) Osnovne uredbe ESR lahko, kot del operativnega programa, sofinancira izdatke glede operacij, ki vključujejo prispevke za podporo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, predvsem mala in srednja podjetja (MSP), vključno z mikro podjetji, kakor so opredeljena v Priporočila Komisije 2003/361/ES (21) z dne 1. januarja 2005, kot so skladi s tveganim kapitalom, jamstveni skladi in posojilni skladi, vključno prek holdingov.

Instrumenti finančnega inženiringa so v obliki aktivnosti, ki izvajajo vračljive naložbe ali zagotavljajo jamstva za vračljive naložbe ali oboje. Zanje se uporabljajo pogoji, določeni v členih 35, 36 in 37.

2.   Izkaz o izdatkih glede instrumentov finančnega inženiringa vsebuje skupne izdatke, plačane pri oblikovanju takih instrumentov ali za prispevke vanje. Pri delnem ali končnem zaprtju operativnega programa so upravičeni izdatki vsota vseh plačil za naložbe v podjetja iz vsakega instrumenta finančnega inženiringa iz odstavka 1 ali danih jamstev, vključno z zneski, ki jih jamstveni skladi predvidijo za jamstva in upravičenimi stroški upravljanja. Ustrezni izkaz o izdatkih se skladno popravi.

3.   Obresti, ki jih ustvarijo plačila iz operativnega programa v instrumente finančnega inženiringa, se uporabijo za plačilo instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednja podjetja, vključno z mikro podjetji.

4.   Viri, ki se vrnejo v operacijo iz naložb instrumentov finančnega inženiringa ali ostanejo potem, ko so prevzeta vsa jamstva, pristojni organi zadevnih držav članic uporabijo v korist malih in srednjih podjetij, vključno z mikro podjetji.

Člen 35

Pogoji, ki se uporabljajo za vse instrumente finančnega inženiringa

1.   Če ESR financira operacije, ki vključujejo instrumente finančnega inženiringa, vključno s tistimi, ki se organizirajo prek holdingov, partnerji, ki sofinancirajo, delničarji ali njihovi ustrezno pooblaščeni predstavniki posredujejo poslovni načrt.

Poslovni načrt oceni država članica ali organ za upravljanje, ki tudi spremlja izvajanje načrta, oziroma se to izvede v pristojnosti države članice ali organa za upravljanje. Ocena rentabilnosti naložbene dejavnosti instrumentov finančnega inženiringa upošteva vse vire dohodkov zadevnega podjetja.

2.   V poslovnem načrtu iz odstavka 1 je navedeno najmanj:

3.   Instrumenti finančnega inženiringa, vključno s holdingi, se ustanovijo kot neodvisne pravne osebe, ki jih urejajo sporazumi med partnerji, ki sofinancirajo, ali delničarji, ali kot poseben sveženj financiranja v okviru obstoječe finančne institucije.

Če se instrument finančnega inženiringa oblikuje v okviru finančne institucije, je ustanovljen kot ločeni finančni blok, za katerega veljajo posebna pravila izvajanja v okviru finančne institucije, ki zlasti določa vodenje ločenih računovodskih evidenc, v katerih se novi viri, vloženi v instrument finančnega inženiringa, vključno s tistimi, ki jih prispeva operativni program, razlikujejo od virov, ki so bili na začetku na voljo v instituciji.

Komisija ne postane partner, ki sofinancira ali delničar v instrumentih finančnega inženiringa.

4.   Povprečni letni stroški upravljanja v času pomoči ne smejo presegati nobenega od naslednjih pragov, razen če se po javnem razpisu ne dokaže, da je potreben višji odstotek:

5.   Pogoje za prispevke iz operativnega programa v instrumente finančnega inženiringa se določi v sporazumu o financiranju, ki ga skleneta ustrezno pooblaščen predstavnik instrumenta finančnega inženiringa in država članica ali organ za upravljanje.

6.   V sporazumu o financiranju iz odstavka 5 je navedeno najmanj:

7.   Organ za upravljanje sprejme previdnostne ukrepe za zmanjšanje kakršnega koli izkrivljanja konkurence pri tveganem kapitalu ali na trgu posojil. Dobički iz naložb v lastniški kapital in iz posojil, zmanjšani za sorazmerni delež stroškov upravljanja in spodbude za uspešnost, se lahko prednostno dodelijo vlagateljem, ki delujejo v skladu z načelom tržno usmerjenega vlagatelja do stopnje prejemkov, ki je določena v predpisih o instrumentih finančnega inženiringa, in se potem sorazmerno razdelijo med vse partnerje, ki sofinancirajo in delničarje.

Člen 36

Posebni pogoji, ki se uporabljajo za holdinge

1.   Kadar ESR financira instrumente finančnega inženiringa, organizirane prek holdingov, to je skladov, ki so ustanovljeni za naložbe v več skladov s tveganim kapitalom, jamstvenih skladov in posojilnih skladov, jih država članica ali organ za upravljanje izvaja v eni ali več od naslednjih oblik:

2.   Če ESR financira instrumente finančnega inženiringa, organizirane prek holdingov, država članica ali organ za upravljanje s holdingom sklene sporazum o financiranju, v katerem so določeni načini in cilji financiranja.

Sporazum o financiranju po potrebi upošteva ugotovitve ocene vrzeli med ponudbo in povpraševanjem za take instrumente s strani MSP.

3.   Sporazumu o financiranju iz odstavka 2 določa zlasti:

4.   Pogoji prispevkov v sklade s tveganim kapitalom, jamstvene sklade in posojilne sklade iz holdingov, ki jih podpira operativni program, bodo določeni v sporazumu o financiranju, ki ga sklenejo na eni strani skladi s tveganim kapitalom, jamstveni sklad in posojilni skladi, in na drugi strani holding. Sporazum o financiranju vključuje najmanj elemente, navedene v členu 35(6).

Člen 37

Posebni pogoji, ki se uporabljajo za sklade s tveganim kapitalom, jamstvene sklade in posojilne sklade

Instrumenti finančnega inženiringa, razen holdingov, vlagajo v podjetja, predvsem v MSP. Taka vlaganja so možna le ob ustanovitvi, v zgodnjih fazah, vključno z izhodiščnim kapitalom, ali ob razširitvi teh podjetij, in le v dejavnosti, za katere vodstvo instrumentov finančnega inženiringa presodi, da so potencialno ekonomsko uspešne.

POGLAVJE VII

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 38

Posredniška telesa

1.   Kadar eno ali več nalog organa za upravljanje ali organa za potrjevanje opravlja posredniško telo, se ustrezne ureditve uradno zapišejo.

2.   Določbe te uredbe o organu za upravljanje in organu za potrjevanje se uporabljajo za posredniško telo.

Člen 39

Organ za upravljanje

1.   Za namene izbora in potrditve operacij organ za upravljanje na podlagi člena 59(a) Osnovne uredbe zagotovi, da so upravičenci obveščeni o posebnih pogojih glede proizvodov, ki bodo dobavljeni ali storitev, ki bodo opravljene na podlagi operacije, finančnem načrtu, roku za izvedbo, in da finančne in druge informacije hranijo in sporočajo. Pred sprejetjem sklepa o odobritvi se prepriča, da je upravičenec sposoben izpolniti te obveznosti.

2.   Preverjanja, ki jih opravi organ za upravljanje na podlagi člena 59(b) Osnovne uredbe, zajemajo upravne, finančne, tehnične in fizične vidike operacij, če je to primerno.

Preverjanja zagotovijo, da so navedeni izdatki realni, da so bili proizvodi dobavljeni ali storitve opravljene v skladu s sklepom o odobritvi, da so zahtevki upravičenca za povračilo pravilni in da so izdatki v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili. Vsebuje postopke, s katerimi se prepreči dvojno financiranje izdatkov z drugimi programi Skupnosti ali nacionalnimi programi ali z drugimi programskimi obdobji.

Preverjanja vsebujejo naslednje postopke:

3.   Kadar se preverjanja na kraju samem iz odstavka 2(b) za operativni program opravljajo na vzorcu, organ za upravljanje vodi evidenco, v kateri je opisana in utemeljena metoda vzorčenja in opredeljene operacije ali transakcije, ki so bile izbrane za preverjanje.

Organ za upravljanje določi velikost vzorca, da dobi ustrezno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, ob upoštevanju ravni tveganja, ki ga je za zadevno vrsto upravičencev in operacij določil organ za upravljanje.

Organ za upravljanje vsako leto pregleda metodo vzorčenja.

4.   Organ za upravljanje določi pisne standarde in postopke za preverjanja, ki se opravljajo na podlagi odstavka 2 in za vsako preverjanje vodi evidenco, v kateri je navedeno opravljeno delo, datum in rezultati preverjanja ter ukrepi, sprejeti glede ugotovljenih nepravilnosti.

5.   Kadar je organ za upravljanje tudi upravičenec na podlagi operativnega programa, ureditve za preverjanja iz odstavkov 2, 3 in 4 zagotovijo ustrezno ločitev nalog v skladu s členom 57(1)(b) Osnovne uredbe.

Člen 40

Podatki o operacijah, ki jih je na zahtevo treba sporočiti Komisiji

1.   Računovodski podatki operacij in podatki o izvajanju iz člena 59(c) Osnovne uredbe vsebujejo najmanj informacije, določene v Prilogi III k tej uredbi. Kadar je to ustrezno, naj bodo ti podatki razčlenjeni na podlagi starosti in spola upravičenca.

2.   Organi za upravljanje, potrjevanje in revizijo ter telesa iz člena 61(3) Osnovne uredbe imajo dostop do informacij iz odstavka 1 tega člena.

3.   Država članica na pisno zahtevo Komisije posreduje Komisiji ustrezne informacije iz odstavka 1 v petnajstih delovnih dneh po prejemu zahtevka ali v drugem roku, ki je dogovorjen za izvedbo preverjanja dokumentov ali preverjanja na kraju samem. Komisija lahko zahteva informacije iz odstavka 1 na ravni operacij, ukrepov, prednostnih osi ali operativnega programa.

Člen 41

Revizijska sled

Za namene člena 59(f) Osnovne uredbe še šteje, da je revizijska sled ustrezna, če izpolnjuje naslednja merila:

Člen 42

Revizije operacij

1.   Revizije iz člena 61(1)(b) Osnovne uredbe se izvajajo v vsakem dvanajstmesečnem obdobju od 1. julija 2008 na vzorcu operacij, ki se izberejo po metodi, ki jo določi ali odobri revizijski organ v skladu s členom 43 te uredbe.

Revizije se opravijo na kraju samem na podlagi dokumentacije in evidenc, ki jih ima upravičenec.

2.   Revizije preverijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   Kadar se zdi, da so odkrite težave sistemske in da zato predstavljajo tveganje za druge operacije po operativnem programu, revizijski organ zagotovi, da se opravi nadaljnja preučitev, ki po potrebi vključuje dodatne revizije, da se ugotovi obseg vseh takih težav. Odgovorni organi potrebno preventivno in korektivno ukrepajo.

4.   Samo izdatki, ki spadajo na področje revizije v skladu z odstavkom 1, se štejejo za znesek izdatkov, ki se revidira, za namene poročanja v preglednicah v točki 9 dela A Priloge VI in točki 9 dela A Priloge VII.

Člen 43

Vzorčenje

1.   Vzorec operacij, ki se v vsakem dvanajstmesečnem obdobju revidira na prvi stopnji, temelji na metodi naključnega statističnega vzorčenja, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4. Kot dopolnilni vzorec se lahko izbere dodatne operacije, kakor je določeno v odstavkih 5 in 6.

2.   Metoda, ki se uporablja za izbor vzorca in za pripravo zaključkov iz rezultatov, upošteva mednarodno sprejete revizijske standarde in je dokumentirana. Ob upoštevanju zneska izdatkov, števila in vrst operacij ter drugih pomembnih dejavnikov revizijski organ določi ustrezno metodo statističnega vzorčenja, ki naj se uporabi. Tehnične parametre vzorca se določi v skladu s Prilogo IV.

3.   Vzorec, ki se revidira v vsakem dvanajstmesečnem obdobju, se izbere iz operacij, za katere so bili Komisiji prijavljeni izdatki za operativni program v letu pred letom, v katerem se Komisiji posreduje letno nadzorno poročilo iz člena 61(1)(e)(i) Osnovne uredbe. Revizijski organ lahko za prvo dvanajstmesečno obdobje odloči v skupine združiti operacije, za katere so bili Komisiji prijavljeni izdatki v letu 2007 in 2008 in to uporabi kot podlago za izbor operacij, ki bodo revidirane.

4.   Revizijski organ pripravi zaključke na podlagi rezultatov revizije, ki se nanaša na izdatke, ki so bili Komisiji prijavljeni v obdobju iz odstavka 3 in jih Komisiji posreduje v letnem nadzornem poročilu. V operativnih programih, za katere je predvidena stopnja napak nad ravnjo pomembnosti, revizijski organ analizira pomembnost in ustrezno ukrepa, vključno z ustreznimi priporočili, ki se sporočijo v letnem nadzornem poročilu.

5.   Revizijski organ redno pregleduje zajetje, ki ga zagotavlja naključni vzorec, in pri tem upošteva zlasti potrebo po zadostnem revizijskem zagotovilu za prijave, ki se posredujejo ob delnem ali končnem zaprtju operativnega programa. Na podlagi svoje strokovne presoje odloči ali je treba revidirati dopolnilni vzorec dodatnih operacij, da upošteva posebne dejavnike tveganja, ki so bili ugotovljeni, in da za program jamči zadostno zajetje različnih vrst operacij, upravičencev, posredniških teles in prednostnih osi.

6.   Revizijski organ pripravi zaključke na podlagi rezultatov revizije dopolnilnega vzorca in jih Komisiji posreduje v letnem nadzornem poročilu. Kjer je število odkritih nepravilnosti visoko ali kjer so bile odkrite sistemske nepravilnosti, revizijski organ analizira pomembnost in ustrezno ukrepa, vključno z ustreznimi priporočili, ki se sporočijo v letnem nadzornem poročilu. Rezultate revizij dopolnilnega vzorca se analizira ločeno od rezultatov revizij naključnega vzorca. Nepravilnosti, odkrite v dopolnilnem vzorcu, se zlasti ne upošteva pri izračunu stopnje napak naključnega vzorca.

Člen 44

Dokumenti, ki jih predloži revizijski organ

1.   Revizijsko strategijo iz člena 61(1)(c) Osnovne uredbe se določi v skladu z vzorcem iz Priloge V k tej uredbi. Posodobi in pregleda se vsako leto, če je potrebno, tudi med letom.

2.   Letno nadzorno poročilo in mnenje iz člena 61(1)(e)(i) Osnovne uredbe temelji na revizijah sistemov in revizijah operacij, izvedenih na podlagi člena 61(1)(a) in (b) navedene uredbe v skladu z revizijsko strategijo za operativni program in se pripravi v skladu z vzorci iz Priloge VI k tej uredbi.

3.   Izjava o zaprtju iz člena 61(1)(f) Osnovne uredbe temelji na revizijskem delu, ki ga opravi revizijski organ ali se opravi v njegovi pristojnosti v skladu z revizijsko strategijo. Izjava o zaprtju in končno nadzorno poročilo se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge VII k tej uredbi.

4.   Če je obseg preučitve omejen ali če raven odkritih nepravilnih izdatkov ne omogoča mnenja brez pridržka za letno poročilo iz člena 61(1)(e) Osnovne uredbe ali v izjavi o zaprtju iz člena 61(1)(f) navedene uredbe, revizijski organ navede razloge in oceni obseg težave ter njen finančni vpliv.

5.   V primeru delnega zaprtja operativnega programa izjavo, ki se nanaša na zakonitost in regularnost transakcij, zajetih v izkazu o izdatkih iz člena 85 Osnovne uredbe, pripravi revizijski organ v skladu z vzorcem iz Priloge VIII k tej uredbi in jo posreduje z mnenjem iz člena 61(1)(e)(iii) Osnovne uredbe.

Člen 45

Dostopnost dokumentov

1.   Za namene člena 87 Osnovne uredbe organ za upravljanje zagotovi, da je na voljo zapis o identiteti in lokaciji organov, ki imajo spremne dokumente o izdatkih in revizijah in vsebujejo vse dokumente, ki so potrebni za ustrezno revizijsko sled.

2.   Organi za upravljanje zagotovijo, da so dokumenti iz odstavka 1 tega člena na voljo za pregled in da se izpiske ali izvode dokumentov posreduje osebam in telesom, ki so do tega upravičeni, vključno najmanj pooblaščenemu osebju organa za upravljanje, organa za potrjevanje, posredniških teles, revizijskega organa in telesom iz člena 61(3) Osnovne uredbe ter pooblaščenimi uradniki Skupnosti in njenimi pooblaščenimi zastopniki.

3.   Organ za upravljanje hrani informacije, potrebne za vrednotenje in poročanje, vključno z informacijami iz člena 40, v zvezi z operacijami iz člena 87(2) Osnovne uredbe celo obdobje iz odstavka (1)(a) navedenega člena.

4.   Zlasti naslednje se šteje za splošno sprejete nosilce podatkov, kakor so navedeni v členu 87 Osnovne uredbe:

5.   Postopek za potrjevanje skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z originalnimi dokumenti določijo nacionalni organi in zagotovijo, da so različice v skladu z nacionalnimi pravnimi zahtevami in da se lahko uporabljajo za revizijske namene.

6.   Kadar dokumenti obstajajo samo v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi izpolnjevati varnostne standarde, ki zagotavljajo, da so dokumenti v skladu z nacionalnimi pravnimi zahtevami in da se lahko uporabljajo za revizijske namene.

Člen 46

Dokumenti, ki jih predloži organ za potrjevanje

1.   Potrjeni izkazi o izdatkih in zahtevki za izplačila iz člena 60(a) Osnovne uredbe se pripravijo v obliki, določeni v Prilogi IX k tej uredbi in se pošljejo Komisiji.

2.   Od leta 2008 dalje organ za potrjevanje vsako leto do 31. marca Komisiji predloži izkaz v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi X za vsako prednostno os operativnega programa.

3.   Da bi začeli z delnim zaprtjem operativnega programa, organ za potrjevanje Komisiji pošlje izkaz o izdatkih iz člena 85 Osnovne uredbe v obliki, določeni v Prilogi XI k tej uredbi.

Člen 47

Opis sistemov upravljanja in nadzora

Opis sistemov upravljanja in nadzora za operativni program iz člena 71(1) Osnovne uredbe vsebuje informacije o točkah iz člena 57 navedene uredbe ter informacije, določene v členih 48 in 49 te uredbe.

Informacije se posreduje v skladu z vzorcem v delu A Priloge XII k tej uredbi.

Člen 48

Informacije o organih za upravljanje, organih za potrjevanje in posredniških telesih

Glede organa za upravljanje, organa za potrjevanje in vsakega posredniškega telesa države članice Komisiji posredujejo naslednje informacije:

Člen 49

Informacije o revizijskem organu in telesih iz člena 61(3) Osnovne uredbe

Glede revizijskega organa in teles iz člena 61(3) Osnovne uredbe države članice Komisiji posredujejo naslednje informacije:

Člen 50

Ocena sistemov upravljanja in nadzora

1.   Poročilo iz člena 71(2) Osnovne uredbe temelji na preučitvi opisa sistemov, ustreznih dokumentov o sistemih, sistema za vodenje računovodskih evidenc in podatkov o izvajanju operacij ter razgovorih z osebjem v glavnih telesih, ki se zdijo revizijskemu organu ali drugemu telesu, odgovornemu za poročilo, pomembni zato, da se informacije dopolnijo, razjasnijo ali potrdijo.

2.   Mnenje o skladnosti sistemov iz člena 71(2) Osnovne uredbe se pripravi v skladu z vzorcem v delu B Priloge XII k tej uredbi.

3.   Kadar je zadevni sistem upravljanja in nadzora v bistvu enak sistemu, ki se uporablja za pomoč, odobreno na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (22), se lahko upoštevajo rezultati revizije, ki jo izvedejo nacionalni revizorji ali revizorji Skupnosti v zvezi z navedenim sistemom za namene oblikovanja poročila in mnenja na podlagi člena 71(2) Osnovne uredbe.

ODDELEK 2

Odstopanja glede nadzora operativnih programov iz člena 2

Člen 51

Splošna odstopanja

1.   Za operativne programe iz člena 2 te uredbe revizijskemu organu Komisiji ni treba predložiti revizijske strategije iz člena 61(1)(c) Osnovne uredbe.

2.   Za operativne programe iz člena 2 te uredbe v primerih, ko je mnenje o skladnosti sistema iz člena 71(2) Osnovne uredbe brez pridržkov, ali kadar so pridržki po korektivnih ukrepih umaknjeni, Komisija lahko zaključi:

3.   Kadar Komisija pride do zaključka iz odstavka 2 tega člena, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico.

Če obstajajo dokazi, ki kažejo na pomanjkljivosti, lahko od zadevne države članice zahteva tudi, da izvede revizije v skladu s členom 72(3) Osnovne uredbe (ali pa izvede svoje revizije na podlagi člena 72(2) navedene uredbe).

Člen 52

Ustanavljanje teles in postopkov po nacionalni zakonodaji

1.   Za operativne programe iz člena 2 lahko država članica poleg splošnih odstopanj iz člena 51, izbere možnost, da v skladu z nacionalnimi pravili ustanovi telesa in postopke za izvajanje:

2.   Kadar država članica uporablja možnost iz odstavka 1 tega člena, ji ni treba določiti organa za potrjevanje in revizijskega organa iz člena 58(1)(b) in (c) Osnovne uredbe.

3.   Kadar država članica uporablja možnost iz odstavka 1 tega člena, se smiselno uporabljajo določbe člena 71 Osnovne uredbe.

Člen 53

Posebne določbe za organe in postopke, ustanovljene po nacionalni zakonodaji

1.   Ta člen se uporablja za operativne programe, za katere država članica uporablja možnost iz člena 52(1).

2.   Preverjanja iz člena 39(2) izvajajo nacionalni organiomenjeni v členu 52(1).

3.   Revizije operacij iz člena 61(1)(b) Osnovne uredbe se izvajajo v skladu z nacionalnim postopkom. Člena 42 in 43 te uredbe se ne uporabljata.

4.   Člen 44(2) do 5 te uredbe se smiselno uporablja za pripravo dokumentov, ki jih izdajo nacionalni organi iz člena 52(1).

Letno nadzorno poročilo in letno mnenje se pripravita v skladu z vzorci iz Priloge VI, če je to primerno.

5.   Obveznosti, določene v členu 46(2), izvajajo nacionalni organi omenjeni v členu 52(1).

Izkaz o izdatkih se sestavi po vzorcih iz prilog IX in XI.

6.   Informacije, ki jih je treba vključiti v opis sistemov upravljanja in nadzora iz členov 47, 48 in 49, če je primerno, vsebujejo informacije o nacionalnih organih omenjenih v členu 52(1) te uredbe.

POGLAVJE VIII

NEPRAVILNOSTI

Člen 54

Opredelitve

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 55

Začetno poročanje – odstopanja

1.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi člena 70 Osnovne uredbe, države članice v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja Komisiji poročajo o vseh nepravilnostih, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve.

V navedenem poročilu države članice v vseh primerih podajo podrobnosti o:

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 ni treba poročati naslednjih primerov:

Treba pa je poročati o nepravilnostih pred stečajem in primerih suma goljufije.

3.   Kadar nekaterih informacij iz odstavka 1, in zlasti informacij o praksah, ki so se uporabljale pri nepravilnosti in o načinu, kako je bila odkrita, ni na voljo, države članice po možnosti posredujejo Komisiji manjkajoče informacije ob predložitvi naslednjih četrtletnih poročil o nepravilnostih.

4.   Če nacionalne določbe predvidevajo zaupnost preiskav, je za posredovanje informacij potrebna odobritev pristojnega sodišča.

5.   Kadar država članica nima nepravilnosti za poročanje na podlagi odstavka 1, o tem Komisijo obvesti v roku, določenem v navedenem odstavku.

Člen 56

Nujni primeri

Vsaka država članica Komisiji, in če je potrebno, drugim zadevnim državam članicam, takoj sporoči vse nepravilnosti, ki so bile odkrite ali za katere se domneva, da so se pojavile, kadar obstaja bojazen, da:

Člen 57

Poročanje o spremljanju izvajanja – Neizterjava

1.   Države članice v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja Komisijo obvestijo o postopkih, ki so bili začeti glede nepravilnosti, o katerih so že obvestile in o pomembnih spremembah zaradi teh postopkov, in se pri tem sklicujejo na predhodno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 55 te uredbe.

Te informacije naj vključujejo najmanj:

Države članice sporočijo Komisiji upravne ali sodne odločbe ali njihove glavne točke o zaključku takih postopkov in zlasti navedejo ali so zaključki taki, da obstaja sum goljufije. V primeru iz točke (d) države članice po možnosti Komisijo obvestijo pred sprejetjem sklepa.

2.   Kadar država članica meni, da zneska ni mogoče izterjati ali pričakuje, da ne bo izterjan, Komisijo v posebnem poročilu obvesti o nepovrnjenem znesku in o dejstvih, ki so pomembna za sklep o porazdelitvi izgube na podlagi člena 70(2) Osnovne uredbe.

Te informacije morajo biti dovolj podrobne, da Komisija lahko čim prej po posvetovanju z organi zadevnih držav članic sprejme take sklepe.

Vključujejo vsaj:

3.   V primeru iz odstavka 2 Komisija lahko izrecno zahteva, da država članica nadaljuje postopek izterjave.

Člen 58

Elektronski prenos

Informacije, navedene v členih 55 in 56 in členu 57(1), se po možnosti pošljejo z elektronskimi sredstvi prek modula, ki ga za ta namen zagotovi Komisija prek varne povezave.

Člen 59

Povračilo sodnih stroškov

Kadar se pristojni organi države članice na izrecno zahtevo Komisije odločijo začeti ali nadaljevati sodni postopek zaradi izterjave neupravičenih izplačil, Komisija lahko državi članici na podlagi predložitve listinskih dokazov povrne del ali vse sodne stroške ter stroške, ki izhajajo neposredno iz postopka, tudi kjer je bil postopek neuspešen.

Člen 60

Stiki z državami članicami

1.   Komisija z zadevnimi državami članicami vzdržuje ustrezne stike zaradi dopolnjevanja posredovanih informacij o nepravilnostih iz člena 55, o postopkih iz člena 57 in zlasti o možnosti izterjave.

2.   Neodvisno od stikov iz odstavka 1 Komisija države članice obvesti, kadar je narava nepravilnosti taka, da bi se enake ali podobne prakse lahko pojavile v drugih državah članicah.

3.   Komisija organizira informativne sestanke na ravni Skupnosti za predstavnike držav članic, da skupaj pregledajo informacije, pridobljene na podlagi členov 55, 56 in 57 ter odstavka 1 tega člena. Namen te preučitve je pridobiti nova spoznanja o informacijah v zvezi z nepravilnostmi, preventivnimi ukrepi in sodnimi postopki.

4.   Na zahtevo države članice ali Komisije se država članica in Komisija med seboj posvetujeta zaradi odprave vrzeli, ki škodujejo interesom Skupnosti in so postale očitne med izvrševanjem veljavnih določb.

Člen 61

Uporaba informacij

Komisija lahko uporabi katere koli informacije, splošne ali operativne narave, ki jih posredujejo države članice na podlagi te uredbe, za izdelavo analiz tveganja in na podlagi pridobljenih informacij lahko izdela poročila in razvije sisteme zgodnjega opozarjanja, ki omogočajo bolj učinkovito ugotavljanje tveganj.

Člen 62

Zagotavljanje informacij odborom

Komisija v okviru Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 94/140/ES (25), redno obvešča države članice o obsegu sredstev, vključenih v nepravilnosti, ki so bile odkrite, in o različnih vrstah nepravilnosti, razčlenjenih po vrstah in številu. Obvesti se tudi odbor iz člena 101 Osnovne uredbe.

Člen 63

Nepravilnosti pod pragom poročanja

1.   Če se nepravilnosti nanašajo na zneske, nižje od 10 000 EUR, ki bremenijo splošni proračun Evropskih skupnosti, države članice Komisiji ne predložijo informacij, predvidenih v členih 55 in 57, razen če Komisija to izrecno zahteva.

Vendar v skladu s členom 60(f) Osnovne uredbe države članice vodijo računovodske evidence izterljivih zneskov pod tem pragom in zneskov, ki so bili izterjani ali umaknjeni po preklicu prispevka za operacijo in povrnejo izterjane zneske v splošni proračun Evropskih skupnosti.

Brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo neposredno iz člena 70(1)(b) Osnovne uredbe, država članica in Skupnost delita vsako izgubo, ki nastane zaradi zneskov pod mejno vrednostjo, ki jih ni mogoče izterjati v skladu s stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za zadevno operacijo. Postopek, določen v členu 57(2) te uredbe se ne uporablja, razen če Komisija ne odloči drugače.

Tretji pododstavek tega odstavka se uporablja tudi za primere stečaja, ki so izvzeti iz obveznosti poročanja iz člena 55(1).

2.   Države članice, ki do dneva ugotovitve nepravilnosti eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, plačanih v nacionalni valuti, preračunajo v eure v skladu s členom 95 Osnovne uredbe. Kadar izdatki še niso vpisani v evidence organa za potrjevanje, se uporabi najnovejši računovodski menjalni tečaj, ki ga Komisija objavi v elektronski obliki.

POGLAVJE IX

ELEKTRONSKA IZMENJAVA PODATKOV

Člen 64

Računalniški sistem za izmenjavo podatkov

Za namene členov 65 in 75 Osnovne uredbe se računalniški sistem za izmenjavo podatkov vzpostavi kot orodje za izmenjavo vseh podatkov, ki se nanašajo na operativni program.

Izmenjava podatkov med vsako državo članico in Komisijo poteka z uporabo tega računalniškega sistema, ki ga vzpostavi Komisija in omogoča varno izmenjavo podatkov med Komisijo in vsako državo članico.

Države članice so vključene v nadaljnji razvoj računalniškega sistema za izmenjavo podatkov.

Člen 65

Vsebina računalniškega sistema za izmenjavo podatkov

1.   Računalniški sistem za izmenjavo podatkov vsebuje informacije, ki so v skupnem interesu Komisije in držav članic in vsaj naslednje podatke, ki so potrebni za finančne transakcije:

2.   Poleg odstavka 1 računalniški sistem za izmenjavo podatkov vsebuje vsaj naslednje dokumente in podatke v skupnem interesu, ki omogočajo izvedbo nadzora:

3.   Podatki iz odstavka 1 in 2 se, kadar je to primerno, pošiljajo v obliki iz prilog.

Člen 66

Delovanje računalniškega sistema za izmenjavo podatkov

1.   Komisija in organi, ki jih države članice določijo na podlagi Osnovne uredbe, ter telesa, na katera so bile naloge prenesene, v računalniški sistem za izmenjavo podatkov vpišejo dokumente, za katere so odgovorni, v zahtevanem formatu ter vse posodobitve.

2.   Države članice prošnje za pravice dostopa do računalniškega sistema za izmenjavo podatkov centralizirajo in jih pošljejo Komisiji.

3.   Izmenjave podatkov in transakcije imajo elektronski podpis, kot je določen v točki 1 člena 2 Direktive 1999/93/EC. Države članice in Komisija priznajo pravno veljavnost in dopustnost elektronskega podpisa, ki se uporablja v sistemu za izmenjavo podatkov, kot dokaze v sodnem postopku.

4.   Stroške razvoja računalniškega sistema financira splošni proračun Evropskih skupnosti na podlagi člena 46(1) Osnovne uredbe. Stroški vmesnika med skupnim računalniškim sistemom za izmenjavo podatkov ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi računalniškimi sistemi ter stroški prilagoditve nacionalnih, regionalnih in lokalnih sistemov zahtevam na podlagi Osnovne uredbe, so upravičeni na podlagi člena 46(2) navedene uredbe.

Člen 67

Posredovanje podatkov prek računalniškega sistema za izmenjavo podatkov

1.   Računalniški sistem za izmenjavo podatkov je državam članicam in Komisiji dostopen bodisi neposredno ali prek vmesnika za samodejno usklajevanje in vpisovanje podatkov z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi sistemi računalniškega upravljanja.

2.   Za pošiljanje dokumentov Komisiji se upošteva datum, ko država članica evidentira dokumente v računalniški sistem za izmenjavo podatkov.

3.   V primerih višje sile in zlasti napak pri delovanju računalniškega sistema za izmenjavo podatkov ali če ni trajne povezave, zadevna država članica lahko Komisiji posreduje dokumente, ki jih zahteva osnovna uredba, v tiskani obliki v skladu z vzorci, določenimi v Prilogi I ter Prilogah V do XIV k tej uredbi. Države članice takoj, ko ni več vzroka za višjo silo, brez odlašanja vpišejo vse ustrezne dokumente v računalniški sistem za izmenjavo podatkov. Z odstopanjem od odstavka 2 se kot datum pošiljanja šteje datum, ko so dokumenti poslani v tiskani obliki.

POGLAVJE X

OSEBNI PODATKI

Člen 68

Varstvo osebnih podatkov

1.   Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje kakršnega koli nepooblaščenega razkritja ali dostopa do informacij iz člena 40(1), informacij, ki jih Komisija zbira pri revizijah in informacij iz poglavja VIII.

2.   Informacije iz člena 40(1) te uredbe in informacije, ki jih Komisija zbira pri svojih revizijah, Komisija uporablja izključno za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi člena 72 Osnovne uredbe.

Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam imata dostop do teh informacij.

3.   Informacij iz poglavja VIII se ne pošilja drugim osebam razen osebam v državah članicah in v institucijah Skupnosti, ki pri opravljanju svojih nalog morajo imeti dostop do teh informacij, razen če se država članica, ki posreduje take informacije, s tem izrecno strinja.

4.   Vsi osebni podatki, vključeni v informacije iz točke (d), drugega odstavka člena 31, se obdelujejo samo za namen, določen v navedenem členu.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 69

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 2722/2000, (ES) št. 908/2000 in (ES) št. 366/2001 se razveljavijo. Sklicevanja na razveljavljene uredbe veljajo kot sklicevanja na to uredbo.

Določbe razveljavljenih uredb se še naprej uporabljajo za pomoč, odobreno na podlagi Uredbe (ES) št. 2792/1999.

Člen 70

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1

(2)  UL L 161, 26.6.1999, str. 54.

(3)  UL L 337, 30.12.1999, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 485/2005 (UL L 81, 30.3.2005, str. 1).

(4)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(5)  UL L 178, 12.7.1994, str. 43. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2035/2005 (UL L 328, 15.12.2005, str. 8)

(6)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(9)  UL L 314, 14.12.2000, str. 10.

(10)  UL L 105, 3.5.2000, str. 15. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2438/2000 (UL L 280, 4.11.2000, str. 37).

(11)  UL L 55, 24.2.2001, str. 3.

(12)  UL L 222, 17.8.2001, str. 53.

(13)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(14)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(15)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

(16)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(17)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

(18)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

(19)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

(20)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(21)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(22)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(23)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

(24)  UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

(25)  UL L 61, 4.3.1994, str. 27.