9.10.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 263/1 |
DIREKTIVA 2007/46/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 5. septembra 2007
o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila
(Okvirna direktiva)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (3) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker so predvidene nadaljnje spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti. |
(2) |
Za namene vzpostavitve in delovanja notranjega trga Skupnosti je primerno v državah članicah nadomestiti njihove sisteme odobritve s postopkom odobritve v Skupnosti, ki temelji na načelu popolne uskladitve. |
(3) |
Tehnične zahteve za sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote in vozila bi bilo treba uskladiti in opredeliti v regulativnih aktih. Ti regulativni akti bi si morali v prvi vrsti prizadevati za visoko raven varnosti v cestnem prometu, varovanja zdravja, varstva okolja, energetske učinkovitosti in zaščite pred nepooblaščeno uporabo. |
(4) |
Direktiva Sveta 92/53/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktive 70/156/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s homologacijo motornih in priklopnih vozil (4) je omejila uporabo postopka ES-homologacije za celotno vozilo na vozila kategorije M1, vendar bi moralo zaradi vzpostavitve notranjega trga in zagotovitve njegovega pravilnega delovanja področje uporabe te direktive zajeti vse kategorije vozil, s čimer bi proizvajalcem omogočili izkoristiti prednosti notranjega trga z uporabo ES-homologacije. |
(5) |
Da bi proizvajalcem omogočili prilagoditev novim usklajenim postopkom, je treba do takrat, ko bo ES-homologacija vozila Skupnosti postala obvezna tudi za vozila drugih kategorij, razen kategorije M1, izdelanih v eni stopnji, zagotoviti zadosti prehodnega časa. Daljši prehodni čas je potreben za vozila drugih kategorij, razen kategorije M1, za katere se zahteva večstopenjska homologacija, saj bodo v ta postopek vključeni proizvajalci nadgradenj, ki bodo morali pridobiti zadosti izkušenj na tem področju, da se bodo potrebni postopki lahko pravilno izvajali. Zaradi varnosti bodo morala vozila kategorij M2 in M3 v prehodnem obdobju, ko bodo proizvajalci pridobivali izkušnje s homologacijo ES in bo nacionalna homologacija še vedno veljavna, ustrezati tehničnim zahtevam usklajenih direktiv. |
(6) |
Do sedaj so bili tisti proizvajalci, ki izdelujejo vozila v majhnih serijah, delno izključeni iz ugodnosti notranjega trga. Izkušnje so pokazale, da bi se varstvo v cestnem prometu in varovanje okolja lahko občutno izboljšala, če bi bila vozila, izdelana v majhnih serijah, popolnoma vključena v sistem ES-homologacije vozila Skupnosti, začenši s kategorijo M1. |
(7) |
Zato da bi preprečili zlorabe, bi bilo treba poenostavljeni postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje; zato je treba natančneje opredeliti pojem majhne serije v smislu števila izdelanih vozil. |
(8) |
Pomembno je določiti ukrepe, s katerimi se omogoči, da so vozila odobrena posamično, zato da bo lahko sistem večstopenjske homologacije dovolj prožen; kljub temu bi moralo biti do vzpostavitve usklajenih posebnih določb Skupnosti državam članicam še naprej dovoljeno podeljevati posamične odobritve v skladu z njihovimi nacionalnimi predpisi. |
(9) |
Do začetka uporabe postopkov ES-homologacije vozila za druge kategorije vozil, razen kategorije M1, bi moralo biti državam članicam dovoljeno še naprej podeljevati nacionalne homologacije vozil; v ta namen bi bilo treba sprejeti prehodne določbe. |
(10) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5). |
(11) |
Skupnost je s Sklepom Sveta 97/836/ES (6) pristopila k Sporazumu gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov („revidirani sporazum iz leta 1958“). Zato je treba pravilnike Gospodarske komisije Združenih narodov (UN/ECE), h katerim pristopa Skupnost v skladu s tem sklepom, ter spremembe pravilnikov UN/ECE, h katerim je Skupnost že pristopila, vključiti v postopek ES-homologacije bodisi kot zahteve za ES-homologacijo vozila bodisi kot alternative obstoječi zakonodaji Skupnosti. Zlasti kadar Skupnost s sklepom Sveta odloči, da pravilnik UN/ECE postane del postopka ES-homologacije vozila in nadomesti obstoječo zakonodajo Skupnosti, bi morala Komisija imeti pooblastilo, da to direktivo ustrezno prilagodi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjenji spreminjanju nebistvenih določb te direktive oziroma jo dopolnjujejo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(12) |
Zaradi namena boljše zakonodaje in njene poenostavitve ter da bi se izognili nenehnemu posodabljanju obstoječe zakonodaje Skupnosti na področju tehničnih specifikacij bi bilo treba v tej direktivi ali posamičnih direktivah in uredbah omogočiti sklicevanje na obstoječe mednarodne standarde in predpise, ne da bi jih povzemali v pravnem okviru Skupnosti. |
(13) |
Da se zagotovi, da se postopek za spremljanje skladnosti proizvodnje, ki je eden od temeljev homologacijskega sistema Skupnosti, pravilno izvaja in ustrezno deluje, bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, redno preverjati proizvajalce. |
(14) |
Glavni cilj zakonodaje za odobritve vozil je zagotoviti, da nova vozila, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so dani na trg, zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in varstva okolja. Vgrajevanje določenih delov ali opreme potem, ko so bila vozila že dana na trg ali vključena v uporabo, ne bi smelo negativno vplivati na doseganje tega cilja. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da so deli ali oprema, ki se jih lahko vgradi v vozilo in ki lahko pomembno negativno vplivajo na delovanje sistemov, ki so bistveni z vidika varnosti in varstva okolja, predmet predhodne kontrole s strani homologacijskega organa, še preden so dani v prodajo. Ti ukrepi bi morali vsebovati tehnične določbe v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ti deli ali oprema izpolnjevati. |
(15) |
Ti ukrepi bi se morali uporabljati le za omejeno število delov ali opreme. Seznam teh delov ali opreme in s tem povezanih zahtev bi moral biti sestavljen po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. Pri sestavi seznama bi se morala Komisija na podlagi poročila posvetovati z zainteresiranimi stranmi ter si prizadevati za ustrezno ravnotežje med zahtevami za izboljšanje cestne varnosti in varstvom okolja kakor tudi interesi potrošnikov, proizvajalcev in prodajalcev, pri tem pa ohranjati konkurenčnost na poprodajnem trgu. |
(16) |
Seznam delov in opreme, zadevnih bistvenih sistemov kot tudi ukrepov preskušanja in izvrševanja bi bilo treba določiti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjaju nebistvenih določb te direktive ali dopolnitvi te z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a navednega sklepa. |
(17) |
Ta direktiva predstavlja vrsto specifičnih varnostnih zahtev v smislu člena 1(2) Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (7), ki določa specifične zahteve za zaščito zdravja in varnosti potrošnikov. Zato je pomembno, da se oblikujejo določbe, ki zagotavljajo, da v primeru, ko vozilo predstavlja resno tveganje za potrošnike, ki izhaja iz uporabe te direktive ali regulativnih aktov iz Priloge IV, proizvajalec predhodno sprejme učinkovite zaščitne ukrepe, vključno z odpoklicem vozil. Homologacijski organi bi morali zato oceniti, ali so predlagani ukrepi zadostni ali ne. |
(18) |
Pomembno je, da proizvajalci lastnikom vozil zagotovijo ustrezne informacije, zato da se prepreči zloraba varnostnih naprav. V to direktivo je primerno vključiti s tem povezane določbe. |
(19) |
Pomembno je tudi, da imajo proizvajalci opreme dostop do določenih informacij, ki so dostopne le pri proizvajalcu vozil, tj. do tehničnih informacij, vključno s skicami, potrebnimi za razvoj delov za trg nadomestnih delov. |
(20) |
Enako pomembno je, da proizvajalci neodvisnim izvajalcem zagotovijo prost dostop do informacij ter s tem popravilo in vzdrževanje vozil v pogojih popolno konkurenčnega trga. Te zahteve za informacije so bile doslej vključene v zakonodajo Skupnosti, zlasti v Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (8), na podlagi dejstva, da bo Komisija najkasneje v štirih letih po datumu začetka veljavnosti navedene uredbe predložila poročilo o delovanju sistema o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter bo presodila, ali bi bilo smiselno konsolidirati vse določbe o dostopu do teh informacij v revidirani okvirni direktivi o homologaciji. |
(21) |
Za namen poenostavitve in pospešitve postopka bi bilo treba v skladu s Sklepom 1999/468/ES sprejeti ukrepe za izvajanje posamičnih direktiv ali uredb, pa tudi ukrepe za prilagoditev prilog k tej direktivi in posamičnim direktivam ali uredbam, zlasti razvoju znanstvenega in tehničnega znanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega inso namenjeni spreminjaju nebistvenih določb te direktive ali posamičnih direktiv ali uredb ali dopolnitvi teh z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a navedenega sklepa. Enak postopek bi moral veljati za prilagoditve, ki so potrebne za homologacijo vozil, namenjenih invalidnim osebam. |
(22) |
Izkušnje kažejo, da so lahko v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji brez odlašanja sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev boljšega varovanja udeležencev v cestnem prometu. V takšnih nujnih primerih je treba sprejeti potrebne spremembe posamičnih direktiv ali uredb v skladu s Sklepom 1999/468/ES. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjaju nebistvenih določb posamičnih direktiv ali uredb ali jih dopolnjujejo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopkom s pregledom izčlena 5a navednega sklepa. |
(23) |
Ker ciljev te direktive, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo obveznega sistema ES-homologacije za vse kategorije vozil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
(24) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi bilo treba omejiti na določbe, ki predstavljajo bistveno spremembo glede na predhodne direktive. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv. |
(25) |
Svet v skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo. |
(26) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo direktiv iz dela B Priloge XX. |
(27) |
Zahteve te direktive so v skladu z načeli iz akcijskega načrta z naslovom „Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja“. |
(28) |
Zelo pomembno je, da so prihodnji ukrepi, predlagani na podlagi te direktive, ali postopki, ki jih je treba izvajati pri njeni uporabi, v skladu s temi načeli, na katera se je Komisija ponovno sklicevala v sporočilu o konkurenčnem ureditvenem okviru za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za odobritev vseh novih vozil iz njenega področja uporabe, ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, zato da bi olajšali njihovo registracijo, prodajo in začetek uporabe v Skupnosti.
Ta direktiva vzpostavlja tudi določbe za prodajo in začetek uporabe delov in opreme, namenjene za vozila, ki so odobrena v skladu s to direktivo.
Za uporabo te direktive se v regulativnih aktih iz popolnega seznama iz Priloge IV določijo posebne tehnične zahteve o izdelavi in delovanju vozil.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za homologacijo vozil, načrtovanih in izdelanih v eni ali več stopnjah za uporabo v cestnem prometu, ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, načrtovanih in izdelanih za takšna vozila.
Uporablja se tudi za posamično odobritev takšnih vozil.
Ta direktiva se uporablja tudi za dele in opremo, namenjene za vozila, ki jih zajema ta direktiva.
2. Ta direktiva se ne uporablja za homologacijo ali posamično odobritev naslednjih vozil:
(a) |
kmetijskih ali gozdarskih traktorjev, kot so opredeljeni v Direktivi 2003/37/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (10), in priklopnikov, načrtovanih in izdelanih prav zato, da jih vlečejo ti traktorji; |
(b) |
štirikoles, kot so opredeljena v Direktivi 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (11); |
(c) |
goseničnih vozil. |
3. Homologacija ali posamična odobritev iz te direktive je možna za naslednja vozila:
(a) |
vozila, ki so načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih ali v kamnolomih, pristaniščih ali letaliških kompleksih; |
(b) |
vozila, načrtovana in izdelana za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilskih enot in enot za ohranjanje javnega reda in miru; |
(c) |
premične delovne stroje, |
če ta vozila izpolnjujejo zahteve te direktive. Te posamične odobritve ne posegajo v uporabo Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih (12).
4. Posamična odobritev iz te direktive je možna za naslednja vozila:
(a) |
vozila, namenjena izključno za cestne dirke; |
(b) |
prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah pod odgovornostjo proizvajalca zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa, pod pogojem, da so bila načrtovana in izdelana posebej za ta namen. |
Člen 3
Opredelitve
V tej direktivi in v regulativnih aktih iz Priloge IV, razen če ni drugače določeno:
1. |
„regulativni akt“ pomeni posamično direktivo, uredbo ali pravilnik UN/ECE, ki je priložen revidiranemu sporazumu iz leta 1958; |
2. |
„posamična direktiva ali uredba“ pomeni direktivo ali uredbo, navedeno v delu I Priloge IV. Ta izraz vključuje tudi njihove izvedbene akte; |
3. |
„homologacija“ pomeni postopek, s katerim država članica potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve; |
4. |
„nacionalna homologacija“ pomeni homologacijski postopek, določen v nacionalni zakonodaji države članice, s tem da je veljavnost takšne homologacije omejena na ozemlje te države članice; |
5. |
„ES-homologacija“ pomeni postopek, s katerim država članica potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve iz te direktive ali regulativnih aktov iz Priloge IV ali Priloge XI; |
6. |
„posamična odobritev“ pomeni postopek, s katerim država članica potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve; |
7. |
„večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, s katerim ena ali več držav članic potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve te direktive; |
8. |
„homologacija po delih“ pomeni homologacijski postopek, s katerim se postopoma zbere cel sklop certifikatov o ES-homologaciji za z vozilom povezane sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki na koncu pripelje do homologacije celotnega vozila; |
9. |
„homologacija v enem delu“ pomeni postopek, s katerim se naenkrat opravi homologacija vozila kot celote; |
10. |
„mešana homologacija“ pomeni postopek homologacije po delih, s katerim se v končni fazi homologacije celotnega vozila podelijo homologacije za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba izdati certifikate o ES-homologaciji za te sisteme; |
11. |
„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo z lastnim motornim pogonom, ki ima najmanj štiri kolesa in je dokončano, dodelano ali nedodelano, z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h; |
12. |
„priklopno vozilo“ pomeni vozilo brez lastnega pogona, ki je načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom; |
13. |
„vozilo“ pomeni vsako motorno ali njegovo priklopno vozilo, kakor je opredeljeno v točkah 11 in 12; |
14. |
„hibridno motorno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima pretvornikoma energije in dvema različnima sistemoma za skladiščenje energije (v vozilu) za pogon vozila; |
15. |
„hibridno električno vozilo“ pomeni hibridno vozilo, ki za namene mehanskega pogona pridobiva energijo iz obeh naslednjih virov shranjene energije/moči v vozilu:
|
16. |
„premični delovni stroji“ pomenijo vsako vozilo na lastni pogon, posebej načrtovano in izdelano za opravljanje dela, ki zaradi svojih konstrukcijskih značilnosti ni primerno za prevoz potnikov ali blaga. Delovni stroji, nameščeni na podvozje motornega vozila, ne štejejo za premične delovne stroje; |
17. |
„tip vozila“ pomeni vozila določene kategorije, ki se ne razlikujejo vsaj v bistvenih pogledih, navedenih v delu B Priloge II. Tip vozila lahko vsebuje variante in izvedenke, navedene v delu B Priloge II; |
18. |
„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjskega homologacijskega postopka; |
19. |
„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki potrebuje vsaj eno nadaljnjo stopnjo dodelave, da bi izpolnilo vse ustrezne tehnične zahteve te direktive; |
20. |
„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje vse ustrezne tehnične zahteve te direktive; |
21. |
„dokončano vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te direktive; |
22. |
„vozilo zaključka serije“ pomeni vsako vozilo iz dela zaloge, ki ga ni mogoče registrirati ali prodati ali dati v uporabo zaradi začetka veljave novih tehničnih zahtev, za katere ni bila opravljena homologacija; |
23. |
„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več določenih funkcij ter za katerega veljajo zahteve iz katerega koli regulativnega akta; |
24. |
„sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve regulativnega akta, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar regulativni akt to možnost izrecno določa; |
25. |
„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve regulativnega akta, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana ločeno, toda samo v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, kadar regulativni akt to možnost izrecno določa; |
26. |
„originalni deli ali oprema“ pomenijo dele ali opremo, ki so izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih proizvajalec vozil določi za proizvodnjo delov ali opreme za sestavo zadevnega vozila. To vključuje dele ali opremo, ki so izdelani na isti proizvodni liniji kot ti deli ali oprema. Šteje se, razen če se ne dokaže nasprotno, da so deli originalni deli, če proizvajalec delov potrdi, da ti ustrezajo kakovosti sestavnih delov, uporabljenih pri sestavi zadevnega vozila, in so bili izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih je določil proizvajalec vozila; |
27. |
„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna homologacijskemu organu za vse vidike homologacijskega postopka ali postopka izdaje soglasja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta fizična ali pravna oseba neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka; |
28. |
„predstavnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri homologacijskem organu ter da ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej direktivi; kjer je naveden izraz „proizvajalec“, je treba to razumeti kot označitev bodisi proizvajalca bodisi njegovega predstavnika; |
29. |
„homologacijski organ“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za vse vidike homologacije tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali posamične odobritve vozila; za postopek izdaje soglasja, za izdajo in po potrebi razveljavitev certifikatov o homologaciji, za delovanje kot kontaktna točka v stikih s homologacijskimi organi drugih držav članic; za imenovanje tehničnih služb ter za zagotavljanje, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti glede skladnosti proizvodnje; |
30. |
„pristojni organ“ iz člena 42 pomeni homologacijski organ ali imenovani organ oziroma akreditacijski organ, ki deluje v njunem imenu; |
31. |
„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ države članice imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za presojo skladnosti za opravljanje začetne presoje in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov v imenu homologacijskega organa, pri tem pa je možno, da homologacijski organ sam opravlja te naloge; |
32. |
„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, ki dokazujejo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve regulativnega akta. Za namene preskušanja pri virtualni metodi ni potrebna fizična prisotnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote; |
33. |
„certifikat o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran; |
34. |
„certifikat o ES-homologaciji“ pomeni certifikat iz Priloge VI ali ustrezne priloge k posamični direktivi ali uredbi, obrazec sporočila iz ustrezne priloge k enemu od pravilnikov UN/ECE iz dela I ali II Priloge IV k tej direktivi, če se štejejo za enakovredne; |
35. |
„certifikat o posamični odobritvi“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je določeno vozilo posamično odobreno; |
36. |
„certifikat o skladnosti“ pomeni dokument iz Priloge IX, ki ga izda proizvajalec in s katerim potrjuje, da je vozilo iz serije, homologirane v skladu s to direktivo, ob izdelavi skladno z vsemi regulativnimi akti; |
37. |
„opisni list“ pomeni dokument iz Priloge I ali Priloge III ali iz ustrezne priloge k posamični direktivi ali uredbi, v katerem so predpisani podatki, ki jih mora navesti vlagatelj, pri čemer je opisni list možno predložiti v elektronski obliki; |
38. |
„opisna mapa“ pomeni popolno mapo z opisnim listom, dokumentacijo, podatki, risbami, fotografijami itd., ki jo predloži vlagatelj, pri čemer je opisno mapo dovoljeno predložiti v elektronski obliki; |
39. |
„opisna dokumentacija“ pomeni opisno mapo, ki jo dopolnjujejo poročila o preskusih in vsi drugi dokumenti, ki sta jih tehnična služba ali homologacijski organ priložila v opisno mapo med opravljanjem svojih nalog, pri čemer je opisno dokumentacijo dovoljeno predložiti v elektronski obliki; |
40. |
„seznam opisne dokumentacije“ pomeni dokument, v katerem je našteta vsebina opisne dokumentacije, ustrezno oštevilčena ali drugače označena, tako da se jasno prepoznajo vse strani, oblika tega dokumenta pa je taka, da predstavlja evidenco zaporednih korakov vodenja ES-homologacije, zlasti datume pregledov in dopolnitev. |
POGLAVJE II
SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Člen 4
Obveznosti držav članic
1. Države članice zagotovijo, da proizvajalci, ki zaprosijo za odobritev, izpolnjujejo vse obveznosti iz te direktive.
2. Države članice odobrijo le tista vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive.
3. Države članice registrirajo, dovolijo prodajo ali začetek uporabe le tistih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive.
Ne prepovejo, omejijo ali preprečijo registracije, prodaje, začetka uporabe ali vožnje po cestah vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, zajetih v tej direktivi, če izpolnjujejo njene zahteve.
4. Države članice ustanovijo ali imenujejo organe, pristojne za zadeve v zvezi z odobritvijo vozil, ter Komisijo uradno obvestijo o njihovi ustanovitvi ali imenovanju v skladu s členom 43.
Uradno obvestilo o homologacijskih organih vključuje ime, naslov, vključno z elektronskim naslovom, ter njihovo področje pristojnosti.
Člen 5
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalec je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike postopka odobritve vozila ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali je proizvajalec neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
2. V primeru večstopenjske homologacije je vsak proizvajalec odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na stopnji dodelave vozila.
Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele ali sisteme, ki so že bili homologirani v prejšnjih stopnjah, je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje teh sestavnih delov in sistemov.
3. Za namene te direktive proizvajalec s sedežem zunaj Skupnosti imenuje predstavnika s sedežem v Skupnosti, ki ga bo zastopal pri homologacijskem organu.
POGLAVJE III
POSTOPKI ES-HOMOLOGACIJE
Člen 6
Postopki za ES-homologacijo vozil
1. Proizvajalec lahko izbere enega izmed naslednjih postopkov:
(a) |
homologacija po delih; |
(b) |
homologacija v enem delu; |
(c) |
mešana homologacija. |
2. Vloga za homologacijo po delih zajema opisno mapo, ki vsebuje podatke, zahtevane v skladu s Prilogo III, priloženi pa so ji tudi vsi certifikati o homologaciji, ki jih zahtevajo posamezni ustrezni regulativni akti, navedeni v Prilogi IV ali Prilogi XI. V primeru homologacije sistema ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z ustreznimi regulativnimi akti dostop do opisne dokumentacije sistema ali enote, dokler homologacija ni podeljena ali zavrnjena.
3. Vloga za homologacijo v enem delu zajema opisno mapo, ki vsebuje ustrezne podatke, zahtevane v skladu s Prilogo I, glede na regulativne akte, določene v Prilogi IV ali Prilogi XI in, kjer je to primerno, v delu II Priloge III.
4. V primeru postopka mešane homologacije lahko homologacijski organ odloči, da proizvajalcu ni treba predložiti enega ali več certifikatov o ES-homologaciji sistema, če so opisni mapi priloženi podatki, določeni v Prilogi I, ki se zahtevajo za homologacijo teh sistemov v fazi homologacije vozila; vsak certifikat o ES-homologaciji, ki ga v skladu z navedenim ni treba predložiti, se nadomesti s poročilom o preskusu.
5. Brez poseganja v odstavke 2, 3 in 4 je treba za namene večstopenjske homologacije priložiti naslednje podatke:
(a) |
na prvi stopnji tiste dele opisne mape in certifikate o ES-homologaciji, potrebne za dokončano vozilo, ki so pomembni za stopnjo izdelave osnovnega vozila; |
(b) |
na drugi in naslednjih stopnjah tiste dele opisne mape in certifikate o ES-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo izdelave, in kopijo certifikata o ES-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave; proizvajalec poleg tega priloži podrobne podatke o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je dodelal vozilo. Podatki, določeni v točkah (a) in (b), se lahko priložijo v skladu z mešanim postopkom iz odstavka 4. |
6. Proizvajalec vlogo predloži homologacijskemu organu. Za določen tip vozila se lahko predloži samo ena vloga, ki se jo sme vložiti v samo eni državi članici.
Za vsak tip, ki ga je treba homologirati, je treba vložiti ločeno vlogo.
7. Homologacijski organ lahko z obrazloženo zahtevo od proizvajalca zahteva, da ta priloži vse dodatne informacije, potrebne za sprejetje odločitve o tem, kateri preskusi se zahtevajo, ali za lažjo izvedbo teh preskusov.
8. Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko vozil, kolikor je potrebnih za zadovoljivo izvedbo postopka homologacije.
Člen 7
Postopki za ES-homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1. Proizvajalec vlogo predloži homologacijskemu organu. Za določen tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko predloži samo ena vloga, ki se jo sme vložiti v samo eni državi članici. Za vsak tip, ki ga je treba homologirati, je treba vložiti ločeno vlogo.
2. Vlogi je priložena opisna mapa, vsebina katere je določena v posamičnih direktivah ali uredbah.
3. Homologacijski organ lahko z obrazloženo zahtevo od proizvajalca zahteva, da ta priloži vse dodatne informacije, potrebne za sprejetje odločitve o tem, kateri preskusi se zahtevajo, ali za lažjo izvedbo teh preskusov.
4. Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi posamičnimi direktivami ali uredbami potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.
POGLAVJE IV
IZVAJANJE POSTOPKOV ES-HOMOLOGACIJE
Člen 8
Splošne določbe
1. Države članice ne smejo podeliti ES-homologacije, dokler ne zagotovijo, da so bili postopki iz člena 12 ustrezno in zadovoljivo izvedeni.
2. Države članice podelijo ES-homologacijo v skladu s členoma 9 in 10.
3. Če država članica meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z zahtevanimi določbami predstavlja resno tveganje za prometno varnost ali resno škoduje okolju ali javnemu zdravju, lahko zavrne podelitev ES-homologacije. V takem primeru drugim državam članicam in Komisiji pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri so pojasnjeni razlogi za njeno odločitev in navedeni dokazi za njene ugotovitve.
4. Certifikati o ES-homologaciji se oštevilčijo na način, naveden v Prilogi VII.
5. Homologacijski organ v 20 delovnih dneh pošlje homologacijskim organom drugih držav članic kopijo certifikata o ES-homologaciji vozila – skupaj s prilogami – za vsak tip vozila, za katerega je bila homologacija podeljena. Kopija na papirju se lahko nadomesti z elektronsko datoteko.
6. Homologacijski organ nemudoma obvesti homologacijske organe drugih držav članic o zavrnitvi ali preklicu vsake homologacije vozila in razlogih za njegovo odločitev.
7. Homologacijski organ vsake tri mesece homologacijskim organom drugih držav članic pošlje seznam ES-homologacij sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je podelil, spremenil, zavrnil ali preklical v prejšnjem obdobju. Ta seznam vsebuje podatke, določene v Prilogi XIV.
8. Če druga država članica tako zahteva, ji država članica, ki je podelila ES-homologacijo, v 20 delovnih dneh od prejema takšne zahteve pošlje kopijo zadevnega certifikata o ES-homologaciji, skupaj s prilogami. Kopija na papirju se lahko nadomesti z elektronsko datoteko.
Člen 9
Posebne določbe, ki zadevajo vozila
1. Države članice podelijo ES-homologacijo za:
(a) |
tip vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih, navedenih v Prilogi IV; |
(b) |
tip vozila za posebne namene, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih, navedenih v Prilogi XI. |
Uporabijo se postopki, določeni v Prilogi V.
2. Države članice podelijo večstopenjsko homologacijo za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih, navedenih v Prilogi IV ali Prilogi XI, ob čemer se upošteva stopnja dodelave vozila.
Večstopenjska homologacija se uporablja tudi za dodelana vozila, ki so jih preoblikovali ali spremenili drugi proizvajalci.
Uporabijo se postopki, določeni v Prilogi XVII.
3. Homologacijski organ za vsak posamezen tip vozila:
(a) |
izpolni vse ustrezne dele certifikata o ES-homologaciji, vključno s priloženim obrazcem rezultatov preskusov, v skladu z vzorcem iz Priloge VIII; |
(b) |
dopolni oziroma preveri seznam opisne dokumentacije; |
(c) |
vlagatelju brez neupravičenega odloga izda izpolnjen certifikat skupaj s prilogami. |
4. V primeru ES-homologacije, v zvezi s katero so bile v skladu s členom 20 ali 22 ali Prilogo XI uvedene omejitve glede njene veljavnosti ali opuščene nekatere določbe iz regulativnih aktov, se te omejitve oziroma opustitve navedejo v certifikatu o ES-homologaciji.
5. Če podatki v opisni mapi vsebujejo določila za vozila za posebne namene, navedena v Prilogi XI, se ta določila navedejo tudi v certifikatu o ES-homologaciji.
6. Če proizvajalec izbere postopek mešane homologacije, homologacijski organ v delu III opisnega lista, vzorec katerega je v Prilogi III, izpolni polja, ki se nanašajo na poročila o preskusih, določena v regulativnih aktih, za katera certifikati o ES-homologaciji niso na voljo.
7. Če proizvajalec izbere postopek homologacije v enem delu, homologacijski organ sestavi seznam veljavnih regulativnih aktov, vzorec katerega je v Dodatku k Prilogi VI, in ta seznam doda k certifikatu o ES-homologaciji.
Člen 10
Posebne določbe, ki zadevajo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote
1. Države članice podelijo ES-homologacijo za sistem, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih posamičnih direktivah ali uredbah, kakor je predpisano v Prilogi IV ali Prilogi XI.
2. Države članice podelijo ES-homologacijo za sestavni del ali samostojno tehnično enoto sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, ki je skladna s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih posamičnih direktivah ali uredbah, kakor je predpisano v Prilogi IV.
3. Če so sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, vključeni v homologacijo sistema za vozilo, se ne zahteva dodatna homologacija za sestavni del ali samostojno tehnično enoto, razen če tako določa ustrezen regulativni akt.
4. Če sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z zahtevami mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se obseg ES-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji. V takih primerih certifikat o ES-homologaciji določa omejitve pri uporabi in navaja posebne pogoje za namestitev. Če sestavni del ali samostojno tehnično enoto vgradi proizvajalec, je treba skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za namestitev preveriti tedaj, ko se vozilu podeli homologacija.
Člen 11
Zahtevani preskusi za ES-homologacijo
1. Skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej direktivi in v regulativnih aktih iz Priloge IV, se dokazuje z ustreznimi preskusi, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.
Preskusni postopki, posebna oprema in orodje, ki se zahtevajo za izvedbo teh preskusov, se navedejo v vsakem posameznem regulativnem aktu.
2. Zahtevani preskusi se izvedejo na vozilih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so predstavniki tipa v postopku homologacije.
Proizvajalec pa lahko v dogovoru s homologacijskim organom izbere vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki, četudi ni predstavnik tipa v postopku homologacije, združuje številne najbolj neugodne lastnosti glede na zahtevano stopnjo ustreznosti delovanja. V pomoč pri sprejemanju odločitev se lahko pri izbirnem postopku uporabijo virtualne preskusne metode.
3. Kot alternative preskusnim postopkom iz odstavka 1 in v dogovoru s homologacijskim organom se lahko na zahtevo proizvajalca ob upoštevanju regulativnih aktov iz Priloge XVI uporabijo virtualne preskusne metode.
4. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati virtualne preskusne metode, so določeni v Dodatku 1 k Prilogi XVI.
Za vsak posamezni regulativni akt iz Priloge XVI se v Dodatku 2 k tej prilogi določijo posebni preskusni pogoji in ustrezne z njim povezane upravne določbe.
5. Komisija določi seznam regulativnih aktov, za katere so dovoljene virtualne preskusne metode, posebni pogoji in z njimi povezane upravne določbe. Ti ukrepi, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim tako, da jo dopolnjujejo, se določijo in posodabljajo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).
Člen 12
Skladnost proizvodnje
1. Država članica, ki podeli ES-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo X, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da proizvodni postopki za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote zagotavljajo njihovo skladnost s homologiranim tipom.
2. Država članica, ki je podelila ES-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo X, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da ukrepi iz odstavka 1 ostajajo ustrezni in je proizvodnja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot še vedno skladna s homologiranim tipom.
Preverjanje skladnosti izdelkov s homologiranim tipom je omejeno na postopke, določene v Prilogi X in v tistih regulativnih aktih, ki vsebujejo posebne zahteve. V zvezi s tem lahko homologacijski organ države članice, ki je podelila ES-homologacijo, izvede katero koli preverjanje ali preskus, predpisan v katerem koli regulativnem aktu iz Priloge IV ali Priloge XI, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati.
3. Če država članica, ki je podelila ES-homologacijo, ugotovi, da se ukrepi iz odstavka 1 ne izvajajo ali bistveno odstopajo od dogovorjenih ukrepov in časovnega plana ustreznih kontrolnih pregledov in preskusov ali se ne izvajajo več, čeprav proizvodnja ni prekinjena, ta država članica sprejme potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za skladnost proizvodnje.
POGLAVJE V
SPREMEMBE ES-HOMOLOGACIJ
Člen 13
Splošne določbe
1. Proizvajalec državo članico, ki je podelila ES-homologacijo, nemudoma obvesti o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji. Ta država članica v skladu s pravili, določenimi v tem poglavju, odloči, kateri postopek bo uporabila. Če je to potrebno, lahko država članica v posvetovanju s proizvajalcem odloči, da bo podelila novo ES-homologacijo.
2. Vlogo za spremembo ES-homologacije je mogoče predložiti le pri državi članici, ki je podelila prvotno ES-homologacijo.
3. Če država članica ugotovi, da so zaradi spremembe potrebni dodatni pregledi ali preverjanja, o tem obvesti proizvajalca. Postopki iz členov 14 in 15 se uporabijo šele potem, ko so bili uspešno izvedeni potrebni dodatni pregledi ali preverjanja.
Člen 14
Posebne določbe, ki zadevajo vozila
1. Če se podatki v opisni dokumentaciji spremenijo, se spremembe označijo kot „popravek“.
V takih primerih homologacijski organ po potrebi izda popravljeno stran opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi na način, ki jasno kaže naravo spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb.
2. Popravek se označi kot „razširitev“, če poleg določb iz odstavka 1 velja naslednje:
(a) |
potrebni so dodatni pregledi ali dodatni preskusi; |
(b) |
spremenjen je bil kateri koli podatek v certifikatu o ES-homologaciji, razen njegovih prilog; |
(c) |
veljati začnejo nove zahteve v skladu s katerim koli regulativnim aktom, ki velja za homologirani tip vozila. |
V takih primerih homologacijski organ izda popravljen certifikat o ES-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke prejšnje odobrene razširitve.
Na certifikatu o homologaciji je jasno označen razlog razširitve in datum ponovne izdaje.
3. Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o homologaciji, tako da je na njem zabeležen datum zadnje razširitve oziroma spremembe ali datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.
4. Če nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika ne veljajo za ta tip vozila ali če te zadevajo kategorije vozila, v katere to vozilo ne sodi, homologacije tega tipa vozila ni treba spreminjati.
Člen 15
Posebne določbe, ki zadevajo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote
1. Če se podatki v opisni dokumentaciji spremenijo, se spremembe označijo kot „popravek“.
V takih primerih homologacijski organ po potrebi izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi na način, ki jasno kaže naravo spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb.
2. Popravek se označi kot „razširitev“, če poleg določb iz odstavka 1 velja naslednje:
(a) |
potrebni so dodatni pregledi ali dodatni preskusi; |
(b) |
spremenjen je bil kateri koli podatek v certifikatu o ES-homologaciji, razen njegovih prilog; |
(c) |
veljati začnejo nove zahteve v skladu s katerim koli regulativnim aktom, ki velja za homologirani sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto. |
V teh primerih, homologacijski organ izda popravljen certifikat o ES-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke prejšnje podeljene razširitve. Če je sprememba potrebna zaradi uporabe točke (c) odstavka 2, se posodablja tretji del številke homologacije.
Na certifikatu o homologaciji sta jasno označena razlog razširitve in datum ponovne izdaje.
3. Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o homologaciji, tako da je na njem zabeležen datum zadnje razširitve oziroma spremembe ali datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.
Člen 16
Izdaja sprememb in obveščanje
1. Homologacijski organ ob razširitvi posodobi ustrezne dele certifikata o ES-homologaciji, njegove priloge in seznam opisne dokumentacije. Posodobljen certifikat in njegove priloge se vlagatelju izdajo brez neupravičenega odloga.
2. Homologacijski organ v primeru popravka brez neupravičenega odloga vlagatelju izda popravljene dokumente oziroma konsolidirano posodobljeno različico, vključno s popravljenim seznamom opisne dokumentacije.
3. Homologacijski organ o vseh spremembah ES-homologacij obvesti homologacijske organe drugih držav članic v skladu s postopki iz člena 8.
POGLAVJE VI
VELJAVNOST ES-HOMOLOGACIJE VOZIL
Člen 17
Prenehanje veljavnosti
1. ES-homologacija za vozila preneha veljati v katerem koli izmed naslednjih primerov:
(a) |
nove zahteve v katerem koli regulativnem aktu, ki velja za homologirano vozilo, postanejo obvezne za registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil, homologacije pa ni mogoče ustrezno posodobiti; |
(b) |
proizvodnja homologiranega vozila je prostovoljno dokončno prekinjena; |
(c) |
homologaciji poteče veljavnost na podlagi posebne omejitve. |
2. Če samo ena varianta znotraj tipa ali ena izvedenka znotraj variante ni več veljavna, ES-homologacija za zadevno vozilo preneha veljati samo za to določeno varianto oziroma izvedenko.
3. Če je proizvodnja določenega tipa vozila dokončno prekinjena, proizvajalec o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil ES-homologacijo za to vozilo. Ta organ po prejemu takega obvestila v roku 20 delovnih dni ustrezno obvesti homologacijske organe drugih držav članic.
Člen 27 velja zgolj za prekinitev pod pogoji iz točke (a) odstavka 1 tega člena.
4. Brez poseganja v odstavek 3 proizvajalec v primerih ES-homologacij za vozilo, ki se jim izteka veljavnost, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil ES-homologacijo.
Homologacijski organ brez neupravičenega odloga vse ustrezne informacije sporoči homologacijskim organom drugih držav članic ter tako omogoči uporabo člena 27, če je to ustrezno. V tem sporočilu se navedeta zlasti datum proizvodnje in identifikacijska številka zadnjega izdelanega vozila.
POGLAVJE VII
CERTIFIKAT O SKLADNOSTI IN OZNAKE
Člen 18
Certifikat o skladnosti
1. Proizvajalec kot imetnik ES-homologacije vozila dostavi certifikat o skladnosti, ki spremlja vsako vozilo, bodisi dokončano, nedodelano ali dodelano, izdelano skladno s homologiranim tipom vozila.
Za nedodelano ali dodelano vozilo proizvajalec na drugi strani certifikata o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni homologacijski stopnji, in certifikatu priloži vse morebitne certifikate o skladnosti, izdane na prejšnji stopnji.
2. Certifikat o skladnosti se napiše v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti. Vsaka država članica lahko zahteva, da se certifikat o skladnosti prevede v njen jezik ali jezike.
3. Certifikat o skladnosti je izdelan tako, da ga ni mogoče ponarediti. V ta namen se uporablja papir, ki je zaščiten bodisi z barvnimi grafikami ali vodnim znakom v obliki oznake proizvajalca.
4. Certifikat o skladnosti je v celoti izpolnjen in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so predvidene v regulativnem aktu.
5. Certifikat o skladnosti, kakor je določen v delu I Priloge IX, za vozila, homologirana v skladu z določbami člena 20(2), v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirano ob uporabi člena 20 (začasna homologacija).“.
6. Certifikat o skladnosti, kakor je določen v delu I Priloge IX, za vozila, homologirana v skladu s členom 22, v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnico proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v tabeli v Prilogi XII, ki glede na vsako letnico proizvodnje označuje položaj tega vozila v okviru proizvodnje, določene za zadevno leto.
7. Brez poseganja v določbe odstavka 1 lahko proizvajalec podatke ali informacije iz certifikata o skladnosti v elektronski obliki posreduje organu za registracijo v državi članici.
8. Duplikat certifikata o skladnosti lahko izda samo proizvajalec. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda mora biti jasno viden napis „duplikat“.
Člen 19
Oznaka ES-homologacije
1. Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, vsak sestavni del ali enoto, izdelano skladno s homologiranim tipom, označi z oznako ES-homologacije, ki jo zahteva ustrezna posamična direktiva ali uredba.
2. Kadar oznaka ES-homologacije ni potrebna, proizvajalec doda vsaj svoje tovarniško ime ali blagovno znamko ter številko tipa in/ali identifikacijsko številko.
3. Oznaka ES-homologacije je v skladu z Dodatkom k Prilogi VII.
POGLAVJE VIII
NOVE TEHNOLOGIJE ALI TEHNIČNE REŠITVE, KI SO NEZDRUŽLJIVE S POSAMIČNIMI DIREKTIVAMI
Člen 20
Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve
1. Države članice lahko na podlagi vloge proizvajalca podelijo ES-homologacijo za tip sistema, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, v katero so vgrajene tehnologije ali tehnične rešitve, ki so nezdružljive z enim ali več regulativnimi akti iz dela I Priloge IV, pod pogojem, da imajo dovoljenje Komisije v skladu s postopkom, določenim v členu 40(3).
2. Dokler odločitev o tem, ali se dovoljenje izda ali ne, še ni sprejeta, država članica lahko podeli začasno homologacijo, veljavno le na njenem ozemlju, za tip vozila, za katerega je zaprošena izjema, pod pogojem, da o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje naslednje:
(a) |
razloge, zaradi katerih zadevne tehnologije ali tehnične rešitve preprečujejo sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, da bi bile združljive z zahtevami; |
(b) |
opis zadevnih varnostnih in okoljskih vidikov ter sprejete ukrepe; |
(c) |
opis preskusov, vključno z njihovimi rezultati, ki v primerjavi z zahtevami, od katerih je zaprošena izjema, kažejo, da je zagotovljena vsaj enaka raven varnosti in varovanja okolja. |
3. Druge države članice se lahko odločijo za upoštevanje začasne homologacije iz odstavka 2 na svojem ozemlju.
4. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 40(3) odloči, ali bo državi članici dovolila podelitev ES-homologacije za ta tip vozila.
Če je potrebno, je v odločitvi navedeno tudi, ali je njena veljavnost kakor koli omejena, npr. časovno. Veljavnost homologacije je v vsakem primeru najmanj 36 mesecev.
Če se Komisija odloči za zavrnitev dovoljenja, država članica takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 2 tega člena, da bo začasna homologacija v šestih mesecih po datumu odločitve Komisije preklicana. Vendar pa bo vozila, izdelana v skladu z začasno homologacijo še preden je bila slednja preklicana, dovoljeno registrirati, prodati ali vključiti v uporabo v kateri koli državi članici, ki je upoštevala začasno homologacijo.
5. V primerih, ko sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ustreza pravilniku UN/ECE, h kateremu je Skupnost pristopila, se ta člen ne uporablja.
Člen 21
Potrebni ukrepi
1. Če Komisija ugotovi, da obstajajo upravičeni razlogi za podelitev izjeme skladno s členom 20, takoj ukrene vse potrebno za prilagoditev ustreznih posamičnih direktiv ali uredb razvojnim dosežkom. Ti ukrepi, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb posamičnih direktiv ali uredb, navedenih v delu I Priloge IV, se sprejmejov skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).
Če se izjema skladno s členom 20 nanaša na pravilnik UN/ECE, Komisija predlaga spremembo ustreznega pravilnika UN/ECE v skladu s postopkom, ki se uporablja po revidiranem sporazumu iz leta 1958.
2. Kakor hitro so ustrezni regulativni akti spremenjeni, prenehajo vse omejitve v zvezi z izjemo.
Če potrebni ukrepi za prilagajanje posamičnih regulativnih aktov niso bili sprejeti, se lahko na zahtevo države članice, ki je podelila homologacijo, veljavnost izjem podaljša z dodatno odločitvijo, sprejeto v skladu s postopkom iz člena 40(3).
POGLAVJE IX
VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH
Člen 22
ES-homologacija za majhne serije
1. Države članice na zahtevo proizvajalca in v okviru količinskih omejitev, določenih v delu A oddelka 1 Priloge XII, v skladu s postopkom iz člena 6(4) podelijo ES-homologacijo za tip vozila, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz Dodatka k delu I Priloge IV.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za vozila za posebne namene.
3. Certifikati o ES-homologaciji se oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.
Člen 23
Nacionalna homologacija za majhne serije
1. Države članice lahko za vozila, izdelana v okviru količinskih omejitev, določenih v oddelku 2 dela A Priloge XII, odstopijo od ene ali več določb enega ali več regulativnih aktov iz Priloge IV ali Priloge XI, pod pogojem, da določijo ustrezne alternativne zahteve.
Izraz „alternativne zahteve“ pomeni upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev stopnje varnosti v prometu in varstva okolja, ki je v največji možni meri smiselno enakovredna stopnji, ki jo zagotavljajo določbe iz Priloge IV ali Priloge XI.
2. Države članice lahko za vozila iz odstavka 1 odstopijo od ene ali več določb te direktive.
3. Od določb iz odstavkov 1 in 2 se lahko odstopi le, če ima država članica za to utemeljene razloge.
4. Države članice za homologacijo vozil po tem členu upoštevajo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so homologirane v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV.
5. Certifikat o homologaciji podrobno opredeli vrste odstopanj, priznanih na podlagi odstavkov 1 in 2.
Certifikat o homologaciji, katerega vzorec je določen v Prilogi VI, ne sme imeti naslova „Certifikat o ES-homologaciji vozila“. Vendar se certifikati o homologaciji oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.
6. Veljavnost te homologacije je omejena na ozemlje države članice, ki jo je podelila. Vendar pa homologacijski organ na željo proizvajalca pošlje s priporočeno pošto ali po elektronski pošti kopijo certifikata o homologaciji in vse priloge homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec.
Država članica v 60 dneh po prejemu odloči, ali bo to homologacijo upoštevala ali ne. Svojo odločitev uradno sporoči homologacijskemu organu, navedenemu v prvem pododstavku.
Država članica homologacije ne zavrne, razen če upravičeno domneva, da tehnične določbe, na podlagi katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.
7. Na zahtevo vlagatelja, ki želi vozilo prodati, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, tista država članica, ki je homologacijo podelila, vlagatelja oskrbi s kopijo certifikata o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo.
Država članica dovoli, da se to vozilo proda, registrira ali da v uporabo, razen če upravičeno domneva, da tehnične določbe, na podlagi katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.
POGLAVJE X
POSAMIČNE ODOBRITVE
Člen 24
Posamične odobritve
1. Države članice lahko določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te direktive ali z enim ali več regulativnimi akti, navedenimi v Prilogi IV ali Prilogi XI, pod pogojem, da določijo alternativne zahteve.
Od določb iz odstavka 1 se lahko odstopi le, če ima država članica za to utemeljene razloge.
Izraz „alternativne zahteve“ pomeni upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev stopnje varnosti v prometu in varstva okolja, ki je v največji možni meri smiselno enakovredna stopnji, ki jo zagotavljajo določbe iz Priloge IV ali Priloge XI.
2. Države članice ne izvajajo porušnih preskusov. Uporabijo vse ustrezne informacije, ki jih predloži vlagatelj in tako dokaže skladnost z alternativnimi zahtevami.
3. Države članice namesto alternativnih zahtev upoštevajo vsako ES-homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
4. Vlogo za posamično odobritev predloži proizvajalec ali lastnik vozila ali pa oseba, ki deluje v njunem imenu, pod pogojem, da prebiva v Skupnosti.
5. Država članica podeli posamično odobritev, če je vozilo skladno z opisom, priloženim k vlogi, in če izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, ter brez neupravičenega odloga izda certifikat o posamični odobritvi.
Format certifikata o posamični odobritvi se določi na osnovi certifikata o ES-homologaciji, kot je določen v Prilogi VI, in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za izpolnitev vloge za registracijo, kakor jo določa Direktiva Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (13). Certifikati o posamičnih odobritvah ne smejo imeti naslova „ES-homologacija vozila“.
Certifikat o posamični odobritvi je opremljen z identifikacijsko številko zadevnega vozila.
6. Veljavnost posamične odobritve je omejena na ozemlje države članice, ki jo je podelila.
Če vlagatelj želi prodati, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici vozilo, ki mu je bila izrečena posamična odobritev, tista država članica, ki je odobritev podala, vlagatelja na njegovo zahtevo oskrbi z izjavo o tehničnih določbah, na podlagi katerih je bilo vozilo odobreno.
Za vozilo, ki mu je bila podeljena posamična odobritev s strani države članice v skladu z določbami tega člena, druga država članica dovoli, da se vozilo proda, registrira ali da v uporabo, razen če upravičeno domneva, da tehnične določbe, na podlagi katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.
7. Države članice na zahtevo proizvajalca ali lastnika vozila podelijo posamično odobritev za vozilo, ki je skladno z določbami te direktive in z regulativnimi akti, navedenimi v Prilogi IV ali Prilogi XI, kakor je primerno.
V takem primeru države članice upoštevajo posamično odobritev in dovolijo, da se vozilo lahko proda, registrira in da v uporabo.
8. Določbe tega člena se lahko uporabljajo za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to direktivo in so bila predelana, preden so bila prvič registrirana ali dana v uporabo.
Člen 25
Posebne določbe
1. Postopek, določen v členu 24, se lahko za določeno vozilo uporablja v zaporednih stopnjah v skladu z večstopenjskim postopkom homologacije.
2. Postopek, določen v členu 24, ne sme nadomestiti vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v večstopenjskem postopku homologacije, in se ne sme uporabljati za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.
POGLAVJE XI
REGISTRACIJA, PRODAJA IN ZAČETEK UPORABE VOZILA
Člen 26
Registracija, prodaja in začetek uporabe vozila
1. Države članice brez poseganja v določbe členov 29 in 30 vozila registrirajo in dovolijo njihovo prodajo ali začetek uporabe le, če vsebujejo veljaven certifikat o skladnosti, izdan po členu 18.
Prodajo nedodelanih vozil lahko države članice dovolijo, lahko pa zavrnejo njihovo trajno registracijo in začetek uporabe, dokler vozila niso dodelana.
2. Vozila, ki so izvzeta iz zahtev glede certifikata o skladnosti, se lahko registrirajo, prodajo ali dajo v uporabo le, če izpolnjujejo ustrezne tehnične zahteve te direktive.
3. Število vozil, izdelanih v majhnih serijah, ki se registrirajo, prodajo ali so dana v uporabo v enem letu, ne sme presegati števila enot, navedenih v delu A Priloge XII.
Člen 27
Registracija, prodaja in začetek uporabe vozil zaključka serije
1. Države članice lahko v okviru omejitev, določenih v oddelku B Priloge XII, in le v omejenem časovnem obdobju, registrirajo vozila, skladna s tipom vozila, katerega ES-homologacija ni več veljavna, ter dovolijo njihovo prodajo ali začetek uporabe.
Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Skupnosti, ki imajo v času, ko so bila izdelana, veljavno ES-homologacijo, niso pa bila registrirana ali dana v uporabo, preden je ta ES-homologacija postala neveljavna.
2. Možnost iz odstavka 1 je za dokončana vozila na voljo za obdobje dvanajstih mesecev od datuma prenehanja veljavnosti ES-homologacije, za dodelana vozila pa za obdobje osemnajst mesecev po tem datumu.
3. Proizvajalec, ki želi izkoristiti določbe odstavka 1, pristojnemu organu vsake zadevne države članice predloži zahtevek za začetek uporabe določenega vozila. V zahtevku morajo biti opredeljeni vsi tehnični ali gospodarski razlogi, zaradi katerih ta vozila niso skladna z novimi tehničnimi zahtevami.
Zadevne države članice se v treh mesecih po prejetju takšnega zahtevka odločijo, ali bodo dovolile registracijo teh vozil na svojem ozemlju ter v kakšnem številu jo bodo dovolile.
4. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za vozila, ki imajo nacionalno homologacijo, vendar pa niso bila registrirana ali dana v uporabo, preden je ta homologacija postala neveljavna, na podlagi člena 45 zaradi obveznega izvrševanja postopka ES-homologacije.
5. Države članice izvajajo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovit nadzor števila vozil, ki bodo registrirana ali dana v uporabo v okviru postopka, določenega po tem členu.
Člen 28
Prodaja in začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot
1. Države članice prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot dovolijo le v primeru, če izpolnjujejo zahteve ustreznih regulativnih aktov in so v skladu s členom 19 primerno označene.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelane ali projektirane za nova vozila, ki jih ta direktiva ne zajema.
3. Države članice smejo z odstopanjem od odstavka 1 dovoliti prodajo in začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so izvzete iz ene ali več določb regulativnega akta na podlagi člena 20 ali so namenjene vgradnji v vozila v okviru odobritev iz členov 22, 23 ali 24, ki se nanašajo na zadevne sestavne dele ali samostojne tehnične enote.
4. Države članice smejo z odstopanjem od odstavka 1, in če regulativni akt ne določa drugače, dovoliti prodajo in začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih vgradnji v vozila, ki ob začetku njihove uporabe niso bila obvezna, s to direktivo ali z Direktivo 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil, da pridobijo ES-homologacijo.
POGLAVJE XII
ZAŠČITNE KLAVZULE
Člen 29
Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v skladu s to direktivo
1. Če država članica meni, da nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami ali pravilni označenosti predstavljajo resno tveganje za prometno varnost ali okolje ali javno zdravje, lahko ta država članica za največ šest mesecev zavrne registracijo takih vozil ali prepove prodajo ali začetek uporabe takih vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem ozemlju.
V takih primerih zadevna država članica nemudoma ustrezno obvesti proizvajalca, druge države članice in Komisijo ter pri tem navede razloge za svojo odločitev in navede zlasti, če je odločitev posledica:
— |
pomanjkljivosti v ustreznih regulativnih aktih ali |
— |
nepravilne uporabe ustreznih zahtev. |
2. Komisija se za pripravo odločitve čim prej posvetuje z zadevnimi stranmi in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo.
3. Če se ukrepe iz odstavka 1 pripiše pomanjkljivostim v zadevnih regulativnih aktih, se sprejmejo primerni ukrepi, kot sledi:
— |
če gre za posamične direktive ali uredbe iz dela I Priloge IV, jih Komisija spremeni v skladu z regulativnim s postopkom s pregledom iz člena 40(2), |
— |
če gre za pravilnike UN/ECE, Komisija predlaga potrebne osnutke sprememb ustreznih pravilnikov UN/ECE v skladu s postopkom, ki se uporablja na podlagi revidiranega sporazuma iz leta 1958. |
4. Če se ukrepe iz odstavka 1 pripiše nepravilni uporabi ustreznih zahtev, Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s takšnimi zahtevami.
Člen 30
Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki niso v skladu s homologiranim tipom
1. Če država članica, ki je podelila ES-homologacijo, meni, da nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja certifikat o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, mora sprejeti potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, kadar je to potrebno, s katerimi zagotovi, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji uskladijo s homologiranim tipom. Homologacijski organ te države članice obvesti homologacijske organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih.
2. Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v certifikatu o ES-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom.
Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar ustrezni regulativni akti taka odstopanja dovoljujejo in so odstopanja v dovoljenih mejah.
3. Če država članica dokaže, da nova vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko od države članice, ki je podelila ES-homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom. Po prejemu takšne zahteve zadevna država članica potrebno preverjanje opravi takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve.
4. Homologacijski organ od države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila homologacijo, zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vozila v proizvodnji ponovno uskladijo s homologiranim tipom, v naslednjih primerih:
(a) |
pri ES-homologaciji vozila, kjer do neskladnosti vozila pride izključno zaradi neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote; |
(b) |
pri večstopenjski homologaciji, kjer gre neskladnost vozila pripisati izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti samega nedodelanega vozila. |
Po prejemu takšne zahteve zadevna država potrebno preverjanje opravi takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve, po potrebi tudi v sodelovanju z državo članico, ki je ukrepe zahtevala. Če je ugotovljena neskladnost, homologacijski organ države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila ES-homologacijo ali homologacijo nedodelanega vozila, sprejme ukrepe iz odstavka 1.
5. Homologacijski organi se v 20 delovnih dneh medsebojno obvestijo o preklicu ES-homologacije in razlogih zanj.
6. Če država članica, ki je podelila ES-homologacijo, oporeka neskladnosti, o kateri je bila obveščena, si zadevne države članice prizadevajo razrešiti spor. O tem obvestijo Komisijo, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja z namenom, da se spor reši.
Člen 31
Prodaja in začetek uporabe delov in opreme, ki lahko pomenijo veliko tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov
1. Države članice dovolijo prodajo, ponujanje v prodajo ali začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko predstavljajo veliko tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, samo če je te dele ali opremo v skladu s spodnjimi odstavki 5 do 10 spodaj odobril homologacijski organ.
2. Dele ali opremo, za katere je potrebna odobritev v skladu z odstavkom 1, se vključi na seznam, ki naj bi bil določen v Prilogi XIII. Takšna odločitev temelji na predhodni oceni, ki je povzeta v poročilu, njen cilj pa je ustrezno ravnotežje med naslednjimi elementi:
(a) |
obstojem resnega tveganja za varnost ali za okoljsko učinkovitost vozil, opremljenih z obravnavanimi deli ali opremo; in |
(b) |
učinkom možne uvedbe zahteve po dovoljenju za dele ali opremo iz tega člena na potrošnike in proizvajalce na poprodajnem trgu. |
3. Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo, ki je vključena v homologacijo sistema za vozilo, ter za dele ali opremo, ki je homologirana v skladu z določbami enega od regulativnih aktov iz Priloge IV, razen kadar se homologacija nanaša na vidike, ki niso zajeti v odstavku 1. Odstavek 1 ne velja za dele ali opremo, proizvedeno izključno za dirkalna vozila, ki niso namenjena uporabi na javnih cestiščih. Če so deli ali oprema iz Priloge XIII namenjeni tako dirkalnim avtomobilom kot cestnim vozilom, jih ni dovoljeno prodajati ali ponujati za prodajo širši javnosti za uporabo na javnih cestiščih, če ne ustrezajo zahtevam tega člena.
Po potrebi Komisija sprejme določbe za določanje delov ali opreme iz tega odstavka.
4. Po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi Komisija določi postopek in zahteve glede postopka odobritve iz odstavka 1 ter sprejme določbe za nadaljnje posodobitve seznama iz Priloge XIII. Zahteve obsegajo predpise za varnost, varstvo okolja in po potrebi standarde testiranja. Temeljijo lahko na regulativnih aktih iz Priloge IV, lahko so oblikovane v skladu s trenutnim stanjem varnostne in okoljske tehnologije ter tehnologije za testiranje, če to ni ustrezen način za doseganje potrebne varnosti ali okoljskih ciljev, pa so lahko sestavljene iz primerjave dela ali opreme z okoljsko učinkovitostjo in varnostjo originalnega vozila ali po potrebi katerega koli od njegovih delov.
5. Za namene odstavka 1 proizvajalec delov ali opreme predloži homologacijskemu organu poročilo o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba in ki potrjuje, da so deli ali oprema, za katere se zahteva soglasje, v skladu z zahtevami iz odstavka 4. Proizvajalec lahko predloži samo eno prošnjo za isti tip in del pri samo enem homologacijskem organu.
Vloga zajema podrobnosti o proizvajalcu dela ali opreme, tipu, identifikaciji in številki dela ali opreme, za katere se zahteva dovoljenje, kot tudi ime proizvajalca vozila, tip vozila in, če je ustrezno, leto izdelave ali vse druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, za katerega so namenjeni ti deli ali oprema.
Ko homologacijski organ na podlagi poročila o preskusu in drugih dokazov ugotovi, da zadevni deli ali oprema ustrezajo zahtevam iz odstavka 4, brez neupravičenega odloga proizvajalcu izda certifikat. Ta certifikat dovoljuje, da se deli ali oprema prodajo, dajo v prodajo ali da se z njimi opremijo vozila v Skupnosti, ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 9.
6. Vsak del ali kos opreme, odobren v skladu z uporabo tega člena, mora biti ustrezno označen.
Komisija določi zahteve glede označevanja in pakiranja ter vzorec in številčni sistem certifikata iz odstavka 5.
7. Ukrepi iz odstavkov 2 do 6 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2), saj so namenjene spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z dopolnitvijo le-te.
8. Proizvajalec nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je izdal certifikat, o kakršni koli spremembi, ki vpliva na pogoje, pod katerimi je bil izdan. Ta homologacijski organ odloči, ali je treba certifikat ponovno preučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni pregledi.
Proizvajalec zagotovi, da so deli in oprema izdelani in se še naprej izdelujejo v okviru pogojev, pod katerimi je bil izdan certifikat.
9. Homologacijski organ pred izdajo soglasja preveri obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovite kontrole skladnosti proizvodnje.
Kadar homologacijski organ ugotovi, da se pogoji za izdajo soglasja ne izpolnjujejo več, zahteva, da proizvajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da deli ali oprema spet izpolnjujejo pogoje skladnosti. Če je potrebno, prekliče soglasje.
10. Vsako nesoglasje med državami članicami v zvezi s certifikati iz odstavka 5 se sporoči Komisiji. Ta po posvetovanju z državami članicami sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo po preklicu soglasja, kjer je to potrebno.
11. Ta člen se ne uporablja za del ali kos opreme, dokler ni na seznamu v Prilogi XIII. Za vsak vnos ali skupino vnosov v Prilogi XIII se določi razumno prehodno obdobje, da lahko proizvajalec dela ali opreme zaprosi za soglasje in ga pridobi. Hkrati se lahko, kjer je ustrezno, določi datum, ki iz uporabe tega člena izvzema dele in opremo za vozila, ki so homologirana pred tem datumom.
12. Dokler se ne sprejme odločitev, ali mora biti del ali kos opreme vključen v seznam iz odstavka 1, lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko pomenijo veliko tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.
Ko se odločitev v zvezi s tem sprejme, nacionalne določbe o zadevnih delih in opremi prenehajo veljati.
13. Z začetkom od 29. oktobra 2007 države članice ne sprejmejo več novih določb v zvezi z deli in opremo, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.
Člen 32
Odpoklic vozil
1. Če mora proizvajalec, kateremu je bila podeljena ES-homologacija za vozila, na podlagi določb regulativnega akta ali Direktive 2001/95/ES odpoklicati vozila, ki so že bila prodana, registrirana ali uporabljena, ker eden ali več sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so nameščeni v vozilo, kljub ustrezni potrditvi v skladu s to direktivo predstavlja resno tveganje za varnost na cesti, javno zdravje ali varstvo okolja, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo vozila.
2. Proizvajalec homologacijskemu organu predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov za zmanjšanje tveganja iz odstavka 1. Homologacijski organ predlagane ukrepe takoj sporoči organom drugih držav članic.
Pristojni organi zagotovijo, da se ukrepi na njihovem ozemlju učinkovito izvajajo.
3. Če zadevni organi menijo, da so ukrepi nezadostni oziroma niso bili izvedeni dovolj hitro, nemudoma obvestijo homologacijski organ, ki je podelil ES-homologacijo vozila.
Homologacijski organ nato obvesti proizvajalca. Če homologacijski organ, ki je podelil ES-homologacijo, ni zadovoljen z ukrepi proizvajalca, sprejme vse zahtevane zaščitne ukrepe, vključno s preklicem ES-homologacije vozila, kadar proizvajalec ne predlaga in ne izvaja učinkovitih popravnih ukrepov. V primeru preklica ES-homologacije vozila zadevni homologacijski organ v 20 delovnih dneh s priporočenim pismom ali v ustrezni elektronski obliki obvesti proizvajalca, homologacijske organe držav članic in Komisijo.
4. Ta člen se uporablja tudi za dele, za katere ne veljajo zahteve regulativnega akta.
Člen 33
Obveščanje o odločitvah in razpoložljivih pravnih sredstvih
Ob vseh odločitvah na podlagi določb, sprejetih ob izvajanju te direktive, in vseh odločitvah, ki zavračajo ali preklicujejo ES-homologacijo oziroma zavračajo registracijo vozila ali prepovedujejo prodajo, je treba podrobno navesti razloge zanje.
Vsaka takšna odločitev se sporoči zadevnim stranem, ki so hkrati obveščene o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo po veljavnih zakonih zadevne države članice, in o časovnih omejitvah, ki veljajo za ta pravna sredstva.
POGLAVJE XIII
MEDNARODNI PREDPISI
Člen 34
Pravilniki UN/ECE, potrebni za ES-homologacijo
1. Pravilniki UN/ECE, h katerim je pristopila Skupnost in ki so navedeni v delu I Priloge IV in v Prilogi XI, so del ES-homologacije vozila pod enakimi pogoji kot posamične direktive ali uredbe. Veljajo za kategorije vozil, navedene v ustreznih stolpcih tabele iz dela I Priloge IV in Priloge XI.
2. Ko Skupnost sklene, da postane uporaba pravilnika UN/ECE za namene ES-homologacije vozil v skladu s členom 4(4) Sklepa 97/836/ES obvezujoča, se priloge k tej direktivi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2) te direktive ustrezno spremenijo. Akt, ki spreminja priloge k tej direktivi, določi tudi datume obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb. Države članice razveljavijo ali prilagodijo nacionalno zakonodajo, ki ni v skladu z zadevnim pravilnikom UN/ECE.
Če takšen pravilnik UN/ECE nadomesti obstoječo posamično direktivo ali uredbo, se ustrezni vpis v delu I Priloge IV in Priloge XI nadomesti s številko pravilnika UN/ECE, ustrezni vpis v delu II Priloge IV pa se v skladu z istim postopkom izbriše.
3. V primeru, navedenem v drugem pododstavku odstavka 2, se posamična direktiva ali uredba, katero nadomesti pravilnik UN/ECE, razveljavi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).
V primeru razveljavitve posamične direktive države članice razveljavijo nacionalno zakonodajo, ki je bila sprejeta za prenos te direktive.
4. V tej direktivi ali v posamičnih direktivah ali uredbah je lahko neposredni sklic na mednarodne standarde in predpise, ne da bi jih vključili v pravni okvir Skupnosti.
Člen 35
Enakovrednost pravilnikov UN/ECE z direktivami ali uredbami
1. Pravilniki UN/ECE, navedeni v delu II Priloge IV, se priznavajo kot enakovredni ustreznim posamičnim direktivam ali uredbam, če imajo enako področje uporabe in vsebino.
Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE in, kadar je primerno, nanje se nanašajoče homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, dodeljenih v skladu z enakovredno posamično direktivo ali uredbo.
2. Če se je Skupnost odločila, da za namene odstavka 1 uporabi nov pravilnik UN/ECE ali spremenjen pravilnik UN/ECE, se del II Priloge IV ustrezno spremeni v skladu s postopkom iz člena 40(2). Ti ukrepi, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).
Člen 36
Enakovrednost z drugimi predpisi
Svet lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami na predlog Komisije s kvalificirano večino prizna enakovrednost pogojev ali določb za ES-homologacijo sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih določa ta direktiva, ter postopkov, ki jih določajo mednarodni predpisi ali predpisi tretjih držav.
POGLAVJE XIV
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ
Člen 37
Informacije za uporabnike
1. Proizvajalec ne sme predložiti tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki, predvidenimi v tej direktivi ali regulativnih aktih iz Priloge IV, ki se razlikujejo od podatkov, katere je odobril homologacijski organ.
2. Kadar regulativni akt to posebej določa, proizvajalec uporabnikom da na voljo vse pomembne podatke in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve za uporabo vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
Te informacije se predložijo v uradnih jezikih Skupnosti. V dogovoru s homologacijskim organom se informacije predložijo v ustrezni dokumentaciji, na primer v priročniku za lastnika ali navodilih za vzdrževanje.
Člen 38
Informacije za proizvajalce sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1. Proizvajalec vozila da proizvajalcem sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, vključno z risbami, odvisno od primera, ki so posebej navedene v prilogi ali dodatku k regulativnem aktu, ki so potrebni za ES-homologacijo sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali nujno potrebni za pridobitev soglasja v skladu s členom 31.
Proizvajalec vozila lahko proizvajalcem sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot naloži zavezujočo pogodbo za varstvo zaupnosti informacij, ki niso v splošni rabi, vključno s tem, kar je povezano s pravicami intelektualne lastnine.
2. Proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot kot imetnik certifikata o ES-homologaciji, ki v skladu s členom 10(4) vključuje omejitve uporabe ali posebne pogoje za vgradnjo ali oboje, v zvezi s tem proizvajalcu vozil predloži vse podrobne informacije.
Kadar regulativni akt to določa, proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot skupaj s proizvedenimi sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami predloži navodila v zvezi z omejitvami uporabe ali posebnimi pogoji za vgradnjo ali oboje.
POGLAVJE XV
IZVEDBENI UKREPI IN SPREMEMBE
Člen 39
Izvedbeni ukrepi in spremembe k tej direktivi in k posamičnim direktivam in uredbam
1. Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje vsake posamične direktive ali uredbe, v skladu s pravili, določenimi v vsaki zadevni direktivi ali uredbi.
2. Komisija sprejme spremembe prilog k tej direktivi ali spremembe določb posamičnih direktiv ali uredb, navedenih v delu I Priloge IV, katere je potrebno prilagoditi razvoju znanstvenega in tehničnega znanja ali posebnim potrebam invalidnih oseb.
3. Komisija sprejme spremembe te direktive, ki so potrebne za določitev tehničnih zahtev za vozila, izdelana v majhnih serijah, vozila, odobrena v postopku posamične odobritve in vozila za posebne namene.
4. Če Komisija ugotovi, da za prometno varnost ali okolje obstaja resno tveganje, ki zahteva nujno ukrepanje, lahko spremeni določbe posamičnih direktiv ali uredb, navedenih v delu I Priloge IV.
5. Komisija sprejme spremembe, potrebne za dobro upravljanje, in zlasti tiste spremembe, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti posamičnih direktiv ali uredb, navedenih v delu I Priloge IV, med seboj ali z drugimi besedili zakonodaje Skupnosti.
6. Če so z uporabo Sklepa 97/836/ES sprejeti novi pravilniki UN/ECE ali spremembe obstoječih pravilnikov UN/ECE, h katerim je Skupnost pristopila, Komisija priloge k tej direktivi ustrezno spremeni.
7. Vsaka nova posamična direktiva ali uredba uvaja ustrezne spremembe prilog k tej direktivi.
8. Priloge k tej direktivi je mogoče spremeniti z uredbami.
9. Ukrepi iz tega odstavka se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2), ker so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive ali posamične direktive ali uredbe, med drugim z dopolnitvijo let-te.
Člen 40
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, imenovan „Tehnični odbor za motorna vozila“ (TCMV).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
POGLAVJE XVI
IMENOVANJE IN PRIGLASITEV TEHNIČNIH SLUŽB
Člen 41
Imenovanje tehničnih služb
1. Država članica imenuje tehnično službo, ki je v skladu z določbami te direktive.
2. Tehnične službe same izvajajo ali nadzirajo preskuse, potrebne za homologacijo ali preglede, določene v tej direktivi ali regulativnemu aktu iz Priloge IV, razen če so posebej dovoljeni alternativni postopki. Tehnične službe ne smejo opravljati preskusov ali pregledov, za katere niso bile ustrezno imenovane.
3. Tehnične službe sodijo v eno ali več izmed naslednjih štirih kategorij dejavnosti, odvisno od njihovega področja pristojnosti:
(a) |
v kategorijo A sodijo tehnične službe, ki v svojih prostorih izvajajo preskuse, določene v tej direktivi in regulativnih aktih iz Priloge IV; |
(b) |
v kategorijo B sodijo tehnične službe, ki nadzirajo preskuse, določene v tej direktivi in regulativnih aktih iz Priloge IV, ki se izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje stranke; |
(c) |
v kategorijo C sodijo tehnične službe, ki redno ocenjujejo in spremljajo postopke proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje; |
(d) |
v kategorijo D sodijo tehnične službe, ki nadzirajo ali izvajajo preskuse ali preglede v okviru nadzora skladnosti proizvodnje. |
4. Tehnične službe prikažejo ustrezne sposobnosti, posebno tehnično znanje in dokazane izkušnje na posebnih področjih te direktive in regulativnih aktov iz Priloge IV.
Poleg tega tehnične službe upoštevajo standarde iz Dodatka 1 k Prilogi V, pomembne za dejavnosti, ki jih izvajajo. Vendar pa se ta zahteva ne uporablja za namene zadnje stopnje večstopenjskega postopka homologacije iz člena 25(1).
5. Homologacijski organ lahko deluje kot tehnična služba za eno ali več dejavnosti iz odstavka 3.
6. Proizvajalec ali podizvajalec, ki deluje namesto njega, je glede na regulativne akte iz Priloge XV lahko imenovan za tehnično službo za dejavnosti kategorije A.
Komisija po potrebi spremeni seznam teh regulativnih aktov v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).
7. Subjekti iz odstavkov 5 in 6 izpolnjujejo določbe tega člena.
8. Tehnične službe iz tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu z odstavkom 6, so lahko priglašene za namene člena 43 le v okviru dvostranskega dogovora med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.
Člen 42
Presoja usposobljenosti tehničnih služb
1. Usposobljenost iz člena 41 je prikazana v poročilu o presoji, ki ga pripravi pristojni organ. Vključuje lahko certifikat o akreditaciji, ki ga izda akreditacijski organ.
2. Presoja, na podlagi katere je izdelano poročilo iz odstavka 1, mora biti v skladu z določbami Dodatka 2 k Prilogi V.
Poročilo o presoji se ponovno preveri po največ treh letih.
3. Poročilo o presoji se na zahtevo predloži Komisiji.
4. Homologacijski organ, ki deluje kot tehnična služba, dokaže skladnost na podlagi dokumentarnih dokazil.
To vključuje presojo, ki jo opravijo ocenjevalci, ki so neodvisni od dejavnosti, za katere se izvaja ocena. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, pod pogojem, da so vodeni neodvisno od osebja, ki izvaja dejavnosti, ki so predmet presoje.
5. Proizvajalec ali podizvajalec, ki deluje v njegovem imenu in je imenovan za tehnično službo, upošteva ustrezne določbe tega člena.
Člen 43
Postopki priglasitve
1. Države članice za vsako imenovano tehnično službo Komisiji priglasijo ime, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti. Priglasijo tudi vse poznejše spremembe teh podatkov.
V priglasitvi je navedeno, za katere regulativne akte so bile tehnične službe imenovane.
2. Tehnična služba lahko izvaja dejavnosti, opisane v členu 41, za namene homologacije le, če je bila Komisiji predhodno priglašena.
3. Različne države članice lahko imenujejo in priglasijo isto tehnično službo, ne glede na kategorijo dejavnosti, ki jo ta tehnična služba izvaja.
4. Če mora biti z uporabo regulativnega akta imenovana določena organizacija ali pristojni organ, katerega dejavnost ni vključena v dejavnosti iz člena 41, se priglasitev opravi v skladu z določbami tega člena.
5. Komisija na svoji spletni strani objavi seznam in podrobnosti v zvezi z homologacijskimi organi in tehničnimi službami.
POGLAVJE XVII
KONČNE DOLOČBE
Člen 44
Prehodne določbe
1. Do sprejetja potrebnih sprememb te direktive za razširitev na vozila, ki sedaj še niso bila zajeta, ali za dopolnitev upravnih in tehničnih določb, ki se nanašajo na homologacijo vozil izven kategorije M1, izdelanih v majhnih serijah, in za določitev usklajenih upravnih in tehničnih določb v zvezi s postopkom posamične odobritve, in do izteka prehodnih obdobij iz člena 45 države članice nadaljujejo z izdajo nacionalnih homologacij za ta vozila, pod pogojem, da takšne homologacije temeljijo na usklajenih tehničnih zahtevah, določenih v tej direktivi.
2. Na prošnjo proizvajalca ali, v primeru posamične odobritve, lastnika vozila, in po predložitvi zahtevanih informacij zadevna država članica izpolni in izda certifikat o homologaciji oziroma certifikat o posamični odobritvi. Certifikat se izda vlagatelju.
Pri vozilih istega tipa sprejmejo druge države članice overjeno verodostojno kopijo izvirnika kot dokaz, da so bili opravljeni predpisani preskusi.
3. Če mora biti vozilo s posamično odobritvijo registrirano v drugi državi članici, lahko država članica od homologacijskega organa, ki je izdal posamično odobritev, zahteva dodatne informacije, ki podrobno opisujejo tehnične zahteve, ki jih to vozilo izpolnjuje.
4. Dokler ne bosta usklajena sistem registracije in davčni sistem držav članic glede na vozila, na katera se nanaša ta direktiva, lahko države članice zaradi olajšanja registracije in obdavčenja na svojem ozemlju uporabljajo nacionalne kode. V ta namen lahko države članice razčlenijo izvedenke, ki so navedene v delu II Priloge III, če so podatki, uporabljeni za razčlenitev, izrecno navedeni v opisni dokumentaciji ali pa se iz nje lahko dobijo s preprostim izračunom.
Člen 45
Datumi uporabe za ES-homologacijo
1. Države članice podelijo ES-homologacijo za nove kategorije vozil od datuma, navedenega v Prilogi XIX.
2. Na prošnjo proizvajalca lahko država članica podeli ES-homologacijo za nove kategorije vozil od 29. aprila 2009.
3. Do datumov iz četrtega stolpca tabele iz Priloge XIX se člen 26(1) ne uporablja za nova vozila, za katera je bila pred datumi iz tretjega stolpca navedene priloge podeljena nacionalna homologacija, ali za vozila brez homologacije.
4. Na zahtevo proizvajalca in do datumov, navedenih v tretjem stolpiču vrstic 6 in 9 tabele iz Priloge XIX, države članice še naprej izvajajo nacionalno homologacijo kot alternativo homologaciji ES za vozila kategorij M2 in M3, pod pogojem, da so ta vozila ter njihovi sistemi, sestavine in ločene tehnične enote homologirani v skladu z regulativnimi akti iz dela I Priloge IV te direktive.
5. Ta direktiva ne razveljavlja nobene ES-homologacije, podeljene za vozila kategorije M1 pred 29. aprilom 2009, niti ne preprečuje razširitve takšnih homologacij.
6. Pri ES-homologaciji novih tipov sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot države članice to direktivo uporabljajo od 29. aprila 2009.
Ta direktiva ne razveljavlja nobene ES-homologacije, podeljene za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred 29. aprilom 2009, niti ne preprečuje razširitve takšnih homologacij.
Člen 46
Kazni
Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo pri kršitvah določb te direktive, zlasti prepovedi, ki jih vsebuje člen 31 ali iz njega izhajajo, in regulativnih aktov iz dela I Priloge IV ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo najpozneje do 29. aprila 2009, čim prej pa sporočijo tudi vse njihove nadaljnje spremembe.
Člen 47
Presoja
1. Države članice najpozneje do 29. aprila 2011, obvestijo Komisijo o uporabi postopkov homologacije, določenih v tej direktivi, in zlasti o uporabi večstopenjskega postopka. Če je to ustrezno, Komisija predlaga spremembe, ki so potrebne za izboljšanje homologacijskega postopka.
2. Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 29. oktobra 2011 poroča o uporabi te direktive. Komisija po potrebi predlaga odložitev datumov uporabe iz člena 45.
Člen 48
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z bistvenimi spremembami te direktive pred 29. aprilom 2009. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Te predpise uporabljajo od 29. aprila 2009.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključujejo tudi izjavo, da se sklici na razveljavljene direktive v obstoječih zakonih in drugih predpisih razumejo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 49
Razveljavitev
Direktiva 70/156/EGS, se razveljavi z učinkom od 29. aprila 2009, kar pa ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v državno zakonodajo ter uporabo direktiv iz dela B Priloge XX.
Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo in se bere skladno s tabelo ujemanja v Prilogi XXI.
Člen 50
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 51
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 5. septembra 2007
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
M. LOBO ANTUNES
(1) UL C 108, 30.4.2004, str. 29.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2004 (UL C 97 E, 22.4.2004, str. 370), skupno stališče Sveta z dne 11. decembra 2006 (UL C 64 E, 20.3.2007, str. 1), Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 (še ni objavljeno v UL) in Sklep Sveta z dne 23. julija 2007.
(3) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).
(4) UL L 225, 10.8.1992, str. 1.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(6) UL L 346, 17.12.1997, str. 78.
(7) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.
(8) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(9) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(10) UL L 171, 9.7.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).
(11) UL L 124, 9.5.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES.
(12) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.
(13) UL L 138, 1.6.1999, str. 57. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/103/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 344).
SEZNAM PRILOG
Priloga I |
Popoln seznam podatkov za ES-homologacijo vozila |
Priloga II |
Opredelitev kategorij in tipov vozil |
Priloga III |
Opisni list za ES-homologacijo vozila |
Priloga IV |
Seznam zahtev za ES-homologacijo vozil |
Dodatek: |
Seznam zahtev za ES-homologacijo vozil kategorije M1, izdelanih v majhnih serijah |
Priloga V |
Postopki za ES-homologacijo vozil |
Dodatek 1: |
Standardi, katerih zahteve morajo izpolnjevati organi iz člena 41 |
Dodatek 2: |
Postopek presoje tehničnih služb |
Priloga VI |
Certifikat o ES-homologaciji |
Dodatek: |
Seznam regulativnih aktov, s katerimi je skladen tip vozila |
Priloga VII |
Sistem številčnega označevanja certifikatov o ES-homologaciji |
Dodatek: |
Oznaka ES-homologacije za sestavne dele in samostojne tehnične enote |
Priloga VIII |
Rezultati preskusov |
Priloga IX |
ES-certifikat o skladnosti |
Priloga X |
Skladnost proizvodnje |
Priloga XI |
Lastnosti vozil za posebne namene in določbe zanje |
Dodatek 1: |
Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila |
Dodatek 2: |
Neprebojna vozila |
Dodatek 3: |
Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom |
Dodatek 4: |
Druga vozila za posebne namene (vključno z bivalnimi prikolicami) |
Dodatek 5: |
Avto-dvigala |
Priloga XII |
Omejitve števila vozil za majhne serije in za zaključek serije |
Priloga XIII |
Seznam delov ali opreme, ki lahko predstavljajo veliko tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, njihove zahteve glede učinkovitosti, ustrezni preskusni postopki ter določbe o označevanju in pakiranju |
Priloga XIV |
Seznam ES-homologacij, izdanih na podlagi regulativnih aktov |
Priloga XV |
Seznam regulativnih aktov, za katere je proizvajalec lahko imenovan kot tehnična služba |
Priloga XVI |
Seznam regulativnih aktov, za katere lahko proizvajalec oziroma tehnična služba uporabi virtualne preskusne metode |
Dodatek 1: |
Splošni pogoji za virtualne preskusne metode |
Dodatek 2: |
Posebni pogoji v zvezi z virtualnimi preskusnimi metodami |
Priloga XVII |
Postopki za večstopenjsko ES-homologacijo |
Dodatek: |
Vzorec dodatne tablice proizvajalca |
Priloga XVIII |
Potrdilo o poreklu vozila – Izjava proizvajalca osnovnega/nedodelanega vozila, ki nima certifikata o skladnosti |
Priloga XIX |
Časovni razpored izvrševanja te direktive za homologacijo |
Priloga XX |
Časovne omejitve za prenos razveljavljenih direktiv v nacionalno zakonodajo |
Priloga XXI |
Korelacijska tabela |
PRILOGA I
Popoln seznam opisnih podatkov za ES-Homologacijo vozila
Vsi opisni listi v tej direktivi in v posamičnih direktivah ali uredbah morajo biti samo izvlečki iz tega seznama in imeti enak številčni sistem označevanja posameznih podatkov, kot ta seznam.
Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Če so priložene fotografije, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.
(Opombe so navedene na zadnji strani te priloge)
0. SPLOŠNO
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip:
0.2.0.1 Šasija:
0.2.0.2 Nadgradnja/dokončano vozilo:
0.2.1 Trgovska oznaka (po potrebi):
Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (b) (1):
0.3.0.1 Šasija:
0.3.0.2 Nadgradnja/dokončano vozilo:
Mesto oznake:
0.3.1.1 Šasija:
0.3.1.2 Nadgradnja/dokončano vozilo:
Kategorija vozila (c):
0.4.1 Klasifikacija po nevarnem blagu, za prevoz katerega je vozilo namenjeno:
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
Mesto in način pritrditve predpisanih napisnih tablic in mesto identifikacijske številke vozila
0.6.1 Na šasiji:
0.6.2 Na nadgradnji:
0.7 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:
0.8 Ime(-na) in naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn):
0.9 Ime in naslov predstavnika proizvajalca (če obstaja):
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:
1.2 Merska skica celotnega vozila:
Število osi in koles:
1.3.1 Število in lega osi z dvojnimi kolesi:
1.3.2 Število in lega krmiljenih osi:
1.3.3 Pogonske osi (število, lega, povezava):
1.4 Šasija (če obstaja) (pregledna risba celotne šasije):
1.5 Material vzdolžnih nosilcev (d):
1.6 Lega in način vgradnje motorja:
1.7 Vozniška kabina (trambus ali klasična izvedba z motorjem pod prednjim pokrovom) (z):
Lega volana: levo/desno (1).
1.8.1 Vozilo je opremljeno za vožnjo po desni/levi strani (1)
1.9 Opredeliti, ali je motorno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom ali priklopnik s centralno osjo, opredeliti vozila, posebej namenjena za prevoz blaga pri določeni temperaturi:
2. MASE IN MERE (e) (v kg in mm) (navesti povezavo z risbo, kjer je mogoče)
Medosna(-e) razdalja(-e) (polno obremenjenega vozila) (f):
Za polpriklopnike
2.1.1.1 Razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika:
2.1.1.2 Največja razdalja med osjo kraljevega čepa in poljubno točko na prednjem delu polpriklopnika:
2.1.1.3 Posebna medosna razdalja pri polpriklopnikih (kakor je določeno v točki 7.6.1.2 Priloge I k Direktivi 97/27/ES):
Za vlačilce polpriklopnikov
2.2.1 Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša; pri nedodelanem vozilu navesti dovoljene vrednosti) (g):
2.2.2 Največja višina sedla (standardiziranega) (h):
Kolotek in širina osi
2.3.1 Kolotek vsake krmiljene osi (i):
2.3.2 Kolotek vseh drugih osi (i):
2.3.3 Širina najširše zadnje osi:
2.3.4 Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, neupoštevaje izboklin pnevmatik v bližini točke dotika s podlago):
Razpon mer vozila (skrajne mere)
Za šasijo brez nadgradnje
Dolžina (j):
2.4.1.1.1 Največja dovoljena dolžina:
2.4.1.1.2 Najmanjša dovoljena dolžina:
Širina (k):
2.4.1.2.1 Največja dovoljena širina:
2.4.1.2.2 Najmanjša dovoljena širina:
2.4.1.3 Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (l) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj):
Sprednji previs (m):
2.4.1.4.1 Pristopni kot (spredaj) (na): … stopinj.
Zadnji previs (n):
2.4.1.5.1 Pristopni kot zadaj (nb): … stopinj.
2.4.1.5.2 Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja (nd):
Oddaljenost od tal (po definiciji iz točke 4.5 dela A Priloge II):
2.4.1.6.1 Med osmi:
2.4.1.6.2 Pod prednjo(-imi) osjo(-mi):
2.4.1.6.3 Pod zadnjo(-imi) osjo(-mi):
2.4.1.7 Kot rampe (nc): … stopinj.
2.4.1.8 Skrajna dovoljena lega težišča nadgradnje in/ali notranje opreme in/ali opreme in/ali koristnega tovora:
Za šasijo z nadgradnjo
Dolžina (j):
2.4.2.1.1 Dolžina nakladalne površine:
Širina (k):
2.4.2.2.1 Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi):
2.4.2.3 Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (l) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj):
Sprednji previs (m):
2.4.2.4.1 Pristopni kot (spredaj) (na): … stopinj.
Zadnji previs (n):
2.4.2.5.1 Pristopni kot zadaj (nb): … stopinj.
2.4.2.5.2 Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja (nd):
Oddaljenost od tal (po definiciji iz točke 4.5 dela A Priloge II):
2.4.2.6.1 Med osmi:
2.4.2.6.2 Pod prednjo(-imi) osjo(-mi):
2.4.2.6.3 Pod zadnjo(-imi) osjo(-mi):
2.4.2.7 Kot rampe (nc): … stopinj.
2.4.2.8 Skrajna dovoljena lega težišča koristnega tovora (pri neenakomerni obremenitvi):
2.4.2.9 Lega težišča vozila (M2 in M3) pri največji tehnični dovoljeni skupni masi vozila v vzdolžni, prečni in navpični smeri:
Za nadgradnjo, homologirano brez šasije (vozila kategorij M2 in M3)
2.4.3.1 Dolžina (j):
2.4.3.2 Širina (k):
2.4.3.3 Nazivna višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (l) na predvidenem(-ih) tipu(-ih) šasije (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj):
Masa gole šasije (brez kabine, hladilne tekočine, maziva, goriva, rezervnega kolesa, orodja in voznika):
2.5.1 Porazdelitev te mase na osi:
Masa vozila z nadgradnjo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, v voznem stanju, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne dobavlja nadgradnje in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom posadke, če obstaja v vozilu poseben sedež za posadko) (o) (največja in najmanjša za vsako varianto):
2.6.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev na spojno točko (največja in najmanjša za vsako varianto):
Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca pri nedodelanem vozilu:
2.7.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev v točki spenjanja:
Največja tehnično dovoljena masa vozila po podatkih proizvajalca (y) (*):
2.8.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev v točki spenjanja (*):
2.9 Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:
2.10 Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:
Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila za:
2.11.1 Priklopnik z vrtljivim ojesom:
2.11.2 Polpriklopnik:
Priklopnik s centralno osjo:
2.11.3.1 Največje dovoljeno razmerje med previsom vlečne sklopke (p) in medosno razdaljo:
2.11.3.2 Največja vrednost V: … kN.
2.11.4 Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil (*):
2.11.5 Vozilo je/ni (1) primerno za vleko tovora (točka 1.2 Priloge II k Direktivi 77/389/EGS).
2.11.6 Največja masa nezaviranega priklopnega vozila:
Največja tehnično dovoljena statična navpična obremenitev/masa v točki spenjanja:
2.12.1 Motornega vozila:
2.12.2 Polpriklopnika ali priklopnega vozila s centralno osjo:
2.12.3 Največja dovoljena masa spojne naprave (če je ne dobavi proizvajalec):
2.13 Potrebna površina cestišča pri krožni vožnji:
Razmerje moč motorja/največja skupna masa: … kW/kg.
2.14.1 Razmerje moč motorja/največja dovoljena masa skupine vozil (kakor je določeno v točki 7.10 Priloge I k Direktivi 97/27/ES): … kW/kg.
2.15 Možnost speljevanja v klanec (solo vozilo) (+++): … %.
Pri registraciji/v uporabi predvidene dovoljene mase (neobvezno: če so te vrednosti navedene, jih je treba preveriti po zahtevah Priloge IV k Direktivi 97/27/ES):
2.16.1 Pri registraciji/v uporabi predvidena največja dovoljena masa vozila (možnih je več podatkov za vsako različico tehnične sestave vozila (#)):
2.16.2 Pri registraciji/v uporabi predvidena največja dovoljena masa na vsako os in za polpriklopnik ali za priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase na njihovi točki spenjanja (možnih je več podatkov za vsako različico tehnične sestave vozila (#)):
2.16.3 Pri registraciji/v uporabi predvidena največja dovoljena masa na vsaki skupini osi (možnih je več podatkov za vsako različico tehnične sestave vozila (#)):
2.16.4 Pri registraciji/v uporabi predvidena največja dovoljena masa priklopnega vozila (možnih je več podatkov za vsako različico tehnične sestave vozila (#)):
2.16.5 Pri registraciji/v uporabi predvidena največja dovoljena masa skupine vozil (možnih je več podatkov za vsako različico tehnične sestave vozila(#)):
3. POGONSKI MOTOR (q) (Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. ali tudi v kombinaciji z drugim gorivom, je treba podatke ponoviti (+)
Proizvajalec:
3.1.1 Proizvajalčeva oznaka motorja, kakor je označena na motorju:
Motor z notranjim zgorevanjem
Podatki o motorju
3.2.1.1 Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (1)
Število in namestitev valjev:
3.2.1.2.1 Vrtina (r): … mm
3.2.1.2.2 Gib (r): … mm
3.2.1.2.3 Zaporedje vžiga:
3.2.1.3 Delovna prostornina motorja s(s): … cm3
3.2.1.4 Kompresijsko razmerje (2):
3.2.1.5 Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih na prisilni vžig, risbe batnih obročkov:
Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (2): … min–1
3.2.1.6.1 Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (2): … min–1
3.2.1.7 Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja (2): … % po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)
3.2.1.8 Nazivna moč (t): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)
3.2.1.9 Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min–1
3.2.1.10 Nazivni navor (t): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)
Gorivo: dizelsko gorivo/bencin/utekočinjeni naftni plin/zemeljski plin/etanol … (1)
3.2.2.1 Oktansko število (raziskovalna metoda), osvinčeni:
3.2.2.2 Oktansko število (raziskovalna metoda), neosvinčeni:
3.2.2.3 Nalivno grlo posode za gorivo: zožen premer/označba (1)
Posoda za gorivo
Posoda za pogonsko gorivo
3.2.3.1.1 Število, prostornina, material:
3.2.3.1.2 Risba in tehnični opis posod(e) za gorivo z vsemi povezavami in priključki za dovod in odvod zraka, zaporami, ventili in pritrdilnimi napravami:
3.2.3.1.3 Risba, ki jasno kaže položaj posod za gorivo v vozilu:
Posoda(-e) za rezervno gorivo
3.2.3.2.1 Število, prostornina, material:
3.2.3.2.2 Risba in tehnični opis posod(e) za gorivo z vsemi povezavami in priključki za dovod in odvod zraka, zaporami, ventili in pritrdilnimi napravami:
3.2.3.2.3 Risba, ki jasno kaže položaj posod za gorivo v vozilu:
Oskrba z gorivom
Z uplinjačem: da/ne (1)
3.2.4.1.1 Znamka:
3.2.4.1.2 Tip:
3.2.4.1.3 Število:
Elementi nastavitve (2)
3.2.4.1.4.1 |
Šobe: … |
Oziroma krivulja pretoka goriva v odvisnosti od pretoka zraka ter nastavitve, potrebne za ohranjanje te krivulje. |
3.2.4.1.4.2 |
Difuzor(-ji): … |
|
3.2.4.1.4.3 |
Nivo v komori s plovcem: … |
|
3.2.4.1.4.4 |
Masa plovca: … |
|
3.2.4.1.4.5 |
Igla plovca: … |
Zagon hladnega motorja: ročno/avtomatsko (1)
3.2.4.1.5.1 Način(-i) delovanja:
3.2.4.1.5.2 Delovno območje/nastavitve (1) (2)
Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na kompresijski vžig): da/ne (1)
3.2.4.2.1 Opis sistema:
3.2.4.2.2 Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)
Tlačilka
3.2.4.2.3.1 Znamka:
3.2.4.2.3.2 Tip:
3.2.4.2.3.3 Največja količina vbrizga (1) (2): … mm3/gib ali takt pri vrtilni frekvenci črpalke: … min–1 ali, alternativno, karakteristika vbrizga:
3.2.4.2.3.4 Čas vbrizga (2):
3.2.4.2.3.5 Karakteristika predvbrizga (2):
3.2.4.2.3.6 Postopek kalibracije: preskusna naprava/motor (1)
Regulator
3.2.4.2.4.1 Tip:
Vrtilna frekvenca, pri kateri regulator zapre dovod goriva
3.2.4.2.4.2.1 Prekinitev dovoda goriva pri obremenitvi motorja: … min–1
3.2.4.2.4.2.2 Prekinitev dovoda goriva brez obremenitve motorja: … min–1
Visokotlačne cevi
3.2.4.2.5.1 Dolžina: … mm
3.2.4.2.5.2 Notranji premer: … mm
Šoba(-e)
3.2.4.2.6.1 Znamka:
3.2.4.2.6.2 Tip:
3.2.4.2.6.3 Tlak odpiranja (2): … kPa ali karakteristika odpiranja (2):
Naprava za zagon hladnega motorja
3.2.4.2.7.1 Znamka:
3.2.4.2.7.2 Tip:
3.2.4.2.7.3 Opis sistema:
Dodatna pomoč pri zagonu
3.2.4.2.8.1 Znamka:
3.2.4.2.8.2 Tip:
3.2.4.2.8.3 Opis sistema:
Elektronska naprava za upravljanje motorja
3.2.4.2.9.1 Znamka:
3.2.4.2.9.2 Opis sistema:
Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na prisilni vžig): da/ne (1)
3.2.4.3.1 Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno (1)/direktno vbrizgavanje/drugo (točen opis)) (1)
3.2.4.3.2 Znamka:
3.2.4.3.3 Tip:
Opis sistema:
3.2.4.3.4.1 |
Tip ali številka kontrolne enote: … |
Pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti. |
3.2.4.3.4.2 |
Tip regulatorja goriva: … |
|
3.2.4.3.4.3 |
Tip senzorja pretoka zraka: … |
|
3.2.4.3.4.4 |
Tip naprave za razdeljevanje goriva: … |
|
3.2.4.3.4.5 |
Tip regulatorja tlaka: … |
|
3.2.4.3.4.6 |
Tip mikrostikala: … |
|
3.2.4.3.4.7 |
Tip regulirnega vijaka za prosti tek: … |
|
3.2.4.3.4.8 |
Tip ohišja lopute za zrak: … |
|
3.2.4.3.4.9 |
Tip temperaturnega senzorja za vodo: … |
3.2.4.3.4.10 Tip temperaturnega senzorja za zrak: …
3.2.4.3.4.11 Tip temperaturnega stikala za zrak: …
3.2.4.3.5 Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja (2): … kPa ali karakteristika odpiranja:
3.2.4.3.6 Čas vbrizga:
Naprava za zagon hladnega motorja
3.2.4.3.7.1 Način(-i) delovanja:
3.2.4.3.7.2 Delovno območje/nastavitve (1) (2):
Črpalka za gorivo
3.2.4.4.1 Tlak (2): … kPa ali karakteristika (2):
Električni sistem
3.2.5.1 Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni (1)
Alternator
3.2.5.2.1 Tip:
3.2.5.2.2 Nazivna moč: … VA
Vžigalni sistem
3.2.6.1 Znamka:
3.2.6.2 Tip:
3.2.6.3 Način delovanja:
3.2.6.4 Krivulja predvžiga (2):
3.2.6.5 Statični predvžig (2): … stopinj pred GMT
3.2.6.6 Razmik kontaktov prekinjevalnika (2): … mm
3.2.6.7 Kot zaprtja (2): … stopinj
Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)
3.2.7.1 Nazivna nastavitev naprave za kontrolo temperature motorja
Tekočinsko hlajenje
3.2.7.2.1 Vrsta tekočine:
3.2.7.2.2 Vodna črpalka: da/ne (1)
Značilnosti: ali
3.2.7.2.3.1 Znamka:
3.2.7.2.3.2 Tip:
3.2.7.2.4 Stopnja prenosa(-ov) pogona:
3.2.7.2.5 Opis ventilatorja in njegovega pogonskega mehanizma:
Zračno hlajenje
3.2.7.3.1 Ventilator: da/ne (1)
Značilnosti: ali
3.2.7.3.2.1 Znamka:
3.2.7.3.2.2 Tip:
3.2.7.3.3 Stopnja prenosa(-ov) pogona:
Sesalni sistem
Nadtlačni polnilnik: da/ne (1)
3.2.8.1.1 Znamka:
3.2.8.1.2 Tip:
3.2.8.1.3 Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: … kPa; omejilni ventil, če obstaja):
3.2.8.2 Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1)
3.2.8.3 Podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi
najmanjši dovoljeni: … kPa
največji dovoljeni: … kPa
Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itn.):
3.2.8.4.1 Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami):
Filter za zrak, risbe: ali
3.2.8.4.2.1 Znamka:
3.2.8.4.2.2 Tip:
Sesalni dušilnik zvoka, risbe: ali
3.2.8.4.3.1 Znamka:
3.2.8.4.3.2 Tip:
Izpušni sistem
3.2.9.1 Opis in/ali risba izpušnega kolektorja:
3.2.9.2 Opis in/ali risba izpušnega sistema:
3.2.9.3 Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivnih vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi: … kPa
3.2.9.4 Izpušni dušilnik zvoka: za prednji, srednji in zadnji glušnik: konstrukcija, tip, oznaka; če obstajajo, ukrepi za zmanjšanje zunanjega hrupa: v motornem prostoru in na samem motorju:
3.2.9.5 Lega izpušne odprtine:
3.2.9.6 Izpušni dušilnik zvoka z vlaknastimi materiali:
3.2.10 Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin:
Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki
3.2.11.1 Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja:
3.2.11.2 Referenčno območje in/ali območje nastavitve (1):
Ukrepi proti onesnaževanju zraka
3.2.12.1 Naprava za vsesavanje plinov iz ohišja motorja (opis in risbe):
Dodatne naprave proti onesnaževanju (če obstajajo in če niso opisane drugje)
Katalizator: da/ne (1)
3.2.12.2.1.1 Število katalizatorjev in elementov:
3.2.12.2.1.2 Mere, oblika in prostornina katalizatorja(-ev):
3.2.12.2.1.3 Vrsta katalitične reakcije:
3.2.12.2.1.4 Skupna količina plemenitih kovin:
3.2.12.2.1.5 Relativna koncentracija:
3.2.12.2.1.6 Nosilno telo (zgradba in material):
3.2.12.2.1.7 Gostota celic:
3.2.12.2.1.8 Tip okrova katalizatorja(-ev):
3.2.12.2.1.9 Mesto vgradnje katalizatorja(-ev) (mesto in referenčna razdalja v izpušnem sistemu):
3.2.12.2.1.10 Ščitnik proti toploti: da/ne (1)
Lambda sonda: da/ne (1)
3.2.12.2.2.1 Tip:
3.2.12.2.2.2 Lega:
3.2.12.2.2.3 Območje delovanja:
Vpihavanje zraka: da/ne (1)
3.2.12.2.3.1 Vrsta (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.):
Recirkulacija izpušnih plinov: da/ne (1)
3.2.12.2.4.1 Značilnosti (količina pretoka itd.):
Naprava za zmanjšanje emisije zaradi izhlapevanja goriva: da/ne (1)
3.2.12.2.5.1 Podroben opis delov naprave in njihove nastavitve:
3.2.12.2.5.2 Risba naprave za zmanjšanje emisije zaradi izhlapevanja goriva:
3.2.12.2.5.3 Risba posode za aktivno oglje:
3.2.12.2.5.4 Masa suhega aktivnega oglja: … g
3.2.12.2.5.5 Shematična risba posode za gorivo s podatki o prostornini za gorivo in materialu:
3.2.12.2.5.6 Risba ščitnika proti toploti med posodo za gorivo in izpušnim sistemom:
Filter za delce: da/ne (1)
3.2.12.2.6.1 Mere, oblika in prostornina filtra za delce:
3.2.12.2.6.2 Tip in konstrukcija filtra za delce:
3.2.12.2.6.3 Mesto vgradnje (referenčna razdalja na izpušni liniji):
3.2.12.2.6.4 Način oziroma sistem regeneracije, opis in/ali risba:
Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD): da/ne (1)
3.2.12.2.7.1 Pisni opis in/ali skica kazalnika slabega delovanja (MI):
3.2.12.2.7.2 Seznam in vloga vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD:
Pisni opis (splošna načela delovanja) naslednjih elementov
Motorji na prisilni vžig (1)
3.2.12.2.7.3.1.1 Nadzor katalizatorja (1):
3.2.12.2.7.3.1.2 Odkrivanje neuspelih vžigov (1):
3.2.12.2.7.3.1.3 Nadzor senzorja za kisik (1):
3.2.12.2.7.3.1.4 Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (1):
Motorji na kompresijski vžig (1)
3.2.12.2.7.3.2.1 Nadzor katalizatorja (1):
3.2.12.2.7.3.2.2 Nadzor filtra za delce (1):
3.2.12.2.7.3.2.3 Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (1):
3.2.12.2.7.3.2.4 Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (1):
3.2.12.2.7.4 Merila za aktiviranje MI (določeno število voznih ciklov ali statistična metoda):
3.2.12.2.7.5 Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili):
3.2.12.2.8 Drugi sistemi (opis in delovanje):
3.2.13 Mesto simbola absorpcijskega koeficienta (samo pri motorjih na kompresijski vžig):
3.2.14 Podatki o napravah za zmanjšanje porabe goriva (če niso opisane drugje):
Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (LPG): da/ne (1)
3.2.15.1 Številke ES-homologacije v skladu z Direktivo 70/221/EGS (ko bo ta direktiva spremenjena tako, da bo zajemala tudi posode za plinasta goriva.):
Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na utekočinjeni naftni plin:
3.2.15.2.1 Znamka:
3.2.15.2.2 Tip:
3.2.15.2.3 Možnosti nastavljanja glede emisij:
Dodatna dokumentacija
3.2.15.3.1 Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na utekočinjeni naftni plin ali obratno:
3.2.15.3.2 Načrt sistema (električni priključki, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.):
3.2.15.3.3 Risba simbola:
Sistem za dovajanje zemeljskega plina (NG): da/ne (1)
3.2.16.1 Številke ES-homologacije v skladu z Direktivo 70/221/EGS (ko bo ta direktiva spremenjena tako, da bo zajemala tudi posode za plinasta goriva):
Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na utekočinjeni naftni plin:
3.2.16.2.1 Znamka:
3.2.16.2.2 Tip:
3.2.16.2.3 Možnosti nastavljanja glede emisij:
Dodatna dokumentacija
3.2.16.3.1 Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na zemeljski plin ali obratno:
3.2.16.3.2 Načrt sistema (električni priključki, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.):
3.2.16.3.3 Risba simbola:
Elektromotor
Tip (način navitja, vzbujanje):
3.3.1.1 Največja urna moč: … kW
3.3.1.2 Delovna napetost: … V
Akumulator
3.3.2.1 Število celic:
3.3.2.2 Masa: … kg
3.3.2.3 Kapaciteta: … Ah (amp/ure)
3.3.2.4 Lega:
3.4 Drugi pogonski motorji ali agregati ali njihova kombinacija (podatki o sestavnih delih teh motorjev in agregatov):
Emisija CO2/poraba goriva (u) (po podatkih proizvajalca)
Masa emisije CO2
3.5.1.1 Masa emisije CO2 (v naselju): … g/km
3.5.1.2 Masa emisije CO2 (zunaj naselja): … g/km
3.5.1.3 Masa emisije CO2 (kombinirana): … g/km
Poraba goriva
3.5.2.1 Poraba goriva (v naselju): … l/100 km/m3/100 km (1)
3.5.2.2 Poraba goriva (zunaj naselja): … l/100 km/m3/100 km (1)
3.5.2.3 Poraba goriva (kombinirana): … l/100 km/m3/100 km (1)
Dovoljene temperature po podatkih proizvajalca
Hladilni sistem
3.6.1.1 Tekočinsko hlajenje
Najvišja temperatura na izhodu: … K
Zračno hlajenje
3.6.1.2.1 Referenčna točka:
3.6.1.2.2 Najvišja temperatura na referenčni točki: … K
3.6.2. Najvišja izstopna temperatura na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka: … K
3.6.3 Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnega sistema, ki je najbližji zunanji prirobnici izpušnega kolektorja: … K
3.6.4 Temperatura goriva
najnižja: … K
najvišja: … K
3.6.5 Temperatura maziva
najnižja: … K
najvišja: … K
Oprema, ki jo poganja motor
Največja dovoljena poraba moči za pogon drugih naprav, skladno s podatki in pod pogoji, navedenimi v točki 5.1.1 Priloge I k Direktivi 80/1269/EGS, pri vrtljajih motorja, kot so določeni v točki 4.1 v Prilogi III k Direktivi 88/77/EGS
3.7.1 Prosti tek: … kW
3.7.2 Vmesna vrtilna frekvenca: … kW
3.7.3 Nazivna vrtilna frekvenca: … kW
Sistem mazanja
Opis sistema
3.8.1.1 Lega posode za mazivo:
3.8.1.2 Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1)
Črpalka za mazanje
3.8.2.1 Znamka:
3.8.2.2 Tip:
Mešanje z gorivom
3.8.3.1 Mešalno razmerje:
Oljni hladilnik: da/ne (1)
Risba(-e):
ali
3.8.4.1.1 Znamka:
3.8.4.1.2 Tip:
3.9 MOTORJI NA PLINASTO GORIVO (za drugačne sisteme navedite ekvivalentne informacije).
3.9.1 Gorivo: LPG/NG-H/NG-L/NG-HL (1)
Krmilnik(i) tlaka oziroma uparjalnik(i)/krmilnik(i) tlaka (1)
3.9.2.1 Znamka:
3.9.2.2 Tip:
3.9.2.3 Število stopenj zmanjševanja tlaka:
3.9.2.4 Tlak v končni fazi
najnižji: … kPa
najvišji: … kPa
3.9.2.5 Število glavnih nastavitvenih točk:
3.9.2.6 Število nastavitvenih točk v prostem teku:
3.9.2.7 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje (1)
3.9.3.1 Uravnavanje moči zmesi:
3.9.3.2 Opis sistema in/ali shema in risbe:
3.9.3.3 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Mešalna enota
3.9.4.1 Število:
3.9.4.2 Znamka:
3.9.4.3 Tip:
3.9.4.4 Lega:
3.9.4.5 Možnosti nastavitve:
3.9.4.6 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik
3.9.5.1 Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno (1)
3.9.5.2 Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno (1)
Oprema za vbrizgavanje
3.9.5.3.1 Znamka:
3.9.5.3.2 Tip:
3.9.5.3.3 Možnosti nastavitve:
3.9.5.3.4 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Napajalna črpalka (če je ustrezno):
3.9.5.4.1 Znamka:
3.9.5.4.2 Tip:
3.9.5.4.3 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Šoba(-e)
3.9.5.5.1 Znamka:
3.9.5.5.2 Tip:
3.9.5.5.3 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Neposredno vbrizgavanje
Tlačilka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka (1)
3.9.6.1.1 Znamka:
3.9.6.1.2 Tip:
3.9.6.1.3 Čas vbrizga:
3.9.6.1.4 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Šoba(-e)
3.9.6.2.1 Znamka:
3.9.6.2.2 Tip:
3.9.6.2.3 Tlak odpiranja ali karakteristika (2):
3.9.6.2.4 Številka ES-homologacije v skladu z …/…/ES:
Elektronska krmilna enota (ECU)
3.9.7.1 Znamka:
3.9.7.2 Tip:
3.9.7.3 Možnosti nastavitve:
Oprema, značilna za motorje na zemeljski plin (NG)
Varianta 1 (samo pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)
3.9.8.1.1 Sestava goriva:
metan (CH4): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
etan (C2H6): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
propan (C3H8): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
butan (C4H10): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
C5/C5 +: osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
kisik (O2): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
inertni plin (N2, He itd.): osnova: … % mol min. … % mol max. … % mol
Šoba(-e)
3.9.8.1.2.1 Znamka:
3.9.8.1.2.2 Tip:
3.9.8.1.3 Drugo (če je ustrezno): …
3.9.8.1.4 Temperatura goriva
najnižja: … K
najviša: … K
na končni stopnji krmilnika tlaka samo za motorje, ki za gorivo uporabljajo NG.
3.9.8.1.5 Tlak goriva
najnižji: … kPa
najvišji: … kPa
na končni stopnji krmilnika tlaka samo za motorje, ki za gorivo uporabljajo NG.
3.9.8.2 Varianta 2 (samo pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)
4. PRENOS MOČI (v)
4.1 Risba prenosa moči:
Tip (mehanski, hidravlični, električni itd.):
4.2.1 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo):
Vztrajnostni moment vztrajnika motorja:
4.3.1 Dodatni vztrajnostni moment brez vključenih prestav:
Sklopka (tip):
4.4.1 Največji prenos navora:
Menjalnik
4.5.1 Tip (ročni/avtomatski/brezstopenjski) (1)
4.5.2 Lega glede na motor:
4.5.3 Način upravljanja:
4.6 Prestavna razmerja
Prestava |
Prestava menjalnika (prestavno razmerje med motorjem in odgonsko gredjo menjalnika) |
Prestava pogonske osi (prestavno razmerje med odgonsko gredjo menjalnika in pogonskim kolesom) |
Skupno prestavno razmerje |
Največja vrednost za brezstopenjski menjalnik |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
… |
|
|
|
Najmanjša vrednost za brezstopenjski menjalnik |
|
|
|
Vzvratna prestava |
|
|
|
4.7 Največja hitrost vozila (v km/h) (w):
Merilnik hitrosti (za tahograf navesti samo oznako homologacije)
4.8.1 Način delovanja in opis pogonskega mehanizma:
4.8.2 Konstanta instrumenta:
4.8.3 Merilno odstopanje (po točki 2.1.3 Priloge II k Direktivi 75/443/EGS):
4.8.4 Skupno prestavno razmerje (po točki 2.1.2 Priloge II k Direktivi 75/443/EGS) ali drugi ustrezni podatki:
4.8.5 Risba skale merilnika hitrosti ali drugega ustreznega načina prikaza:
4.9 Zapora diferenciala: da/ne/po izbiri (1)
5. OSI
5.1 Opis vsake osi:
5.2 Znamka:
5.3 Vrsta: …
5.4 Lega dvižne(-ih) osi:
5.5 Lega obremenljivih osi:
6. OBESITEV KOLES
6.1 Risba obesitve koles:
Tip in izvedba obesitve vsake osi ali skupine osi ali kolesa:
6.2.1 Nastavitev višine: da/ne/po izbiri (1)
6.2.2 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo):
Zračno vzmetenje pogonske(-ih) osi: da/ne (1)
6.2.3.1 Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev pogonske osi: da/ne (1)
6.2.3.2 Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase:
6.3 Značilnosti vzmetnih delov obesitve koles (izvedba, značilnosti materialov in mere):
6.4 Stabilizatorji: da/ne/po izbiri (1)
6.5 Amortizerji: da/ne/po izbiri (1)
Pnevmatike in platišča
Kombinacija pnevmatika/platišče (za pnevmatike navesti mere, najmanjši indeks nosilnosti, simbol hitrostnega razreda; za pnevmatike razreda Z, namenjene za vgradnjo na vozila, katerih največja hitrost presega 300 km/h, navesti enakovredne podatke; za platišča navesti velikost in globino naleganja)
Osi
6.6.1.1.1 Os 1:
6.6.1.1.2 Os 2:
itd.
6.6.1.2 Rezervno kolo, če obstaja
Zgornja in spodnja meja dinamičnega polmera kolesa
6.6.2.1 Os 1:
6.6.2.2 Os 2:
itd.
6.6.3 Tlak(i) v pnevmatikah, ki ga (jih) priporoča proizvajalec: … kPa
6.6.4 Kombinacija veriga/pnevmatika/platišče za prednjo in/ali zadnjo os, primerna za določen tip vozila po priporočilih proizvajalca:
6.6.5 Kratek opis zasilnega rezervnega kolesa, če obstaja:
7. KRMILJE
7.1 Shematski prikaz krmiljene(-ih) osi, ki prikazuje krmilno geometrijo:
Krmilni mehanizem in naprava za upravljanje krmilja
7.2.1 Tip mehanizma (po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
Povezava s kolesi (vključno z drugačnimi kot mehanskimi sredstvi; po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
7.2.2.1 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo):
Vrsta pomoči pri krmiljenju, če obstaja:
7.2.3.1 Način in shema delovanja, znamka(-e) in tip(-i):
7.2.4 Shematski prikaz celotnega krmilnega mehanizma, iz katerega je razvidna lega posamičnih naprav, ki vplivajo na odzivanje na krmiljenje:
7.2.5 Shematski prikaz(-i) naprave (naprav) za upravljanje krmilja:
7.2.6 Območje in način nastavitve naprave za upravljanje krmilja, če pride v poštev:
Največji odklon krmiljenih koles
7.3.1 v desno: … stopinj; število obratov volana (ali drugi ustrezni podatki):
7.3.2 v levo: … stopinj; število obratov volana (ali drugi ustrezni podatki):
8. ZAVORNI SISTEM
Opisane morajo biti naslednje podrobnosti, in kjer je to mogoče, tudi podatki za njihovo identifikacijo:
8.1 Tip in značilnosti zavornega sistema (kot je določeno v točki 1.6 Priloge I k Direktivi 71/320/EGS) z risbo (npr.: bobnaste ali kolutne zavore, zavirana kolesa, povezave do zaviranih koles, znamka in tip zavornih čeljusti/ploščic in/ali oblog, delovne površine zaviranja, polmeri bobnov, čeljusti ali zavornih diskov, masa bobnov, naprave za nastavljanje, drugi za zavorni sistem pomembni deli osi in obesitve):
Shema delovanja, opis in/ali risba naslednjih zavornih naprav (kot je navedeno v točki 1.2 Priloge I k Direktivi 71/320/EGS) z npr.: prenosnimi in upravljalnimi napravami (konstrukcija, nastavitev, prestavna razmerja vzvodov, dostopnost naprav za upravljanje in njihov položaj, vzvod z zaskočko pri mehanskem prenosu, značilnosti glavnih delov prenosa, hidravlični valji in bati naprave za upravljanje, zavorni valji ali ustrezni sestavni deli pri električnem zavornem sistemu)
8.2.1 Delovna zavora:
8.2.2 Pomožna zavora:
8.2.3 Parkirna zavora:
8.2.4 Dodatna zavora, če obstaja:
8.2.5 Varnostna zavorna naprava (pri odtrganju priklopnega vozila):
8.3 Upravljanje in prenosne naprave zavornega sistema priklopnika na vozilih za vleko priklopnih vozil:
8.4 Vozilo je opremljeno za vleko priklopnega vozila z električno/pnevmatsko/hidravlično (1) delovno zavoro: da/ne (1)
Naprava za preprečevanje blokiranja koles: da/ne/po izbiri (1)
8.5.1 Za vozila, opremljena z napravo za preprečevanje blokiranja koles, opis delovanja sistema (vključno z elektronskimi deli), električna blok shema, načrt hidravličnih ali pnevmatskih vodov:
8.6 Preračun in krivulje glede na Dodatek k točki 1.1.4.2 Priloge II k Direktivi 71/320/EGS (ali glede na Dodatek k Prilogi XI, če to pride v poštev):
Opis in/ali risba napajanja z energijo (tudi za servo zavore):
8.7.1 Pri pnevmatskih zavornih sistemih delovni tlak p2 v tlačni(-h) posodi(-ah):
8.7.2 Pri podtlačnih zavornih sistemih začetna energija v vakuumski(-h) posodi(-ah):
8.8 Preračun zavornega sistema: določitev razmerja med vsoto zavornih sil na obodu koles in silo na pedalu zavore:
8.9 Kratek opis zavornega sistema (skladno s točko 1.6 Dopolnila k Dodatku 1 Priloge IX k Direktivi 71/320/EGS):
8.10 Pri zahtevi za oprostitev preskusov tipa I in/ali tipa II ali tipa III navesti številko poročila v skladu z Dodatkom 2 Priloge VII k Direktivi 71/320/EGS:
8.11 Podatki o tipu trajnostne zavore:
9. NADGRADNJA
9.1 Vrsta nadgradnje:
9.2 Materiali in konstrukcija:
Vrata za potnike, ključavnice in tečaji
Razmestitev vrat in njihovo število:
9.3.1.1 Mere, smer in največji kot odpiranja vrat:
9.3.2 Risba ključavnic in tečajev ter njihovega položaja v vratih:
9.3.3 Tehnični opis ključavnic in tečajev:
9.3.4 Podroben opis (vključno z merami) vstopov, stopnic in potrebnih ročajev oziroma oprijemnega drogovja (kjer to pride v poštev):
Vidno polje (Direktiva 77/649/EGS)
9.4.1 Dovolj podrobni podatki za primarne referenčne točke, tako da jih je mogoče prepoznati in preverjati njihovo medsebojno lego in tudi lego proti točki R:
9.4.2 Risba(-e) ali fotografija(-e), ki kaže(jo) položaj delov nadgradnje v prednjem 180-stopinjskem vidnem polju:
Vetrobransko steklo in druga stekla
Vetrobransko steklo
9.5.1.1 Uporabljeni material:
9.5.1.2 Način vgradnje:
9.5.1.3 Kot naklona:
9.5.1.4 Številka(-e) ES-homologacije:
9.5.1.5 Dodatna oprema vetrobranskega stekla, njena namestitev ter kratek opis morebitnih električnih/elektronskih delov:
Druga okna
9.5.2.1 Uporabljeni material:
9.5.2.2 Številka(-e) ES-homologacije:
9.5.2.3 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) mehanizma za dviganje stekel:
Zasteklitev pomične strehe
9.5.3.1 Uporabljeni material:
9.5.3.2 Številka(-e) ES-homologacije:
Druge zastekljene površine
9.5.4.1 Uporabljeni material:
9.5.4.2 Številka(-e) ES-homologacije:
Brisalci vetrobranskega stekla
9.6.1 Podroben tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami):
Naprava za pranje vetrobranskega stekla
9.7.1 Podroben tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami) ali številka ES-homologacije, če je homologirana kot samostojna tehnična enota:
Odleditev in sušenje stekla
9.8.1 Podroben tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami):
9.8.2 Največja poraba elektrike: … kW
Naprave za posredno gledanje
Ogledala (podatki za vsako ogledalo):
9.9.1.1 Znamka:
9.9.1.2 Oznaka ES-homologacije:
9.9.1.3 Izvedenka:
9.9.1.4 Risba(-e) za identifikacijo ogledala, ki kaže(-jo) položaj ogledala glede na konstrukcijo vozila:
9.9.1.5 Podrobni podatki o pritrditvi ogledala, vključno z delom vozila, na katerega je pritrjeno:
9.9.1.6 Dodatna oprema, ki lahko vpliva na vzvratno vidno polje:
9.9.1.7 Kratek opis elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) sistema za nastavljanje: …
Naprave za neposredno gledanje razen ogledal:
Tip in značilnost (npr. celotni opis naprave):
9.9.2.1.1 V primeru naprave kamera-monitor, razdalja detekcije (mm), kontrast, svetlobni razpon, korekcija odseva, učinkovitost prikaza (črno-bela/barvna), frekvenca ponovitve slik, svetlobni domet monitorja:
9.9.2.1.2 Risbe, ki so dovolj podrobne, da omogočijo prikaz celotne naprave, in navodila za vgradnjo; na risbah mora biti označeno, kje se nahaja znak ES-homologacije.
Notranja oprema
Zaščita potnikov v vozilu (Direktiva 74/60/EGS)
9.10.1.1 Pregledni načrt ali fotografija mest priloženih risb prerezov ali pogledov:
9.10.1.2 Fotografija ali risba referenčne linije, vključno z izvzetim območjem (točka 2.3.1 Priloge I k Direktivi 74/60/EGS):
9.10.1.3 Fotografije, risbe in/ali eksplozijska risba notranje opreme, ki kaže dele v prostoru za potnike in uporabljeni material (z izjemo notranjih vzvratnih ogledal), razporeditev upravljalnih elementov (ročic, vzvodov, stikal), streho in pomično streho, naslone sedežev, sedeže in zadnje dele sedežev (točka 3.2 Priloge I k Direktivi 74/60/EGS):
Razmestitev in oznaka upravljalnih elementov (ročic, vzvodov, stikal), kontrolnih svetilk in kazalnih instrumentov
9.10.2.1 Fotografije in/ali risbe razmestitve simbolov in upravljalnih elementov (ročic, vzvodov, stikal), kontrolnih svetilk in kazalnih instrumentov:
9.10.2.2 Fotografije in/ali risbe označb upravljalnih elementov (ročic, vzvodov, stikal), kontrolnih svetilk in kazalnih instrumentov ter po potrebi tudi delov vozil, omenjenih v Direktivi 78/316/EGS:
9.10.2.3 Seznam naprav
Vozilo je opremljeno z naslednjimi upravljalnimi elementi (ročicami, vzvodi, stikali), kontrolnimi svetilkami in kazalnimi instrumenti skladno z zahtevami prilog II in III k Direktivi 78/316/EGS:
Upravljalni elementi (ročice, vzvodi, stikala), kontrolne svetilke ter kazalni instrumenti, ki morajo biti označeni, kadar so vgrajeni, in simboli, s katerimi se označijo
Simbol št.: |
Naprava |
Upravljalni/kazalni instrument vgrajen (1) |
Označeno s simbolom (1) |
Kje (2) |
Kontrolna svetilka vgrajena |
Označeno s simbolom (1) |
Kje (2) |
1 |
Glavno stikalo žarometov |
OK (10) |
|
|
|
|
|
2 |
Žaromet za kratki pramen |
|
|
|
|
|
|
3 |
Žaromet za dolgi pramen |
|
|
|
|
|
|
4 |
Pozicijske svetilke |
|
|
|
|
|
|
5 |
Žarometi za meglo |
|
|
|
|
|
|
6 |
Zadnja svetilka za meglo |
|
|
|
|
|
|
7 |
Regulator svetlobnega pramena |
|
|
|
|
|
|
8 |
Parkirne svetilke |
|
|
|
|
|
|
9 |
Smerne svetilke |
|
|
|
|
|
|
10 |
Varnostne utripalke |
|
|
|
|
|
|
11 |
Brisalci vetrobranskega stekla |
|
|
|
|
|
|
12 |
Naprava za pranje vetrobranskega stekla |
|
|
|
|
|
|
13 |
Pranje in brisanje vetrobranskega stekla |
|
|
|
|
|
|
14 |
Čiščenje žarometov |
|
|
|
|
|
|
15 |
Odleditev in sušenje vetrobranskega stekla |
|
|
|
|
|
|
16 |
Odleditev in sušenje zadnjega stekla |
|
|
|
|
|
|
17 |
Ventilator prezračevanja |
|
|
|
|
|
|
18 |
Predgrevanje motorja – dizelskega |
|
|
|
|
|
|
19 |
Hladni zagon |
|
|
|
|
|
|
20 |
Napaka v zavornem sistemu |
|
|
|
|
|
|
21 |
Nivo goriva |
|
|
|
|
|
|
22 |
Kontrola polnjenja akumulatorja |
|
|
|
|
|
|
23 |
Temperatura hladilne tekočine motorja |
|
|
|
|
|
|
Upravljalni elementi (ročice, vzvodi, stikala), kontrolne svetilke ter kazalni instrumenti, ki so lahko označeni, kadar so vgrajeni, in simboli, s katerimi se označijo
Simbol št.: |
Naprava |
Upravljalni/kazalni instrument vgrajen (3) |
Označeno s simbolom (3) |
Kje (4) |
Kontrolna svetilka vgrajena |
Označeno s simbolom (3) |
Kje (4) |
1 |
Ročna zavora |
|
|
|
|
|
|
2 |
Brisalci zadnjega stekla |
|
|
|
|
|
|
3 |
Pranje zadnjega stekla |
|
|
|
|
|
|
4 |
Brisanje in pranje zadnjega stekla |
|
|
|
|
|
|
5 |
Intervalno brisanje |
|
|
|
|
|
|
6 |
Zvočno opozorilo |
|
|
|
|
|
|
7 |
Prednji pokrov vozila |
|
|
|
|
|
|
8 |
Zadnji pokrov vozila |
|
|
|
|
|
|
9 |
Varnostni pasovi |
|
|
|
|
|
|
10 |
Tlak olja v motorju |
|
|
|
|
|
|
11 |
Neosvinčeni bencin |
|
|
|
|
|
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
Sedeži
9.10.3.1 Število:
Lega in namestitev:
9.10.3.2.1 Število sedežnih mest:
9.10.3.2.2 Sedež(i), namenjen(i) za uporabo samo pri mirujočem vozilu:
9.10.3.3 Masa:
Značilnosti: za sedeže brez homologacije ES kot sestavni deli, opis in risbe:
9.10.3.4.1 sedežev in njihovih pritrditev:
9.10.3.4.2 naprave za nastavitev
9.10.3.4.3 naprave za premikanje in blokiranje lege
9.10.3.4.4 pritrdišč varnostnih pasov (če so ti vključeni v konstrukcijo sedežev):
9.10.3.4.5 delov vozila, uporabljenih kot pritrdišča
Koordinate ali risba točke R (x)
9.10.3.5.1 Vozniški sedež
9.10.3.5.2 Vsa druga sedežna mesta:
Osnovni kot naslona sedežev
9.10.3.6.1 Vozniški sedež:
9.10.3.6.2 Vsa druga sedežna
Območje nastavitve sedežev
9.10.3.7.1 Vozniški sedež
9.10.3.7.2 Vsa druga sedežna mesta
Nasloni za glavo
9.10.4.1 Vrste naslonov za glavo: vgrajeni/snemljivi/ločeni (1)
9.10.4.2 Številka(-e) ES homologacije, če obstaja:
Za naslone za glavo, ki še niso bili homologirani
9.10.4.3.1 Podroben opis naslonov za glavo, zlasti glede na vrsto materiala ali materialov za oblazinjenje, in kjer pride v poštev, lega in lastnosti opor in pritrdišč za tip sedeža, za katerega se zahteva homologacija:
Pri ločenem naslonu za glavo
9.10.4.3.2.1 Podroben opis področja konstrukcije, kjer bo pritrjen naslon za glavo:
9.10.4.3.2.2 Merske risbe bistvenih delov konstrukcije in naslona za glavo:
Sistem ogrevanja prostora za potnike
9.10.5.1 Kratek opis tipa vozila glede na sistem gretja, če je uporabljena toplota hladilne tekočine pogonskega motorja
Podroben opis tipa vozila glede na sistem gretja, če je za izvor toplote uporabljen hladilni zrak ali izpušni plini pogonskega motorja, pri čemer mora opis vsebovati:
9.10.5.2.1 načrt sistema za gretje, ki kaže njegov položaj v vozilu:
9.10.5.2.2 risbo izmenjevalnika toplote za grelne sisteme, ki uporabljajo kot vir toplote izpušne pline, oziroma delov, kjer se toplota izmenjuje (za grelne sisteme, ki kot vir toplote uporabljajo hladilni zrak iz pogonskega motorja):
9.10.5.2.3 risbo izmenjevalnika toplote v prerezu oziroma delov, kjer se izmenjuje toplota, z navedbo debelin sten, uporabljenih materialov in značilnosti površin
9.10.5.2.4 Podatki o konstrukciji in tehnični podatki se zagotovijo tudi za druge pomembnejše sestavne dele sistema za ogrevanje, npr. za ventilator grelnika:
Kratek opis tipa vozila glede na grelni sistem, ki deluje na principu zgorevanja ter avtomatsko upravljanje:
9.10.5.3.1 pregledna risba zgorevalnega grelnika, sistema dovoda zraka, izpušnega sistema, posode za gorivo, sistema za dobavo goriva (vključno z ventili) in električnih povezav, ki kaže, kje na vozilu se nahajajo.
9.10.5.4 Največja poraba elektrike: … kW
Sestavni deli, ki pri trčenju vplivajo na delovanje krmilnega mehanizma (Direktiva 74/297/EGS)
9.10.6.1 Podroben opis, ki vsebuje fotografije in/ali risbe, tipa vozila glede na konstrukcijo, mere, obliko in material tistega dela vozila, ki se nahaja pred krmilnim mehanizmom, vključno s sestavnimi deli, ki sodelujejo pri absorbiranju energije pri udarcu v krmilni mehanizem
9.10.6.2 Fotografija(e) in/ali risba(e) drugih delov vozila, ki niso opisani v točki 9.10.6.1 in po mnenju proizvajalca v soglasju s tehnično službo prispevajo k obnašanju krmilnega mehanizma pri trku:
Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil (Direktiva 95/28/ES)
Materiali za notranjo oblogo strehe
9.10.7.1.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.1.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.1.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1)
9.10.7.1.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.1.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za zadnje in bočne stene
9.10.7.2.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.2.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.2.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.2.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.2.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za oblogo poda
9.10.7.3.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.3.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.3.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.3.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.3.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za oblazinjenje sedežev
9.10.7.4.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.4.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.4.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.4.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.4.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za cevi za ogrevanje in prezračevanje
9.10.7.5.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.5.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.5.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.5.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.5.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za prtljažne police
9.10.7.6.1 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.6.2.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.6.2.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.6.2.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.6.2.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Material(-i) za druge namene
9.10.7.7.1 Namen uporabe:
9.10.7.7.2 Številka ES homologacije sestavnega dela, če obstaja:
Za materiale, ki niso bili homologirani
9.10.7.7.3.1 Osnovni material(-i)/oznaka: …/…
9.10.7.7.3.2 Sestavljeni/enojni (1) material, število slojev (1):
9.10.7.7.3.3 Vrsta obloge (1):
9.10.7.7.3.4 Največja/najmanjša debelina: …/… mm
Sestavni deli, ki so bili homologirani kot celotne naprave (sedeži, pregradne stene, prtljažne police itd.)
9.10.7.8.1 Številka(-e) ES homologacije sestavnega dela:
9.10.7.8.2 Za celotne naprave: sedež, pregradna stena, prtljažne police itd. (1)
Zunanji štrleči deli (Direktiva 74/483/EGS in Direktiva 92/114/EGS)
9.11.1 Splošna razmestitev (risba ali fotografija), ki označuje položaj priloženih prerezov in pogledov:
9.11.2 Risbe in/ali fotografije, na primer in kjer pride v poštev, stebričkov vrat in oken, rež za vstop zraka, rešetk hladilnika, brisalcev vetrobranskega stekla, kanalov za odtok vode, ročajev, drsnih letev, loput, tečajev vrat in ključavnic, kljuk, ušes, okrasnih letev, značk, emblemov in poglobitev ter vseh zunanjih štrlečih delov in delov zunanje površine, ki se lahko štejejo za kritične (npr. svetlobna oprema). Če našteti deli niso kritični, so lahko namesto risb v dokumentaciji priložene fotografije, ki so po potrebi dopolnjene z dimenzijskimi podrobnostmi in/ali besedilom:
9.11.3 Risbe delov zunanjih površin po točki 6.9.1 Priloge I k Direktivi 74/483/EGS:
9.11.4 Risba odbijačev:
9.11.5 Risba talne črte vozila:
Varnostni pasovi in/ali drugi sistemi za zadrževanje potnikov
9.12.1 Število in mesto varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov ter sedežev, na katerih se lahko uporabijo:
(L = leva stran, R = desna stran, C = sredina)
|
Popolna oznaka ES homologacije |
Izvedenka, če obstaja |
Naprava za nastavitev varnostnega pasu po višini (navesti da/ne/po izbiri) |
|
Prva vrsta sedežev |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
|
Druga vrsta sedežev (5) |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
9.12.2. Vrsta in mesto dodatnih sistemov za zadrževanje potnikov (navesti da/ne/po izbiri):
(L = leva stran, R = desna stran, C = sredina)
|
Prednja zračna blazina |
Bočna zračna blazina |
Zategovalnik varnostnega pasu |
|
Prva vrsta sedežev |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
|
Druga vrsta sedežev (6) |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
9.12.3 Število in lega pritrdišč varnostnih pasov in potrdilo o skladnosti z Direktivo 76/115/EGS (tj. številka ES homologacije ali zapisnik o preskušanju):
9.12.4 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo):
Pritrdišča varnostnih pasov
9.13.1 Fotografije in/ali risbe karoserije, ki kažejo mesto in mere dejanskih in efektivnih pritrditev, vključno s točkami R:
9.13.2 Risbe pritrdišč pasov in delov karoserije vozila na mestih, kjer so nameščena (z oznako materiala):
9.13.3 Podatki o tipih (**) varnostnih pasov, ki se lahko vgradijo na pritrdišča v vozilu:
|
Lega pritrdišča |
|||
Na karoseriji |
Na ogrodju sedeža |
|||
Prva vrsta sedežev |
|
|
||
Desni sedež |
Spodnji pritrdišči |
zunanje |
||
notranje |
||||
Zgornje pritrdišče |
|
|||
Srednji sedež |
Spodnji pritrdišči |
levo |
|
|
desno |
||||
Zgornje pritrdišče |
|
|||
Levi sedež |
Spodnji pritrdišči |
zunanje |
|
|
notranje |
||||
Zgornje pritrdišče |
|
|||
Druga vrsta sedežev (7) |
|
|
||
Desni sedež |
Spodnji pritrdišči |
zunanje |
||
notranje |
||||
Zgornje pritrdišče |
|
|||
Srednji sedež |
Spodnja pritrdišča |
levo |
|
|
desno |
||||
Zgornja pritrdišča |
|
|||
Levi sedež |
Spodnji pritrdišči |
zunanje |
|
|
notranje |
||||
Zgornje pritrdišče |
|
9.13.4 Opis posebnega tipa varnostnega pasu, ki ima pritrdišče na naslonu sedeža ali ki vključuje napravo za prevzemanje energije:
Prostor za vgradnjo zadnjih registrskih tablic (po potrebi podati mere te površine in priložiti risbe, kjer je to mogoče)
9.14.1 Višina nad cestiščem, zgornji rob
9.14.2 Višina nad cestiščem, spodnji rob
9.14.3 Razdalja srednjice od vzdolžne srednje ravnine vozila:
9.14.4 Razdalja od levega roba vozila
9.14.5 Mere (dolžina × širina)
9.14.6 Naklon površine proti navpičnici
9.14.7 Kot vidnosti v vodoravni ravnini
Zaščita pred podletom od zadaj (Direktiva 70/221/EGS)
9.15.0 Obstaja: da/ne/nepopolna (1)
9.15.1 Risba delov vozila, pomembnih za zaščito pred podletom od zadaj, tj. risba vozila in/ali šasije z lego in vgradnjo skrajne zadnje osi, risba vgradnje in/ali pritrditve zaščite pred podletom od zadaj. Kadar za zaščito pred podletom od zadaj ni uporabljena posebna naprava, mora biti iz risbe jasno razvidno upoštevanje predpisanih mer:
9.15.2 Če zaščito pred podletom od zadaj predstavlja posebna naprava, je potreben popoln opis in/ali risba te naprave (vključno z deli za vgradnjo in pritrditev), ali če je homologirana kot samostojna tehnična enota, številka ES homologacije:
Okrovi koles (Direktiva 78/549/EGS)
9.16.1 Kratek opis vozila glede na okrove koles
9.16.2 Podrobne risbe okrovov koles in njihovega položaja na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na sliki 1 Priloge I k Direktivi 78/549/EGS, ob upoštevanju kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrli najbolj navzven:
Predpisane tablice (Direktiva 76/114/EGS)
9.17.1 Fotografije in/ali risbe mest pritrditve predpisanih tablic, oznak in identifikacijske številke vozila:
9.17.2 Fotografije in/ali risbe uradnega dela tablic in oznak (izpolnjen primer z merami):
9.17.3 Fotografije in/ali risbe identifikacijske številke vozila (izpolnjen primer z merami):
Potrdilo proizvajalca o skladnosti z zahtevami točke 1.1.1 Priloge II k Direktivi 76/114/EGS
9.17.4.1 Obrazložitev pomena znakov v drugem, in če pride v poštev, tudi v tretjem delu za izpolnitev zahtev točke 5,3 standarda ISO 3779–1983:
9.17.4.2 Če so znaki v drugem delu uporabljeni za izpolnitev zahtev točke 5.4 standarda ISO 3779–1983, jih je treba navesti
Odprava radijskih motenj
9.18.1 Opis in risbe/fotografije oblik in uporabljenih materialov tistih delov nadgradnje, ki tvorijo prostor za motor in tistega dela prostora za potnike, ki mu je najbližji:
9.18.2 Risbe ali fotografije lege kovinskih delov, pritrjenih v prostoru za motor (npr. deli za gretje, rezervno kolo, zračni filter, krmilni mehanizem itd.):
9.18.3 Seznam in risbe naprav za odpravo radijskih motenj
9.18.4 Podatki o nazivnih vrednostih uporov enosmernega toka, za uporovne vžigalne kable njihova nazivna upornost na meter:
Bočna zaščita (Direktiva 89/297/EGS)
9.19.0 Obstaja: da/ne/nepopolna (1)
9.19.1 Risba delov vozila, bistvenih za bočno zaščito, tj. risba vozila in/ali šasije z lego in obesitvijo osi, risba vgradnje in/ali pritrditve naprave (naprav) za bočno zaščito. Če je bočna zaščita dosežena brez naprave (naprav) za bočno zaščito, mora biti iz risbe jasno razvidno upoštevanje predpisanih mer:
9.19.2 Za napravo(-e) za bočno zaščito popoln opis in/ali risba te(-h) naprave (naprav) (vključno z vgradnjo in pritrditvami) ali njena/njihove številka(-e) ES homologacije sestavnega dela:
Sistem za zaščito pred škropljenjem izpod koles (Direktiva 91/226/EGS)
9.20.0 Obstaja: da/ne/nepopoln (1)
9.20.1 Kratek opis vozila glede na sistem za zaščito pred škropljenjem izpod koles in njegove sestavne dele:
9.20.2 Podrobne risbe sistema za zaščito pred škropljenjem izpod koles in njegovega položaja na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na slikah v Prilogi III k Direktivi 91/226/EGS, ki upoštevajo ekstremne kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrli najbolj navzven:
9.20.3 Številka(-e) ES homologacije naprave (naprav) za zaščito pred škropljenjem izpod koles, če obstajajo
Odpornost pri bočnem trku: (Direktiva 96/27/ES)
9.21.1 Podroben opis, vključno s fotografijami in/ali risbami, vozila glede na strukturo, mere, konstrukcijo in uporabljene materiale pri bočnih stenah potniškega prostora (zunanjega in notranjega), vključno s podatki o zaščitnem sistemu, če pride v poštev:
Zaščita pred podletom od spredaj
9.22.1 Risba delov vozila, pomembnih za zaščito pred podletom od spredaj, tj. risba vozila in/ali šasije z lego, vgradnjo in/ali pritrditvijo zaščite pred podletom od spredaj. Če zaščita pred podletom ni posebna naprava, mora biti iz risbe jasno razvidno, da so bile upoštevane predpisane mere:
9.22.2 Za posebno napravo popoln opis in/ali risba zaščite pred podletom od spredaj (vključno z nosilci in deli za pritrditev), ali če je homologirana kot samostojna tehnična enota, številka ES homologacije:
Zaščita pešcev
9.23.1 Zagotovi se podroben opis vozila, vključno s fotografijami in/ali risbami, glede na strukturo, mere, ustrezne referenčne črte in uporabljene materiale prednjega dela vozila (notranjega in zunanjega). Ta opis mora vključevati podrobnosti vseh vgrajenih aktivnih sistemov zaščite.
10. SVETILA IN SVETLOBNO-SIGNALNE NAPRAVE
10.1 Tabela vseh naprav: število, znamka, model, oznaka ES homologacije, največja svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, barva, kontrolna svetilka:
10.2 Risba lege svetil in svetlobno-signalnih naprav
Za vsako svetilko in odsevnik, navedena v Direktivi 76/756/EGS, je treba podati naslednje informacije (pisno in/ali s shemo)
10.3.1 risbo, ki prikazuje področje svetleče površine
10.3.2 metodo, uporabljeno za določanje vidne svetleče površine (točka 2.10 dokumentov, določenih v točki 1 Priloge II k Direktivi 76/756/EGS)
10.3.3 referenčno os in referenčno središče
10.3.4 način delovanja pogrezljivih žarometov
10.3.5 morebiten poseben način vgradnje in kabelske povezave
Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom: osnovna nastavitev skladno s točko 6.2.6.1 dokumentov, določenih v točki 1 Priloge II k Direktivi 76/756/EGS
10.4.1 Osnovna nastavitev (vrednost):
10.4.2 Mesto oznake osnovne nastavitve
10.4.3 |
Opis/risba (1) in vrsta regulatorja naklona svetlobnega pramena (npr. samodejno, ročno stopenjsko, ročno brezstopenjsko): … |
Velja le za vozila z regulatorjem naklona svetlobnega pramena |
10.4.4 |
Naprava za upravljanje: … |
|
10.4.5 |
Referenčne oznake: … |
|
10.4.6 |
Oznake za različne pogoje obremenitve … |
10.5 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov razen svetilk (če obstajajo):
11. POVEZAVE MED VLEČNIMI IN PRIKLOPNIMI VOZILI ALI POLPRIKLOPNIKI
11.1 Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje, ki je/so že ali ki bo(do) vgrajena(-e):
11.2 Vrednosti D, U, S in V vgrajene(-ih) naprave (naprav) za spenjanje ali najmanjše vrednosti D, U, S in V naprave (naprav) za spenjanje, ki bo(do) vgrajena(-e): … daN
11.3 Navodila za pritrditev naprave za spenjanje na vozilo in fotografije ali risbe mest pritrditve na vozilo po podatkih proizvajalca; dodatne informacije, če je uporaba tega tipa vlečne naprave omejena na določene variante ali izvedenke določenega tipa vozil:
11.4 Podatki o pritrditvi posebnih podstavkov ali montažnih plošč:
11.5 Številka(-e) ES-homologacije:
12. RAZNO
Zvočna(-e) opozorilna(-e) naprava(-e)
12.1.1 Mesto, način pritrditve, postavitev in usmeritev naprav(-e) z merami:
12.1.2 Število naprav:
12.1.3 Številka(-e) ES-homologacije:
12.1.4 Shema električnega/pnevmatskega (1) tokokroga:
12.1.5 Nazivna napetost ali tlak:
12.1.6 Risba priprave za vgradnjo na vozilo:
Naprave za preprečevanje nepooblaščene uporabe vozila
Zaščitna naprava
12.2.1.1 Podroben opis tipa vozila glede na namestitev in izvedbo naprave za upravljanje zaščitne naprave oziroma dela vozila, na katero zaščitna naprava deluje:
12.2.1.2 Risbe zaščitne naprave in njene namestitve v vozilu:
12.2.1.3 Tehnični opis naprave:
12.2.1.4 Podatki o uporabljenih kombinacijah zaklepanja:
Naprava za imobilizacijo vozila
12.2.1.5.1 Številka ES-homologacije, če obstaja:
Za naprave, ki še niso bile homologirane
12.2.1.5.2.1 Podroben tehnični opis naprave za imobilizacijo vozila in ukrepov za preprečevanje nehotenega aktiviranja:
12.2.1.5.2.2 Sistem(-i), na katere(-ga) deluje naprava za imobilizacijo vozila:
12.2.1.5.2.3 Število uporabnih izmenljivih kod, če pride v poštev:
Alarmni sistem (če obstaja)
12.2.2.1 Številka ES-homologacije, če obstaja:
Za alarmne sisteme, ki še niso bili homologirani
12.2.2.2.1 Podroben opis alarmnega sistema in delov vozila, ki so povezani z vgrajenim alarmnim sistemom:
12.2.2.2.2 Seznam glavnih sestavnih delov alarmnega sistema:
12.2.3 Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo):
Vlečna(-e) naprava(-e)
12.3.1 Spredaj: kljuka/uho/drugo (1)
12.3.2 Zadaj: kljuka/uho/drugo/brez (1)
12.3.3 Risba ali fotografija šasije/mesta na karoseriji vozila, ki prikazuje mesto, konstrukcijo in vgradnjo vlečne naprave (naprav):
12.4 Podatki o kateri koli napravi, ki ne spada k motorju in ki ima vpliv na porabo goriva (če ni zajeta v drugih točkah):
12.5 Podatki o kateri koli napravi, ki ne spada k motorju in je namenjena za zmanjševanje hrupa (če ni zajeta v drugih točkah):
Naprave za omejevanje hitrosti (Direktiva 92/24/EGS)
12.6.1 Proizvajalec(-i):
12.6.2 Tip:
12.6.3 Številka(-e) ES homologacije, če obstaja:
12.6.4 Hitrost ali področje hitrosti za nastavitev omejitve hitrosti: … km/h
Tabela vgradnje in uporabe RF oddajnikov v vozilu(-ih), če je ustrezno:
frekvenca (Hz) |
najvišja izhodna moč (W) |
položaj antene na vozilu, posebni pogoji za vgradnjo in/ali uporabo |
Vlagatelj za homologacijo mora, kjer je primerno, priložiti tudi:
Dodatek 1
Seznam (z znamko(-ami) in tipom(-i) vseh električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, ki jih zadeva ta direktiva (glej točki 2.1.9 in 2.1.10. Direktive 2004/104/ES)) in niso bili na prejšnjem seznamu.
Dodatek 2
Shema ali risba splošne ureditve električnih in/ali elektronskih sestavnih delov (ki jih zadeva direktiva 2004/104/ES) in splošna ureditev kabelskega snopa.
Dodatek 3
Opis vozila, izbranega, da predstavlja tip
oblike nadgradnje:
Volan na levi ali na desni strani:
Medosna razdalja:
Dodatek 4
Ustrezno(-a) poročilo(-a) o preskusih, ki ga (jih) predloži proizvajalec ali priznana/pooblaščena tehnična služba zaradi sestavljanja certifikata o homologaciji.
12.7.1 Vozilo, opremljeno s radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz: Da/Ne (neustrezno prečrtati)
12.7.2 Vozilo, opremljeno s radarsko opremo kratkega dosega 79 GHz: Da/Ne (neustrezno prečrtati).
13. POSEBNE DOLOČBE ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV Z VEČ KOT OSMIMI SEDEŽI POLEG SEDEŽA ZA VOZNIKA
Razred vozil (razred I, razred II, razred III, razred A, razred B):
13.1.1 Številka ES-homologacije nadgradnje, homologirane kot samostojna tehnična enota: …
13.1.2 Tipi šasije, na katere se lahko vgradi nadgradnja z ES-homologacijo (proizvajalec(-ci) in tipi nedodelanega vozila):
Površina za potnike (m2)
13.2.1 Skupaj (S0):
13.2.2 Zgornji nivo (S0a) (1):
13.2.3 Spodnji nivo (S0b) (1):
13.2.4 Za stoječe potnike (S1):
Število potnikov (sedečih in stoječih)
13.3.1 Skupaj (N):
13.3.2 Zgornji nivo (Na) (1):
13.3.3 Spodnji nivo (Nb) (1):
Število sedečih potnikov
13.4.1 Skupaj (A):
13.4.2 Zgornji nivo (Aa) (1):
13.4.3 Spodnji nivo (Ab) (1):
13.5 Število delovnih vrat:
Število izhodov v sili (vrat, oken, loput (odprtin) za izhod v sili, notranje stopnišče ali polstopnišče):
13.6.1 Skupaj:
13.6.2 Zgornji nivo (1):
13.6.3 Spodnji nivo (1):
13.7 Prostornina prostora za prtljago (m3):
13.8 Površina za prevoz prtljage na strehi (m2):
13.9 Tehnične naprave za olajšanje dostopa v vozilo (npr. rampa, dvižna ploščad, sistem za spuščanje), če so vgrajene:
Trdnost nadgradnje
13.10.1 Številka ES-homologacije, če obstaja:
Za nadgradnje, ki še niso bile homologirane
13.10.2.1 Podroben opis nadgradnje določenega tipa vozila z merami, značilnostmi sestave in uporabljenimi materiali in njeno pritrditvijo na morebiten okvir šasije:
13.10.2.2 Risbe vozila in tistih delov notranje opreme, ki vplivajo na trdnost ogrodja nadgradnje ali na prostor za preživetje:
13.10.2.3 Lega težišča vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, v vzdolžni, prečni in navpični smeri:
13.10.2.4 Največja razdalja med srednjicama zunanjih potniških sedežev:
13.11 Točke direktive […/…/ES], ki jih mora ta tehnična enota dokazano izpolnjevati:
14. POSEBNE DOLOČBE ZA VOZILA ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA (Direktiva 98/91/ES)
Električna oprema skladno z Direktivo 94/55/ES
14.1.1 Zaščita prevodnikov pred pregrevanjem:
14.1.2 Tip odklopnika:
14.1.3 Tip in delovanje glavnega stikala akumulatorja:
14.1.4 Opis in namestitev varnostne pregrade za tahograf:
14.1.5 Opis električnih inštalacij, ki so stalno pod napetostjo. Navesti je treba uporabljeni standard EN:
14.1.6 Izdelava in zaščita električne inštalacije za kabino voznika:
Preprečevanje nevarnosti požara
14.2.1 Tip težko vnetljivega materiala v kabini voznika:
14.2.2 Tip toplotnega ščita za kabino voznika (če pride v poštev):
14.2.3 Namestitev in toplotna zaščita motorja:
14.2.4 Namestitev in toplotna zaščita izpušnega sistema:
14.2.5 Tip in konstrukcija toplotne zaščite trajnostnega zavornega sistema:
14.2.6 Tip, konstrukcija in mesto grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja:
Posebne zahteve za nadgradnjo, če pride v poštev, skladno z Direktivo 94/55/ES
14.3.1 Opis ukrepov zaradi skladnosti z zahtevami za vozila tipov EX/II in EX/III:
14.3.2 Pri vozilih tipa EX/III odpornost proti toploti od zunaj:
Pojasnila
(*) |
Tukaj je treba vpisati največje in najmanjše vrednosti za vsako varianto. |
(**) |
Simboli in znaki, ki jih je treba uporabiti, so navedeni v Prilogi III, točki 1.1.3 in 1.1.4 k Direktivi 77/541/EGS. Pri varnostnih pasovih tipa „S“ opredeliti značilnosti tipa(-ov). |
(***) |
Podatkov o sestavnih delih ni treba navesti, če so ti zajeti v ustreznem certifikatu o odobritvi vgradnje. |
(+) |
Vozila lahko uporabljajo tako bencin kot plinasto gorivo, vendar če je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali samo za zagon motorja, in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusih štejejo za vozila, ki jih poganja samo plinasto gorivo. |
(+++) |
Samo za opredelitev terenskih vozil. |
(#) |
Opredeliti tako, da je jasna dejanska vrednost za vsako tehnično sestavo tipa vozila. |
(1) |
Neustrezno črtati (so primeri, kjer ni treba ničesar črtati, če pride v poštev več kot ena navedba). |
(2) |
Navesti dovoljeno odstopanje. |
(a) |
Če je bila sestavnemu delu vozila že podeljena homologacija, se lahko opis tega dela nadomesti z navedbo te homologacije. Prav tako ni treba opisovati sestavnega dela, če je njegova zgradba jasno razvidna iz priloženih diagramov ali risb. Za vsako točko, kjer je treba priložiti risbo ali diagram, je treba navesti številke teh dokumentov. |
(b) |
Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??). |
(c) |
Klasifikacija po definicijah oddelka A Priloge II. |
(d) |
Če je mogoče, označba Euronorm, drugače pa podati:
|
(e) |
Kjer obstaja izvedenka z navadno kabino in izvedenka s spalno kabino, morata biti podana oba sklopa podatkov o masah in merah. |
(f) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.4. |
(g) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.19.2. |
(h) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.20. |
(i) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.5. |
(j) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.1, in za vozila, ki niso kategorije M1: Direktiva 97/27/ES, točka 2.4.1 Priloge I. |
(k) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.2, in za vozila, ki niso kategorije M1: Direktiva 97/27/ES, točka 2.4.2 Priloge I. |
(l) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.3, in za vozila, ki niso kategorije M1: Direktiva 97/27/ES, točka 2.4.3 Priloge I. |
(m) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.6. |
(n) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.7. |
(na) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.10. |
(nb) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.11. |
(nc) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.9. |
(nd) |
Standard ISO 612–1978, definicija številka 6.18.1. |
(o) |
Teža voznika in, če pride v poštev, člana posadke je ocenjena na 75 kilogramov (68 kg teža potnika in 7 kg teža prtljage po standardu ISO 2416–1992), posoda za gorivo je napolnjena na 90 %, drugi sistemi, ki vsebujejo tekočino (razen tistih za odpadno vodo), na 100 % zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec. |
(p) |
„Previs vlečne sklopke“ je vodoravna razdalja med vlečno sklopko za priklopno vozilo s centralno osjo in središčnico zadnje(-ih) osi. |
(q) |
Za nekonvencionalne motorje in sisteme mora proizvajalec navesti podrobnosti, enakovredne naštetim. |
(r) |
Vrednost mora biti zaokrožena na najbližjo desetinko milimetra. |
(s) |
Vrednost mora biti izračunana (π = 3,1416) in zaokrožena na najbližji polni cm3. |
(t) |
Določeno na podlagi zahtev Direktive 80/1269/EGS. |
(u) |
Določeno na podlagi zahtev Direktive 80/1268/EGS. |
(v) |
Zahtevane podrobnosti morajo biti podane za vsako od predvidenih variant. |
(w) |
Dovoljeno odstopanje je 5 %. |
(x) |
„Točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsak sedež glede na tridimenzionalni referenčni sistem, opisan v Prilogi III k Direktivi 77/649/EGS. |
(y) |
Za priklopna vozila in polpriklopnike in za vozila, povezana s priklopnim vozilom ali polpriklopnikom, ki pritiska na vlečno napravo ali na sedlo z znatno navpično silo, mora biti ta sila, deljena z gravitacijskim pospeškom, vključena v največjo tehnično dovoljeno maso. |
(z) |
„Trambus izvedba“ pomeni konfiguracijo vozila, pri kateri je več kot polovica dolžine motorja za najbolj sprednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in se pesto volana nahaja v prednji četrtini dolžine vozila. |
x |
= |
da |
– |
= |
ne oziroma ni mogoče kot samostojna enota |
o |
= |
po izbiri |
d |
= |
neposredno na upravljalu, instrumentu ali kontrolni svetilki |
c |
= |
v neposredni bližini. |
x |
= |
da |
– |
= |
ne oziroma ni mogoče kot samostojna enota |
o |
= |
po izbiri |
d |
= |
neposredno na upravljalu, instrumentu ali kontrolni svetilki |
c |
= |
v neposredni bližini. |
(5) Tabela se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.
(6) Tabela se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.
(7) Tabela se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.
PRILOGA II
Opredelitev kategorij in tipov vozil
A. KATEGORIJE VOZIL
Kategorije vozil so opredeljene v skladu z naslednjo klasifikacijo: (V naslednjih opredelitvah je treba izraz „največja masa“ razumeti kot „največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila“, kakor je določeno v točki 2.8 Priloge I.)
Kategorija M: |
Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, načrtovana in izdelana za prevoz potnikov. |
Kategorija M1: |
Vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža. |
Kategorija M2: |
Vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža in največjo maso do vključno 5 ton. |
Kategorija M3: |
Vozila za prevoz potnikovz več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža in največjo maso več kot 5 ton. |
Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije M1, so določeni v prvem odstavku (vozila kategorije M1) in drugem odstavku (vozila kategorije M2 in M3) dela C te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.
Kategorija N: |
Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, načrtovana in izdelana za prevoz blaga. |
Kategorija N1: |
Vozila za prevoz blaga, z največjo maso do vključno 3,5 tone. |
Kategorija N2: |
Vozila za prevoz blaga, z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton. |
Kategorija N3: |
Vozila za prevoz blaga, z največjo maso večjo od 12 ton. |
Pri vlečnem vozilu, namenjenem za vleko polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, je masa, ki se upošteva za klasifikacijo vozila, masa vlečnega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, povečana za maso, ustrezno največji statični navpični obremenitvi, preneseni na vlečno vozilo s polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, in največjo maso tovora vlečnega vozila, kjer pride v poštev.
Tipi nadgradnje in kodiranje, ki se veljajo za vozila kategorije N, so določeni v odstavku 3 dela C te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.
Kategorija O: |
Priklopna vozila (vključno s polpriklopniki). |
Kategorija O1: |
Priklopna vozila z največjo maso do vključno 0,75 tone. |
Kategorija O2: |
Priklopna vozila z največjo maso večjo od 0,75 tone, vendar do vključno 3,5 tone. |
Kategorija O3: |
Priklopna vozila z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 10 ton. |
Kategorija O4: |
Priklopna vozila z največjo maso, večjo od 10 ton. |
Pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo je največja masa, ki se šteje za kvalifikacijo priklopnega vozila, statična navpična obremenitev, prenesena na tla z osjo ali osmi polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, ko je ta spet z vlečnim vozilom in nosi svoj največji tovor.
Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije O, so določeni v delu C, četrti odstavek, te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.
Terenska vozila (simbol G)
4.1 Vozila kategorije N1 z največjo maso do vključno 2 toni in vozila kategorije M1 štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo naslednji zahtevi:
— |
vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene od osi tudi izklopi, |
— |
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja in mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 30-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom. |
Vozilo mora poleg tega izpolnjevati najmanj pet od šestih spodaj naštetih dodatnih zahtev:
— |
prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj, |
— |
zadnji pristopni kot mora biti najmanj 20 stopinj, |
— |
kot rampe mora biti najmanj 20 stopinj, |
— |
najmanjša razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 180 mm, |
— |
najmanjša razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 180 mm, |
— |
najmanjša razdalja od tal med osema mora biti najmanj 200 mm. |
4.2 Vozila kategorije N1 z največjo maso nad 2 toni in tudi vozila kategorij N2 in M2 ter kategorije M3, katerih največja masa ne presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če so konstruirana tako, da so gnana vsa kolesa, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi, ali če izpolnjujejo vse tri naslednje zahteve:
— |
vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi, |
— |
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja, |
— |
vozilo mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 25-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom. |
4.3 Vozila kategorije M3 z največjo maso več kot 12 ton ali vozila kategorije N3 štejejo za terenska vozila, če so lahko vsa kolesa gnana sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi, oziroma če so izpolnjene naslednje zahteve:
— |
najmanj 50 % koles je gnanih, |
— |
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja, |
— |
vozilo mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 25-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom, |
— |
poleg tega mora vozilo izpolnjevati najmanj štiri od šestih spodaj naštetih dodatnih zahtev:
|
Pogoji preskušanja in obremenitve
4.4.1 Vozila kategorije N1, katerih največja masa ni večja od 2 ton, in vozila kategorije M1 morajo biti v stanju, pripravljenem za vožnjo, to pomeni s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem in rezervnim kolesom ter voznikom (glej opombo (o) v Prilogi I).
4.4.2 Druga vozila, ki niso zajeta v točki 4.4.1, morajo biti obremenjena do največje tehnično dovoljene mase po navedbi proizvajalca.
4.4.3 Preskus sposobnosti premagovanja vzpona (25 % in 30 %) se opravi z enostavnim izračunom. V izjemnih primerih lahko preskuševalni laboratorij zahteva izvedbo praktičnega preskusa.
4.4.4 Pri merjenju prednjega in zadnjega pristopnega kota in kota rampe se ne upoštevajo naprave za preprečevanje podleta.
Definicije in skice razdalje od tal (definicije prednjega in zadnjega pristopnega kota ter kota rampe so podane v opombah (na), (nb) in (nc) v Prilogi I).
4.5.1 „Razdalja od tal med osema“ pomeni najkrajšo razdaljo med ravnino tal in najnižjo trdno točko vozila. Sklop več osi se šteje za eno os.
4.5.2 „Razdalja od tal pod osjo“ pomeni razdaljo med najvišjo točko loka kroga, ki poteka skozi središče kolesne sledi koles na isti osi (pri dvojnih kolesih je to notranje kolo) in se dotika najnižje trdne točke na vozilu med kolesi.
Noben nepremični del vozila se ne sme pojaviti v osenčenem prostoru risbe. Kadar je na vozilu več osi, se vrednosti navedejo za vsako posebej v pravem vrstnem redu, npr. 280/250/250.
4.6 Kombinirano označevanje
Simbol „G“ se kombinira s simbolom „M“ oziroma „N“. Na primer, vozilo kategorije N1, ki se lahko uporabi kot terensko vozilo, se označi kot N1G.
„Vozila za posebne namene“ so vozila, namenjena za opravljanje opravil, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje in/ali opremo. Ta kategorija zajema vozila, dostopna z invalidskim vozičkom.
5.1 „Bivalno vozilo“ je vozilo kategorije M za posebne namene, konstruirano tako, da vključuje bivalni prostor z vsaj naslednjo opremo:
— |
sedeži in mizo, |
— |
ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev, |
— |
opremo za kuhanje in |
— |
opremo za hrambo. |
Ta oprema mora biti togo pritrjena v bivalnem prostoru, vendar sme biti mogoče mizo na enostaven način odstraniti.
5.2 „Neprebojna vozila“ so vozila, namenjena zaščiti potnikov in/ali blaga, ki ustrezajo zahtevam oklepne zaščite pred izstrelki.
5.3 „Reševalna vozila“ so motorna vozila kategorije M, namenjena za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki so posebej opremljena za ta namen.
5.4 „Pogrebna vozila“ so vozila kategorije M, namenjena za prevoz umrlih oseb, ki so posebej opremljena za ta namen.
5.5 „Vozilo, dostopno z invalidskim vozičkom“, je vozilo kategorije M1, posebej konstruirano ali spremenjeno tako, da lahko med vožnjo v njem sedi ena ali več oseb v invalidskih vozičkih.
5.6 „Bivalne prikolice“, glej standard ISO 3833–77, definicija št. 3.2.1.3.
5.7 „Avto-dvigala“ so vozila za posebne namene kategorije N3, ki niso opremljena za prevoz blaga, opremljena z dvigalom, katerega dvižni moment je enak ali večji od 400 kNm.
5.8 „Druga vozila za posebne namene“ so vozila, opredeljena v točki 5, z izjemo tistih, ki so navedena v točkah 5.1 do 5.6.
Kodiranje, ki velja za „vozila za posebne namene“, je določeno v delu C, odstavek 5, te priloge in se uporablja za namene tega dela.
B. PREDELITEV TIPA VOZILA
1. Za namene kategorije M1:
„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih:
— |
proizvajalec, |
— |
proizvajalčeva oznaka tipa, |
— |
bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:
|
„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:
— |
oblika karoserije (npr. limuzina, vozilo z dvižnimi vrati zadaj, kupe, kabriolet, karavan, večnamensko vozilo), |
— |
pogonski motor:
|
— |
gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), |
— |
krmiljene osi (število in položaj). |
„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.
Večkraten vpis naslednjih parametrov v okviru ene izvedenke ni dovoljen:
— |
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila, |
— |
delovna prostornina motorja, |
— |
največja nazivna moč motorja, |
— |
vrsta menjalnika in število prestav, |
— |
največje število sedežev, kakor je določeno v Prilogi II C. |
2. Za namene kategorij M2 in M3:
„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih:
— |
proizvajalec, |
— |
proizvajalčeva oznaka tipa, |
— |
kategorija, |
— |
bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:
|
„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:
— |
razred, kakor je opredeljen v Direktivi 2001/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o posebnih predpisih za vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža (1) (samo za dokončana vozila), |
— |
stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedodelano), |
— |
pogonski motor:
|
— |
razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), |
— |
gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), |
— |
krmiljene osi (število in položaj). |
„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.
3. Za namene kategorij N1, N2 in N3:
„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih značilnostih:
— |
proizvajalec, |
— |
proizvajalčeva oznaka tipa, |
— |
kategorija, |
— |
bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:
|
„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:
— |
konstrukcija karoserije (npr. tovorno vozilo s kesonom/prekucna karoserija/cisterna/sedlasti vlačilec) (samo za dokončana vozila), |
— |
stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedodelano), |
— |
pogonski motor:
|
— |
razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), |
— |
gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), |
— |
krmiljene osi (število in položaj). |
„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.
4. Za namene kategorij O1, O2, O3 in O4:
„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih:
— |
proizvajalec, |
— |
proizvajalčeva oznaka tipa, |
— |
kategorija, |
— |
bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:
|
„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:
— |
stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedodelano), |
— |
oblika karoserije (npr. bivalna vozila/keson/cisterna) (samo za dokončana/dodelana vozila), |
— |
razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), |
— |
krmiljene osi (število in položaj). |
„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji.
5. Za vse kategorije:
Popolna identifikacija vozila samo z označbo tipa, variante in izvedenke mora biti skladna s točno in enoznačno definicijo vseh tehničnih lastnosti, zahtevanih za začetek uporabe vozila.
C. OPREDELITEV TIPA NADGRADNJE (samo za dokončana/dodelana vozila)
V Prilogi I, točki 9.1 dela 1 Priloge III ter v točki 37 Priloge IX je treba tip nadgradnje označiti z naslednjimi kodami:
1. Osebni avtomobili (M1)
AA Limuzina |
standard ISO 3833–1977, definicija številka 3.1.1.1, vendar vključno z vozili z več kot štirimi bočnimi okni. |
|||||||||||||
AB Vozilo z dvižnimi vrati zadaj |
Limuzina (AA) z dvižnimi vrati zadaj na vozilu. |
|||||||||||||
AC Karavan |
standard ISO 3833–1977, definicija številka 3.1.1.4. |
|||||||||||||
AD Kupe |
standard ISO 3833–1977, definicija številka 3.1.1.5. |
|||||||||||||
AE Kabriolet |
standard ISO 3833–1977, definicija številka 3.1.1.6. |
|||||||||||||
AF Večnamensko vozilo |
Motorno vozilo, ki je drugačno od navedenih v AA do AE in je namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali blaga v enem samem prostoru. Takšno vozilo ne šteje za vozilo kategorije M1, če izpolnjuje oba naslednja pogoja:
|
2. Motorna vozila kategorije M2 ali M3
Vozila razreda I (glej Direktivo 2001/85/ES)
CA |
Enonivojski |
CB |
Dvonivojski |
CC |
Zgibni enonivojski |
CD |
Zgibni dvonivojski |
CE |
Nizkopodni enonivojski |
CF |
Nizkopodni dvonivojski |
CG |
Zgibni nizkopodni enonivojski |
CH |
Zgibni nizkopodni dvonivojski |
Vozila razreda II (glej Direktivo 2001/85/ES)
CI |
Enonivojski |
CJ |
Dvonivojski |
CK |
Zgibni enonivojski |
CL |
Zgibni dvonivojski |
CM |
Nizkopodni enonivojski |
CN |
Nizkopodni dvonivojski |
CO |
Zgibni nizkopodni enonivojski |
CP |
Zgibni nizkopodni dvonivojski |
Vozila razreda III (glej Direktivo 2001/85/ES)
CQ |
Enonivojski |
CR |
Dvonivojski |
CS |
Zgibni enonivojski |
CT |
Zgibni dvonivojski |
Vozila razreda A (glej Direktivo 2001/85/ES)
CU |
Enonivojski |
CV |
Nizkopodni enonivojski |
Vozila razreda B (glej Direktivo 2001/85/ES)
CW |
Enonivojski |
3. Motorna vozila kategorije N
BA |
Tovorno vozilo s kesonom |
Glej Direktivo 97/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 1997 o masah in merah določenih kategorij motornih in priklopnih vozil (2) točka 2.1.1 Priloge I |
BB |
Furgon |
Tovornjak z vgrajeno kabino |
BC |
Sedlasti vlačilec |
Glej Direktivo 97/27/ES točka 2.1.1 Priloge I |
BD |
Cestni vlačilec |
Glej Direktivo 97/27/ES točka 2.1.1 Priloge I |
— |
Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BB, z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg:
to vozilo ne šteje za vozilo kategorije N. |
— |
Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BA, BB z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 3 500 kg, BC ali BD, ustreza vsaj eni izmed naslednjih zahtev:
to vozilo ne šteje za vozilo kategorije N. Za opredelitev pojma „sedeži,“ P, M in N glej del C te priloge. |
4. Vozila kategorije O
DA |
Polpriklopnik |
Glej Direktivo 97/27/ES točka 2.2.2 Priloge I. |
DB |
Priklopnik z vrtljivim ojesom |
Glej Direktivo 97/27/ES točka 2.2.3 Priloge I. |
DC |
Priklopnik s s centralno osjo |
Glej Direktivo 97/27/ES točka 2.2.4 Priloge I. |
5. Vozila za posebne namene
SA |
Bivalna vozila (glej točko 5.1 Priloge II A) |
SB |
Neprebojna vozila (glej točko 5.2 Priloge II A) |
SC |
Reševalna vozila (glej točko 5.3 Priloge II A) |
SD |
Pogrebna vozila (glej točko 5.4 Priloge II A) |
SE |
Bivalne prikolice (glej točko 5.6 Priloge II A) |
SF |
Avto-dvigala (glej točko 5.7 Priloge II A) |
SG |
Druga vozila za posebne namene (glej točko 5.8 Priloge II A) |
SH |
„vozilo, dostopno z invalidskim vozičkom“ (glej Prilogo II, A, točka 5.5) |
(1) UL L 42, 13.2.2002, str. 1.
(2) UL L 233, 25.8.1997, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/19/ES (UL L 79, 26.3.2003, str. 6).
PRILOGA III
Opisni list za es-homologacijo vozila
(Prosimo, da pojasnila k obrazcu poiščete na zadnji strani Priloge I)
DEL I
Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Če so priložene fotografije, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.
A: Za kategoriji M in N
0. SPLOŠNO
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip: …
0.2.1 Trgovsko ime (po potrebi):
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b):
0.3.1 Mesto te oznake: …
Kategorija vozila (c):
0.4.1 Klasifikacija po nevarnih snoveh, za prevoz katerih je vozilo namenjeno:
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
0.8 Naslov(-i) proizvodne tovarne (tovarn):
0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:
Število osi in koles:
1.3.2 Število in lega krmiljenih osi:
1.3.3 Pogonske osi (število, lega, povezava):
1.4 Šasija (če obstaja) (pregledna risba celotne šasije):
1.6 Lega in način vgradnje motorja:
Lega volana: levo/desno (1)
1.8.1 Vozilo je opremljeno za vožnjo po desni/levi (1) strani
2. MASE IN MERE (e) (v kg in mm)
(Navesti risbo, kjer je primerno)
2.1 Medosna(-e) razdalja(-e) (polno obremenjeno vozilo) (f):
2.3.1 Kolotek vsake krmiljene osi (i):
2.3.2 Kolotek vseh drugih osi (i):
Razpon mer vozila (skrajne mere)
Za šasijo z nadgradnjo
Dolžina (j):
2.4.2.1.1 Dolžina nakladalne površine:
Širina (k):
2.4.2.2.1 Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi):
2.4.2.3 Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (1) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj):
Masa vozila z nadgradnjo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, v voznem stanju, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne dobavlja nadgradnje in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom posadke, če obstaja v vozilu poseben sedež za posadko) (o) (največja in najmanjša za vsako varianto):
2.6.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev na spojno točko (največja in najmanjša za vsako varianto):
2.7 Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca pri nedodelanem vozilu:
Največja tehnično dovoljena masa vozila po podatkih proizvajalca (y) (*):
2.8.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev v točki spenjanja (*):
2.9 Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:
2.10 Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:
Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila za:
2.11.1 Priklopnik z vrtljivim ojesom:
2.11.2 Polpriklopnik:
2.11.3 Priklopnik s centralno osjo:
2.11.4 Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil:
2.11.5 Vozilo je/ni (1) primerno za vleko tovora (točka 1.2 Priloge II k Direktivi 77/389/EGS)
2.11.6 Največja masa nezaviranega priklopnega vozila:
Največja tehnično dovoljena statična navpična obremenitev/masa v točki spenjanja:
2.12.1 Motornega vozila:
Pri registraciji/v uporabi predvidene dovoljene mase (neobvezno: če so te vrednosti navedene, jih je treba preveriti po zahtevah Priloge IV k Direktivi 97/27/ES):
2.16.1 Predvidena največja dovoljena masa pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti(#)):
2.16.2 Predvidena največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo, pri polpriklopnikih in priklopnikih s centralno osjo pa tudi predvidena obremenitev na spojno točko po podatkih proizvajalca, če je manjša od največje tehnično dovoljene mase na njihovi spojni točki (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.3 Predvidena največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.4 Predvidena največja dovoljena vlečena masa pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.5 Predvidena največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
3. POGONSKI MOTOR (q) (pri vozilih s pogonom bodisi na bencin, na dizelsko gorivo itd., ali tudi na drugo plinasto gorivo je treba navesti točke za vsak pogon posebej (+)).
Proizvajalec:
3.1.1 Proizvajalčeva oznaka motorja, kakor je označena na motorju:
Motor z notranjim zgorevanjem
3.2.1.1 Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (1)
3.2.1.2 Število in namestitev valjev:
3.2.1.3 Delovna prostornina motorja s(s): … cm3
3.2.1.6 Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (2): … min–1
3.2.1.8 Nazivna moč (t): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)
3.2.1.9 Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min–1
Gorivo: dizelsko gorivo/bencin/utekočinjeni naftni plin/zemeljski plin/etanol (1)
3.2.2.1 Oktansko število (raziskovalna metoda), osvinčeni:
3.2.2.2 Oktansko število (raziskovalna metoda), neosvinčeni:
Oskrba z gorivom
3.2.4.1 Z uplinjačem: da/ne (1)
Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na kompresijski vžig): da/ne (1)
3.2.4.2.2 Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)
3.2.4.3 Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na prisilni vžig): da/ne (1)
3.2.7 Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)
Sesalni sistem
3.2.8.1 Nadtlačni polnilnik: da/ne (1)
Ukrepi proti onesnaževanju zraka
Dodatne naprave proti onesnaževanju (če obstajajo in če niso opisane drugje)
3.2.12.2.1 Katalizator: da/ne (1)
3.2.12.2.2 Lambda sonda: da/ne (1)
3.2.12.2.3 Vpihavanje zraka: da/ne (1)
3.2.12.2.4 Recirkulacija izpušnih plinov: da/ne (1)
3.2.12.2.5 Naprava za zmanjšanje emisije zaradi izhlapevanja goriva: da/ne (1)
3.2.12.2.6 Filter za delce: da/ne (1)
3.2.12.2.7 Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD): da/ne (1)
3.2.12.2.8 Drugi sistemi (opis in delovanje):
3.2.13 Mesto simbola absorpcijskega koeficienta (samo pri motorjih na kompresijski vžig):
3.2.15 Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (LPG): da/ne (1)
3.2.16 Sistem za dovajanje zemeljskega plina (NG): da/ne (1)
Elektromotor
Tip (način navitja, vzbujanje): …
3.3.1.1 Največja urna moč: … kW
3.3.1.2 Delovna napetost: … V
Akumulator
3.3.2.4 Lega:
3.6.5 Temperatura maziva
najnižja: … K
najvišja: … K
4. PRENOS MOČI (v)
4.2 Tip (mehanski, hidravlični, električni itd.):
Menjalnik
4.5.1 Tip (ročni/avtomatski/brezstopenjski) (1)
4.6 Prestavna razmerja
Prestava |
Prestava menjalnika (prestavno razmerje med motorjem in odgonsko gredjo menjalnika) |
Prestava pogonske osi (prestavno razmerje med odgonsko gredjo menjalnika in pogonskim kolesom) |
Skupno prestavno razmerje |
Največja vrednost za brezstopenjski menjalnik 1 2 3 … Najmanjša vrednost za brezstopenjski menjalnik |
|
|
|
Vzvratna prestava |
|
|
|
4.7 Največja hitrost vozila (v km/h) (w):
5. OSI
5.1 Opis vsake osi:
5.2 Znamka:
5.3 Vrsta: …
5.4 Lega dvižne(-ih) osi:
5.5 Lega obremenljivih osi:
6. OBESITEV KOLES
Tip in izvedba obesitve vsake osi ali kolesa:
6.2.1 Nastavitev višine: da/ne/po izbiri (1)
Zračno vzmetenje pogonske(-ih) osi: da/ne (1)
6.2.3.1 Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev gnane osi: da/ne (1)
6.2.3.2 Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase:
Kombinacija pnevmatika/platišče (za pnevmatike navesti mere, najmanjši indeks nosilnosti, simbol hitrostnega razreda; za platišča navesti velikost in globino naleganja)
Osi
6.6.1.1.1 Os 1:
6.6.1.1.2 Os 2:
itd.
6.6.1.2 Rezervno kolo, če obstaja:
Zgornja in spodnja meja dinamičnega polmera kolesa
6.6.2.1 Os 1:
6.6.2.2 Os 2:
itd.
7. KRMILJE
Krmilni mehanizem in naprava za upravljanje krmilja
7.2.1 Tip mehanizma (po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
7.2.2 Povezava s kolesi (vključno z drugačnimi kot mehanskimi sredstvi; po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
7.2.3 Vrsta pomoči pri krmiljenju, če obstaja:
8. ZAVORE
8.5 Naprava za preprečevanje blokiranja koles: da/ne/po izbiri (1)
8.9 Kratek opis zavornega sistema (skladno s točko 1.6 Dopolnila k Dodatku 1 Priloge IX k Direktivi 71/320/EGS):
8.11 Podatki o tipu trajnostne zavore:
9. NADGRADNJA
9.1 Vrsta nadgradnje:
Vrata za potnike, ključavnice in tečaji
9.3.1 Razmestitev vrat in njihovo število:
Naprave za posredno gledanje
Ogledala (podatki za vsako ogledalo)
9.9.1.1 Znamka
9.9.1.2 Oznaka ES-homologacije:
9.9.1.3 Izvedenka:
9.9.1.4 Risba(-e) za identifikacijo ogledala, ki kaže(-jo) položaj ogledala glede na konstrukcijo vozila:
9.9.1.5 Podrobni podatki o pritrditvi ogledala, vključno z delom vozila, na katerega je pritrjeno:
9.9.1.6 Dodatna oprema, ki lahko vpliva na vzvratno vidno polje:
9.9.1.7 Kratek opis elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) sistema za nastavljanje:
Naprave za neposredno gledanje razen ogledal:
Tip in značilnost (npr. celotni opis naprave):
9.9.2.1.1 V primeru naprave kamera-monitor, razdalja detekcije (mm), kontrast, svetlobni razpon, korekcija odseva, učinkovitost prikaza (črno-bela/barvna), frekvenca ponovitve slik, svetlobni domet monitorja:
9.9.2.1.2 Risbe, ki so dovolj podrobne, da omogočijo prikaz celotne naprave, in navodila za vgradnjo; na risbah mora biti označeno, kje se nahaja znak ES-homologacije.
Notranja oprema
Sedeži
9.10.3.1 Število:
Lega in namestitev:
9.10.3.2.1 Število sedežnih mest
9.10.3.2.2 Sedež(-i), namenjen(-i) za uporabo samo pri mirujočem vozilu:
9.10.4.1 Vrste naslonov za glavo: vgrajeni/snemljivi/ločeni (1)
9.10.4.2 Številka homologacije, če je mogoče:
9.12.2 Vrsta in mesto dodatnih sistemov za zadrževanje potnikov (navesti da/ne/po izbiri)
(L = leva stran, R = desna stran, C = sredina)
|
Prednja zračna blazina |
Bočna zračna blazina |
Zategovalnik varnostnega pasu |
|
Prva vrsta sedežev |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
|
Druga vrsta sedežev (1) |
L |
|
|
|
C |
|
|
|
|
R |
|
|
|
Predpisane tablice (Direktiva 76/114/EGS)
9.17.1 Fotografije in/ali risbe mest pritrditve predpisanih tablic, oznak in identifikacijske številke vozila:
Potrdilo proizvajalca o skladnosti z zahtevami točke 1.1.1 Priloge II k Direktivi 76/114/EGS
9.17.4.1 Obrazložitev pomena znakov v drugem, in če pride v poštev, tudi v tretjem delu za izpolnitev zahtev točke 5.3 standarda ISO 3779–1983:
9.17.4.2 Če so znaki v drugem oddelku uporabljeni za izpolnitev zahtev oddelka 5.4 standarda ISO 3779–1983, jih je treba navesti:
Zaščita pešcev
9.23.1 Zagotovi se podroben opis vozila, vključno s fotografijami in/ali risbami, glede na strukturo, mere, ustrezne referenčne črte in uporabljene materiale prednjega dela vozila (notranjega in zunanjega). Ta opis mora vključevati podrobnosti vseh vgrajenih aktivnih sistemov zaščite.
11. POVEZAVE MED VLEČNIMI IN PRIKLOPNIMI VOZILI ALI POLPRIKLOPNIKI
11.1 Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje, ki je/so že ali ki bo(do) vgrajena(-e):
11.3 Navodila za pritrditev naprave za spenjanje na vozilo in fotografije ali risbe mest pritrditve na vozilo po podatkih proizvajalca; dodatne informacije, če je uporaba tega tipa vlečne naprave omejena na določene variante ali izvedenke določenega tipa vozil:
11.4 Podatki o pritrditvi posebnih podstavkov ali montažnih plošč:
11.5 Številka ES-homologacije:
12.7.1 vozilo, opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz: Da/Ne (neustrezno prečrtati)
12.7.2 vozilo, opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 79 GHz: Da/Ne (neustrezno prečrtati).
13. POSEBNE DOLOČBE ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV Z VEČ KOT OSMIMI SEDEŽI POLEG SEDEŽA ZA VOZNIKA
Razred vozil (razred I, razred II, razred III, razred A, razred B):
13.1.1 Tipi šasije, na katere se lahko vgradi nadgradnja, ki ji je bila podeljena ES-homologacija (proizvajalec(-ci) in tipi vozil):
Število potnikov (sedečih in stoječih)
13.3.1 Skupaj (N):
13.3.2 Zgornji nivo (Na) (1):
13.3.3 Spodnji nivo (Nb) (1):
Število potnikov (sedečih)
13.4.1 Skupaj (A):
13.4.2 Zgornji nivo (Aa) (1):
13.4.3 Spodnji nivo (Ab) (1):
B: Za kategorijo O
0. SPLOŠNO
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Vrsta:
0.2.1 Trgovsko ime (po potrebi):
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b):
0.3.1 Mesto oznake:
Kategorija vozila (c):
0.4.1 Klasifikacija po nevarnem blagu, za prevoz katerega je vozilo namenjeno:
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
0.8 Naslov(-i) proizvodne tovarne (tovarn):
0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:
Število osi in koles:
1.3.2 Število in lega krmiljenih osi:
1.4 Šasija (če obstaja) (pregledna risba celotne šasije):
2. MASE IN MERE (e) (v kg in mm)
(Navesti risbo, kjer je primerno)
2.1 Medosna(-e) razdalja(-e) (polno obremenjeno vozilo) (f):
2.3.1 Kolotek vsake krmiljene osi (i):
2.3.2 Kolotek vseh drugih osi (i):
Razpon mer vozila (skrajne mere)
Za šasijo z nadgradnjo
Dolžina (j):
2.4.2.1.1 Dolžina nakladalne površine:
Širina (k):
2.4.2.2.1 Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi):
2.4.2.3 Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo) (1) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj):
Masa vozila z nadgradnjo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, v voznem stanju, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne dobavlja nadgradnje in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom posadke, če obstaja v vozilu poseben sedež za posadko) (o) (največja in najmanjša za vsako varianto):
2.6.1 Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev na spojno točko (največja in najmanjša za vsako varianto):
2.7 Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca pri nedodelanem vozilu:
Največja tehnično dovoljena skupna masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (y) (*):
2.8.1 Porazdelitev te mase na osi in v primeru polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo obremenitev na vlečno sklopko (*):
2.9 Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:
2.10 Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:
Največja tehnično dovoljena statična navpična obremenitev/masa v točki spenjanja:
2.12.2 Polpriklopnika ali priklopnega vozila s centralno osjo:
Pri registraciji/v uporabi predvidene dovoljene mase (neobvezno: če so te vrednosti navedene, jih je treba preveriti po zahtevah Priloge IV k Direktivi 97/27/ES):
2.16.1 Predvidena največja dovoljena skupna masa pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti(#)):
2.16.2 Predvidena največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo, pri polpriklopnikih in priklopnikih s centralno osjo pa tudi predvidena obremenitev na spojno točko po podatkih proizvajalca, če je manjša od največje tehnično dovoljene mase na njihovi spojni točki (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.3 Predvidena največja dovoljena masa na vsaki skupini osi pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.4 Predvidena največja dovoljena vlečena masa pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
2.16.5 Predvidena največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo (za vsako tehnično konfiguracijo je možnih več vrednosti (#)):
5. OSI
5.1 Opis vsake osi:
5.2 Znamka:
5.3 Vrsta: …
5.4 Lega dvižne(-ih) osi:
5.5 Lega obremenljivih osi:
6. OBESITEV KOLES
Tip in izvedba obesitve vsake osi ali kolesa:
6.2.1 Nastavitev višine: da/ne/po izbiri (1)
Kombinacija pnevmatika/platišče (za pnevmatike navesti mere, najmanjši indeks nosilnosti, simbol hitrostnega razreda; za platišča navesti velikost in globino naleganja)
Osi
6.6.1.1.1 Os 1:
6.6.1.1.2 Os 2:
itd.
6.6.1.2 Rezervno kolo, če obstaja:
Zgornja in spodnja meja dinamičnega polmera kolesa:
6.6.2.1 Os 1:
6.6.2.2 Os 2:
itd.
7. KRMILJE
Krmilni mehanizem in naprava za upravljanje krmilja
7.2.1 Tip mehanizma (po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
7.2.2 Povezava s kolesi (vključno z drugačnimi kot mehanskimi sredstvi; po potrebi navesti podatke za prednja in zadnja kolesa):
7.2.3 Vrsta pomoči pri krmiljenju, če obstaja:
8. ZAVORE
8.5 Zavorni sistem proti blokiranju koles: da/ne/po izbiri (1)
8.9 Kratek opis zavornih sistemov (skladno s točko 1.6 dopolnila k Dodatku 1 Priloge IX k Direktivi 71/320/EGS):
9. NADGRADNJA
9.1 Vrsta nadgradnje
Predpisane tablice (Direktiva 76/114/EGS)
9.17.1 Fotografije in/ali risbe mest pritrditve predpisanih tablic, oznak in identifikacijske številke vozila:
Potrdilo proizvajalca o skladnosti z zahtevami točke 1.1.1 Priloge II k Direktivi 76/114/EGS
9.17.4.1 Obrazložitev pomena znakov v drugem, in če pride v poštev, tudi v tretjem delu za izpolnitev zahtev točke 5.3 standarda ISO 3779–1983:
9.17.4.2 Če so znaki v drugem delu uporabljeni za izpolnitev zahtev točke 5.4 standarda ISO 3779–1983, jih je treba navesti:
11. POVEZAVE MED VLEČNIMI IN PRIKLOPNIMI VOZILI ALI POLPRIKLOPNIKI
11.1 Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje, ki je/so že ali ki bo(do) vgrajena(-e):
11.5 Številka ES-homologacije:
DEL II
Naslednja matrika kaže dovoljene kombinacije značilnosti vozila, kjer je za posamezno značilnost v delu I vpisanih več možnosti. Značilnosti z več možnostmi so označene s karakteristično črko, ki je v tej matriki uporabljena, da označi, kateri podatek velja za posamezno izvedenko.
Za vsako varianto tipa vozila je treba izdelati posebno matriko.
Značilnosti z več možnostmi, za katere ni omejitev pri kombinacijah v okviru ene variante, morajo biti podane v stolpcu, naslovljenem „Vse“.
Št. dela |
Vse |
Izvedenka 1 |
Izvedenka 2 |
Itd. |
Izvedenka št. |
|
|
|
|
|
|
Te informacije so lahko predstavljene v podobni obliki in tudi v drugačni obliki, če je ohranjen prvotni namen sporočila.
Vsaka varianta in vsaka izvedenka morata biti označeni s številčno kodo ali kodo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk in ki mora biti prav tako zapisana v certifikatu o skladnosti (Priloga IX) za posamezno vozilo.
V primeru variant v skladu s Prilogo XI ali členom 20 proizvajalec določi posebno oznako.
DEL III
Številke homologacije
V spodnji tabeli je treba navesti podatke o homologacijah po posamičnih direktivah (***) za ta tip vozila skladno z zahtevami v Prilogi IV ali Prilogi XI. (Za vsak predmet homologacije morajo biti navedene vse zadevne homologacije.)
Predmet |
Številkehomologacije |
Država članica ali državapogodbenica (2), ki je podelila homologacijo (3) |
Datum razširitve |
Varianta/izvedenka |
|
|
|
|
|
Podpis:
Položaj v podjetju:
Datum:
(1) Tabela se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.
(2) Države pogodbenice revidiranega sporazuma iz leta 1958.
(3) Navesti, če ni razvidno iz številke ES- homologacije.
PRILOGA IV
Seznam zahtev za ES-homologacijo vozila
DEL I
Seznam regulativnih aktov
(Po potrebi je treba upoštevati področje uporabe in zadnje spremembe vseh regulativnih aktov, navedenih spodaj. V zvezi s pravilniki Gospodarske komisije ZN za Evropo (UNECE) sklicevanje na regulativni akt navaja ustrezen amandma UNECE pravilnika, h kateremu je Skupnost pristopila.)
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
Sklic na Uradni list |
Uporabnost |
|||||||||||||
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
|||||||
1. |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
3. |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
X (5) |
X (5) |
X (5) |
X (5) |
X (5) |
X (5) |
X |
X |
X |
X |
||||
4. |
Prostor za pritrditev registrske tablice na zadnji strani |
70/222/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
X |
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
7. |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
8. |
Naprave za posredno gledanje |
2003/97/ES (8) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
10. |
Radijske motnje |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
||||
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
16. |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
17. |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
18. |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
20. |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
22. |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne svetilke in svetilke za dnevno vožnjo |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
24. |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
27. |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
29. |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
31. |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
32. |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
33. |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
34. |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
X |
|
|
|
|
|||||||||
35. |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
X |
|
|
|
|
|||||||||
36. |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
37. |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
38. |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
39. |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
||||
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
41. |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
42. |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
||||
43. |
Sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles |
91/226/EGS |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
||||
44. |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
47. |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
||||
48. |
Mase in mere (razen vozil iz tč. 44) |
97/27/ES |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
49. |
Zunanji štrleči deli kabin |
92/114/EGS |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
||||
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X (3) |
X (3) |
X (3) |
X (3) |
X (3) |
X (3) |
X |
X |
X |
X |
||||
51. |
Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
||||
52. |
Avtobusi |
2001/85/ES |
|
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
||||
53. |
Čelni trk |
96/79/ES |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
||||
55. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||
56. |
Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
|
|
|
X (4) |
X (4) |
X (4) |
X (4) |
X (4) |
X (4) |
X (4) |
||||
57. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
|
||||
58. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
X (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||
|
Dodatek
Seznam zahtev za ES-homologacijo vozil kategorije M1, izdelanih v majhnih serijah
(Po potrebi je treba upoštevati zadnjo spremembo vsakega regulativnega akta, navedenega spodaj)
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
Sklic na Uradni list |
M1 |
||||||||||||||||
1. |
Raven hrupa |
70/157/EGS |
A |
||||||||||||||||
2. |
Emisije (z izjemo celotnega sklopa zahtev, povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)) |
70/220/EGS |
A |
||||||||||||||||
3. |
Posode za gorivo/naprave za zaščito pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
B |
||||||||||||||||
4. |
Prostor za pritrditev registrske tablice na zadnji strani |
70/222/EGS |
B |
||||||||||||||||
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
C |
||||||||||||||||
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
C |
||||||||||||||||
7. |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
B |
||||||||||||||||
8. |
Naprave za posredno gledanje |
2003/97/ES (13) |
X (10) B (12) |
||||||||||||||||
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
A |
||||||||||||||||
10. |
Radijske motnje |
72/245/EGS |
A (9) C (11) |
||||||||||||||||
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
A |
||||||||||||||||
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
C |
||||||||||||||||
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
A |
||||||||||||||||
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
C |
||||||||||||||||
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
C |
||||||||||||||||
16. |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
C |
||||||||||||||||
17. |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
B |
||||||||||||||||
18. |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
B |
||||||||||||||||
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
B |
||||||||||||||||
20. |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
B |
||||||||||||||||
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
||||||||||||||||
22. |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne, dnevne svetilke |
76/758/EGS |
X |
||||||||||||||||
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
||||||||||||||||
24. |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
||||||||||||||||
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
||||||||||||||||
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
||||||||||||||||
27. |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
B |
||||||||||||||||
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
||||||||||||||||
29. |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
||||||||||||||||
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
||||||||||||||||
31. |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
A (10) B (12) |
||||||||||||||||
32. |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
A |
||||||||||||||||
33. |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
||||||||||||||||
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
C |
||||||||||||||||
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
C |
||||||||||||||||
36. |
Ogrevalni sistem |
2001/56/ES |
C |
||||||||||||||||
37. |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
B |
||||||||||||||||
39. |
Poraba goriva |
80/1268/EGS |
A |
||||||||||||||||
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
C |
||||||||||||||||
41. |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
A |
||||||||||||||||
44. |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
C |
||||||||||||||||
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
X (10) B (12) |
||||||||||||||||
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X (10) B (12) |
||||||||||||||||
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X (10) A (12) |
||||||||||||||||
53. |
Čelni trk |
96/79/ES |
N/A |
||||||||||||||||
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
N/A |
||||||||||||||||
58. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
N/A |
||||||||||||||||
|
DEL II
V primerih, kjer je navedena posamična direktiva ali uredba, se homologacija, izdana na podlagi naslednjih UN/ECE pravilnikov (ob upoštevanju področja veljavnosti (14) ter spremembe vsakega od naštetih pravilnikov UN/ECE), prizna kot alternativa ES-homologaciji po posamični direktivi ali uredbi v popisu dela I.
To so UN/ECE pravilniki, ki jih je Skupnost kot podgodbenica revidiranega sporazuma Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, sklenjenega leta 1958 v Ženevi, priznala na podlagi Sklepa Sveta 97/836/ES oziroma poznejših sklepov Sveta iz člena 3(3) zadevnega sklepa.
Za vsakršno nadaljnjo spremembo naštetih pravilnikov UN/ECE se prav tako šteje, da je enakovredna ob upoštevanju odločitve Skupnosti iz člena 4 (15) Sklepa 97/836/ES.
Predmet |
Št. temeljnega pravilnika UN/ECE |
Sprememba |
|
1. |
Ravni hrupa |
51 |
02 |
1. |
Nadomestni glušnik |
59 |
00 |
2. |
Emisije |
83 |
03 |
2. |
Nadomestni katalizatorji |
103 |
00 |
3. |
Zaščita pred podletom |
58 |
01 |
3. |
Posode za gorivo |
34 |
01 |
3. |
Posode za gorivo |
67 |
01 |
3. |
Posode za gorivo |
110 |
00 |
5. |
Krmilje |
79 |
01 |
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
11 |
02 |
7. |
Zvočno opozorilo |
28 |
00 |
8. |
Vzvratna ogledala |
46 |
01 |
8A. |
Naprave za posredno gledanje |
46 |
02 |
9. |
Zavore |
13 |
09 |
9. |
Zavore |
13H |
00 |
9. |
Zavore (obloga) |
90 |
01 |
10. |
Zmanjševanje radijskih motenj |
10 |
02 |
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
24 |
03 |
12. |
Notranja oprema |
21 |
01 |
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo |
18 |
02 |
13. |
Naprava za imobilizacijo |
97 |
00 |
13. |
Alarmni sistemi |
97 |
00 |
13. |
Nedovoljena uporaba |
116 |
00 |
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
12 |
03 |
15. |
Trdnost sedežev |
17 |
06 |
15. |
Trdnost sedežev (avtobusi) |
80 |
01 |
16. |
Zunanji štrleči deli |
26 |
02 |
17. |
Merilnik hitrosti |
39 |
00 |
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
14 |
04 |
20. |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
48 |
01 |
21. |
Odsevniki |
3 |
02 |
22. |
Gabaritne/prednje pozicijske/zadnje pozicijske/zavorne svetilke |
7 |
02 |
22. |
Svetilke za dnevno vožnjo |
87 |
00 |
22. |
Bočne svetilke |
91 |
00 |
23. |
Smerne svetilke |
6 |
01 |
24. |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
4 |
00 |
25. |
Žarometi (R2 in HS1) |
1 |
01 |
25. |
Žarometi (sealed beam) |
5 |
02 |
25. |
Žarometi (H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, in/ali H8) |
8 |
04 |
25. |
Žarometi (H4) |
20 |
02 |
25. |
Žarometi (halogenski sealed beam) |
31 |
02 |
25. |
Žarnice z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah |
37 |
03 |
25. |
Žarometi s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu |
98 |
00 |
25. |
Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v homologiranih svetilkah |
99 |
00 |
26. |
Žarometi za meglo |
19 |
02 |
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
38 |
00 |
29. |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
23 |
00 |
30. |
Parkirne svetilke |
77 |
00 |
31. |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
16 |
04 |
31. |
Zadrževalni sistemi za otroke |
44 |
03 |
38. |
Nasloni za glavo (v kombinaciji s sedeži) |
17 |
06 |
38. |
Nasloni za glavo |
25 |
04 |
39. |
Poraba goriva |
101 |
00 |
40. |
Moč motorja |
85 |
00 |
41. |
Emisije dizelskega motorja |
49 |
02 |
42. |
Bočna zaščita |
73 |
00 |
45. |
Varnostna stekla |
43 |
00 |
46. |
Pnevmatike, motorna in priklopna vozila |
30 |
02 |
46. |
Pnevmatike, gospodarska in priklopna vozila |
54 |
00 |
46. |
Zasilna rezervna kolesa/pnevmatike |
64 |
00 |
46. |
Hrup pnevmatik pri kotaljenju |
117 |
00 |
47. |
Omejevalniki hitrosti |
89 |
00 |
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
55 |
01 |
51. |
Vnetljivost materialov |
118 |
00 |
52. |
Trdnost ogrodja nadgradnje (avtobusi) |
66 |
00 |
53. |
Čelni trk |
94 |
01 |
54. |
Bočni trk |
95 |
02 |
55. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
93 |
00 |
(1) Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.
(2) Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za pranje in za brisanje vetrobranskega stekla.
(3) Zahteve Direktive 94/20/ES veljajo le za vozila, opremljena z napravami za spenjanje vozil.
(4) Zahteve Direktive 98/91/ES veljajo le, če proizvajalec zaprosi za ES-homologacijo vozila, namenjenega za prevoz nevarnega blaga.
(5) Za vozila na utekočinjeni naftni plin ali stisnjeni zemeljski plin je do sprejetja ustreznih sprememb Direktive 70/221/EGS, da bo vključevala posode za utekočinjeni naftni plin in stisnjeni zemeljski plin, potrebna homologacija vozila v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 67–01 ali 110.
(6) Ne presega največje mase 2,5 tone.
(7) Iz vozil kategorije M1.
(8) Do datumov iz člena 2 Direktive 2003/97/ES, ostanejo homologacije, podeljene v skladu z Direktivo 71/127/EGS, v veljavi za namen homologacije celotnega vozila.
(9) Elektronski podsklop
(10) Sestavni del
(11) Vozila
(12) Predpisi za vgradnjo
(13) Homologacije v skladu z Direktivo 71/127/EGS lahko veljajo do 26. januarja 2006.
Pojasnilo
X |
: |
Regulativni akt je treba upoštevati v celoti; izdan mora biti certifikat o ES-homologaciji; zagotovi se skladnost proizvodnje. |
A |
: |
Izjeme niso dovoljene, razen tistih, ki so določene v regulativnem aktu. Certifikat o homologaciji in oznaka homologacije nista potrebna. Poročila o preskusih mora pripraviti imenovana tehnična služba. |
B |
: |
Tehnični predpisi regulativnega akta morajo biti izpolnjeni. Preskusi, navedeni v regulativni aktu, se morajo opraviti v celoti; lahko jih opravi proizvajalec, če se s tem strinja homologacijski organ; proizvajalcu se lahko dovoli izdaja tehničnega poročila; homologacijskega certifikata ni treba izdati in homologacija ni potrebna. |
C |
: |
Proizvajalec mora dokazati homologacijskemu organu, da so bistvene zahteve regulativnega akta izpolnjene. |
N/A |
: |
Navedeni regulativni akt ne velja (ni zahteve). |
(14) Če posamična direktiva ali uredba vsebuje tudi zahteve za vgradnjo, veljajo te tudi za sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so homologirane po UN/ECE pravilnikih.
(15) Za nadaljnje spremembe glejte najnovejšo različico UN/ECE TRANS/WP.29/343.
PRILOGA V
Postopki za ES-homologacijo vozila
1. Pri vlogi za homologacijo celotnega vozila mora organ za podelitev ES-homologacije:
(a) |
potrditi, da vsi ES-homologacijski certifikati, podeljeni v skladu z regulativnimi akti, ki se uporabljajo za homologacijo vozil, zajemajo tip vozila in ustrezajo predpisanim zahtevam; |
(b) |
na podlagi predložene dokumentacije preveriti, ali so značilnosti vozila s podatki, vsebovanimi v delu I opisnega dokumenta vozila, navedene tudi v opisni dokumentaciji in ES-certifikatih o homologaciji na podlagi ustreznih regulativnih aktov; kadar številka predmeta iz dela I opisne dokumentacije vozila ni navedena v nobeni od opisnih dokumentacij po regulativnih aktih, je treba preveriti, ali ta del ali značilnost ustreza podatkom iz opisne mape vozila; |
(c) |
na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba homologirati, pregledati oziroma organizirati pregled sestavnih delov in sistemov vozila, da bi zagotovil, da so vozila izdelana skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije in skladno z ES-homologacijskimi certifikati; |
(d) |
pregledati ali organizirati pregled vgradnje samostojnih tehničnih enot, kjer je to potrebno; |
(e) |
preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno. |
2. Število pregledanih vozil za namene točke (c) prvega odstavka mora omogočiti zadostno preverjanje različnih kombinacij za homologacijo po naslednjih merilih:
Kategorija vozila |
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
Merila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Motor |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
Menjalnik |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
Število osi |
— |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
Gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
Krmiljene osi (število in položaj) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
Vrste nadgradnje |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
Število vrat |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
Lega volana |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
Število sedežev |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
Nivo opreme |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
— |
— |
— |
— |
3. Če ne obstajajo homologacijski certifikati po nobenem od regulativnih aktov, mora organ za podelitev ES-homologacije:
(a) |
poskrbeti za potrebne preskuse in preglede, kakor je to zahtevano v vsakem od ustreznih regulativnih aktov; |
(b) |
preveriti, ali je vozilo skladno s posameznimi podatki v opisni mapi vozila in ali izpolnjuje tehnične zahteve vsakega ustreznega regulativnega akta; |
(c) |
pregledati ali organizirati pregled vgradnje samostojnih tehničnih enot, kjer je to potrebno; |
(d) |
preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno. |
Dodatek 1
Standardi, katerih zahteve morajo izpolnjevati organi iz člena 41
Dejavnosti, ki jih je treba v zvezi s homologacijskimi preskusi opraviti v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV navedene direktive, so:
1.1 kategorija A (preskusi, ki se opravijo v lastnih prostorih):
EN ISO/IEC 17025: 2005 v zvezi s splošnimi zahtevami za pristojnost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.
Tehnična služba, določena za opravljanje dejavnosti glede kategorije A, lahko preskuse iz regulativnih aktov, za katere je bila določena, opravlja ali nadzira v prostorih proizvajalca ali tretje stranke.
1.2 kategorija B (nadziranje preskusov, ki se opravijo v prostorih proizvajalca ali tretje stranke):
EN ISO/IEC 17020: 2004 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih vrst kontrolnih organov.
Pred opravljanjem ali kontrolo preskusa v prostorih proizvajalca ali tretje stranke mora tehnična služba preveriti, ali so prostori, v katerih se opravlja preskus, in merilne naprave v skladu z ustreznimi zahtevami standarda iz točke 1.1;
Dejavnosti, povezane s skladnostjo proizvodnje
2.1 Kategorija C (postopek začetne presoje in nadzornih revizij sistema vodenja kakovosti proizvajalca):
EN 45012: 1998 v zvezi s splošnimi zahtevami za organe, ki se ukvarjajo s presojo in certificiranjem/registracijo sistemov kakovosti.
2.2 kategorija D (kontrola ali preskus proizvodnih vzorcev oziroma njihovo nadzorovanje):
EN ISO/IEC 17020: 2004 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih vrst kontrolnih organov.
Dodatek 2
Postopek presoje tehničnih služb
1. NAMEN TEGA DODATKA
1.1 Ta dodatek določa pogoje, v skladu s katerimi se izvaja postopek presoje tehničnih služb s strani pristojnih organov iz člena 42 te direktive.
1.2 Te zahteve se smiselno uporabljajo za vse tehnične službe, ne glede na njihov pravni status (neodvisna organizacija, proizvajalec ali homologacijski organ v vlogi tehnične službe).
2. NAČELA PRESOJANJA
Presoja temelji na številnih načelih:
— |
neodvisnost, ki je osnova za nepristranost in objektivnost ugotovitev; |
— |
pristop, ki temelji na dokazilih in tako zagotavlja zanesljive in ponovljive ugotovitve. |
Presojevalci morajo izkazati zaupanje in neoporečnost ter spoštovati zaupnost in molčečnost. O svojih ugotovitvah in zaključkih poročajo verodostojno in točno.
3. SPOSOBNOSTI, KI SE ZAHTEVAJO OD PRESOJEVALCEV
3.1 Presoje lahko izvajajo le presojevalci z ustreznim tehničnim in administrativnim znanjem.
3.2 Presojevalci morajo biti usposobljeni posebej za dejavnosti presojanja. Poleg tega morajo imeti posebno znanje o tehničnem področju, na katerem bo tehnična služba izvajala svoje dejavnosti.
3.3 Brez poseganja v določbe točk 3.1 in 3.2 presojo iz odstavka 4 člena 42 nujno izvedejo presojevalci, ki so neodvisni od dejavnosti, za katere se izvaja presoja.
4. VLOGA ZA IMENOVANJE
4.1 Ustrezno pooblaščeni predstavnik tehnične službe, ki poda vlogo, na pristojni organ uradno naslovi vlogo, ki vsebuje:
(a) |
splošne značilnosti tehnične službe, vključno z gospodarskim subjektom, imenom, naslovi, pravnim statusom ter človeškimi in tehničnimi viri; |
(b) |
splošne podatke v zvezi s tehnično službo, npr. njene dejavnosti, njen položaj v večjem gospodarskem subjektu, če je del takšnega gospodarskega subjekta, in naslove vseh njenih fizičnih lokacij, ki bodo zajete v imenovanje; |
(c) |
soglasje, da bo tehnična služba izpolnila zahteve za imenovanje in druge obveznosti, kakor so določene v ustreznih direktivah; |
(d) |
opis storitev v zvezi s presojo skladnosti, ki jih tehnična služba izvaja v okviru ustreznih direktiv, in seznam direktiv, za katere je tehnična služba zaprosila za imenovanje, vključno z omejitvami zmogljivosti, kjer je to primerno; |
(e) |
izvod priročnika kakovosti tehnične službe. |
4.2 Pristojni organ mora podatke, ki mu jih je posredovala tehnična služba, preučiti glede njihove primernosti.
5. PREGLED VIROV
Pristojni organ mora pregledati svojo sposobnost, da izvede presojo tehnične službe, in sicer v smislu svoje lastne politike, pristojnosti ter razpoložljivosti ustreznih presojevalcev in strokovnjakov.
6. SKLEPANJE POGODB O PRESOJI S PODIZVAJALCI
6.1 Pristojni organ lahko za dele presoje sklene podpogodbo z drugim organom za imenovanje ali zaprosi za pomoč tehnične strokovnjake drugih pristojnih organov. Tehnična služba, ki poda vlogo, se mora s temi podizvajalci in strokovnjaki strinjati.
6.2 Pristojni organ mora v ustreznem obsegu upoštevati certifikate o akreditaciji, da lahko izvede celovito presojo tehnične službe.
7. PRIPRAVE ZA PRESOJO
7.1 Pristojni organ uradno imenuje ocenjevalno ekipo. Pristojni organ zagotovi, da je strokovno znanje, ki se uporabi pri vsaki presoji, ustrezno. Zlasti mora ekipa kot celota imeti:
(a) |
ustrezno znanje posebnega področja, za katerega se želi imenovanje, in |
(b) |
zadostno razumevanje za zanesljivo presojo pristojnosti tehnične službe za delovanje na njenem področju imenovanja. |
7.2 Pristojni organ jasno opredeli naloge, ki jih zaupa ocenjevalni ekipi. Naloga ocenjevalne ekipe je pregledati dokumente, prejete od tehnične službe, ki poda vlogo, in voditi presojo na kraju samem.
7.3 Pristojni organ se mora skupaj s tehnično službo in imenovano ocenjevalno ekipo dogovoriti glede datuma in programa presoje. Vendar pa je pristojni organ še naprej odgovoren, da si prizadeva za določitev datuma, ki je v skladu z načrtom nadzorovanja in ponovne presoje.
7.4 Pristojni organ zagotovi, da ocenjevalna ekipa razpolaga z ustreznimi dokumenti glede meril, z dokumentacijo o prejšnjih presojah ter ustreznimi dokumenti in spisi tehnične službe.
8. PRESOJA NA KRAJU SAMEM
Ocenjevalna ekipa presojo tehnične službe opravi v prostorih tehnične službe, kjer se izvaja ena oziroma več ključnih dejavnosti, in je po potrebi prisotna na drugih izbranih lokacijah, kjer deluje tehnična služba.
9. ANALIZA UGOTOVITEV IN POROČILO O PRESOJI
9.1 Ocenjevalna ekipa analizira vse potrebne podatke in dokazila, zbrana pri pregledu dokumentov in spisov ter pri presoji na kraju samem. Analiza je izvedena v takšnem obsegu, da ekipi omogoči določitev pristojnosti in skladnosti tehničnih služb glede zahtev za imenovanje.
Postopki poročanja pristojnega organa morajo zagotoviti, da so izpolnjene naslednje zahteve.
9.2.1 Preden ocenjevalna ekipa zapusti mesto presoje, se mora sestati s tehnično službo. Na tem sestanku ocenjevalna ekipa predloži pisno in/ali ustno poročilo o svojih ugotovitvah, dobljenih z analizo. Tehnični službi je treba omogočiti, da zastavi vprašanja v zvezi z ugotovitvami, vključno z morebitnimi neskladnostmi in njihovo podlago.
9.2.2 Tehnično službo je treba takoj seznaniti s pisnim poročilom o izidu presoje. Poročilo o presoji vsebuje pojasnila o pristojnosti in skladnosti ter opredeljuje morebitne neskladnosti, ki jih je treba odpraviti z namenom uskladitve z vsemi zahtevami za imenovanje.
9.2.3 Tehnično službo je treba pozvati, da se v določenem roku odzove na poročilo o presoji in opiše posamezne ukrepe, ki jih je oziroma jih bo izvedla z namenom odprave morebitnih neskladnosti.
9.3 Pristojni organ zagotovi preučitev odziva tehnične službe glede odprave neskladnosti, da se ugotovi, ali so ukrepi zadostni in učinkoviti. Če se ugotovi, da je odziv tehnične službe nezadosten, se zahtevajo dodatne informacije. Poleg tega se lahko zahtevajo dokazila o učinkovitem izvajanju sprejetih ukrepov ali pa se izvede naknadna presoja, ki preveri učinkovitost izvajanja korektivnih ukrepov.
9.4 Poročilo o presoji vsebuje najmanj
(a) |
enoznačno identifikacijo tehnične službe; |
(b) |
datum(-e) presoj na kraju samem; |
(c) |
ime(-na) presojevalca(-ev) in/ali strokovnjakov, ki sodelujejo pri presoji; |
(d) |
enoznačno identifikacijo vseh ocenjenih prostorov; |
(e) |
predlagano področje imenovanja, ki se je ocenilo; |
(f) |
izjavo o primernosti notranje organizacije in postopkov, ki jih je sprejela tehnična služba, in sicer da se izrazi zaupanje v njeno usposobljenost glede izpolnjevanja zahtev za imenovanje; |
(g) |
informacije o odpravi vseh neskladnosti; |
(h) |
priporočilo, ali naj se vlagatelj imenuje oziroma potrdi kot tehnična služba, in področje imenovanja. |
10. PODELITEV/POTRDITEV IMENOVANJA
10.1 Homologacijski organ se mora brez nepotrebnih zamud odločiti, ali bo podelil, potrdil ali razširil imenovanje na podlagi poročila oziroma poročil in drugih ustreznih informacij.
10.2 Homologacijski organ tehnični službi predloži certfikat. Ta certifikat mora vsebovati naslednje:
(a) |
identiteto in logotip homologacijskega organa; |
(b) |
enoznačno identiteto imenovane tehnične službe; |
(c) |
datum začetka veljavnosti odobritve imenovanja in datum poteka veljavnosti; |
(d) |
kratko navedbo ali sklicevanje na področje imenovanja (ustrezne direktive, uredbe ali njihovi deli); |
(e) |
izjavo o skladnosti in sklicevanje na to direktivo. |
11. PONOVNA PRESOJA IN NADZOR
11.1 Ponovna presoja je podobna začetni presoji, vendar je treba upoštevati izkušnje, pridobljene s prejšnjimi presojami. Nadzor presoj na kraju samem ni tako izčrpen, kot so ponovne presoje.
11.2 Pristojni organ mora oblikovati načrt za ponovno presojo in nadzor vseh imenovanih tehničnih služb, tako da se reprezentativni vzorci področja imenovanja redno ocenjujejo.
Presledek med temi presojami na kraju samem, bodisi da gre za ponovno presojo bodisi za nadzor, je odvisen od dokazane stabilnosti, ki jo doseže tehnična služba.
11.3 Če se med nadzorom ali ponovno presojo odkrijejo neskladnosti, pristojni organ določi obvezujoče roke za izvedbo korektivnih ukrepov.
11.4 Če se korektivni ukrepi ali ukrepi za izboljšanje ne sprejmejo v dogovorjenem časovnem okviru oziroma veljajo za nezadostne, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, npr. izvede nadaljnjo presojo ali začasno odloži/prekliče imenovanje za eno ali več dejavnosti, za katere je bila imenovana tehnična služba.
11.5 Če pristojni organ začasno odloži ali prekliče imenovanje tehnične službe, jo o tem obvesti s priporočeno pošto. V vsakem primeru pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev kontinuitete dejavnosti, ki so jih tehnične službe že vzpostavile.
12. EVIDENCA O IMENOVANIH TEHNIČNIH SLUŽBAH
12.1 Pristojni organ vodi evidenco o tehničnih službah, s čimer dokaže, da so bile zahteve za imenovanje, vključno z usposobljenostjo, učinkovito izpolnjene.
12.2 Pristojni organ mora evidenco o tehničnih službah hraniti na varnem, da se zagotovi zaupnost.
12.3 Evidence o tehničnih službah vključujejo najmanj:
(a) |
ustrezna dopisovanja; |
(b) |
dokumentacijo in poročila o presojah; |
(c) |
kopije potrdil o imenovanju. |
PRILOGA VI
VZOREC A
Največji format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Žig organa za podelitev ES-homologacije
Sporočilo o: |
za tip: |
ES-homologaciji (1) |
dokončanega vozila (1) |
razširitvi ES-homologacije (1) |
dodelanega vozila (1) |
zavrnitvi ES-homologacije (1) |
nedodelanega vozila (1) |
preklicu ES-homologacije (1) |
vozila z dokončanimi in nedodelanimi variantami (1) vozila z dodelanimi in nedodelanimi variantam (1) |
v skladu z Direktivo2007/46/ES
Številka ES-homologacije:
Razlog za razširitev:
ODDELEK I
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip:
0.2.1 Trgovska(-e) oznaka(-e) (2):
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu:
0.3.1 Mesto oznake:
0.4 Kategorija vozila (3):
0.5 Ime in naslov proizvajalca dokončanega vozila (1):
Ime in naslov proizvajalca osnovnega vozila (1) (4):
Ime in naslov proizvajalca zadnje proizvodne stopnje nedodelanega vozila (1) (4):
Ime in naslov proizvajalca dodelanega vozila (1) (4):
0.8 Ime(na) in naslov(i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn):
0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):
ODDELEK II
Spodaj podpisani s tem potrjujem točnost proizvajalčevih podatkov v priloženih opisnih listih zgoraj opisanega(ih) vozil(a) kot tudi veljavnost priloženih rezultatov preskusov za vsa vozila tega tipa. Homologacijski organ ES je izbral vzorčno(a) vozilo(a), ki ga (jih) je proizvajalec predložil v pregled kot prototip(e) za ta tip vozila.
1. Za dokončana in dodelana vozila/variante (1):
Tip vozila ustreza/ne ustreza (1) tehničnim zahtevam vseh relevantnih regulativnih aktov, kot je določeno v Prilogi IV in Prilogi XI (1) (4) k Direktivi 2007/46/ES.
2. Za nedodelana vozila/variante (1):
Tip vozila ustreza/ne ustreza (1) tehničnim zahtevam regulativnih aktov, naštetih v seznamu na strani 2.
3. Homologacija se podeli/zavrne/prekliče (1).
4. Homologacija se podeli na podlagi člena 20, njene veljavnost je tako omejena do dd/mm/ll.
(Kraj) |
(Podpis) |
(Datum) |
Priloženi dokumenti: |
Opisna dokumentacija. Rezultati preskusov (glej Prilogo VIII). Imena in vzorci podpisa(-ov) pooblaščene(-ih) oseb(-e) za podpis certifikatov o skladnosti ter njihov položaj v podjetju. |
Opomba: Če je ta model uporabljen za homologacijo v skladu s členi 20, 22 ali 23, ne more imeti naslova „Certifikat o ES-homologaciji vozila“, razen:
— |
v primeru iz člena 20, ko Komisija odobri državi članici, da podeli homologacijo v skladu s to direktivo, ter |
— |
v primeru vozil kategorije M1, homologiranih v skladu s postopkom iz člena 22. |
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI VOZILA
Stran 2
Pri nedodelanih in pri dokončanih vozilih ali variantah temelji ta ES-homologacija na homologacijah spodaj naštetih nedodelanih vozil:
Stopnja 1: Proizvajalec osnovnega vozila:
Številka ES-homologacije:
z dne:
Velja za variante:
Stopnja 2: Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
z dne:
Velja za variante:
Stopnja 3: Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
z dne:
Velja za variante:
Če homologacija vključuje eno ali več nedodelanih variant, je treba našteti variante, ki so dokončane ali dodelane.
Dokončane/dodelane variante:
Seznam zahtev, ki veljajo za homologirani nedodelani tip vozila ali varianto (ob upoštevanju področja veljavnosti in zadnjega stanja sprememb in dopolnil vsake od spodaj naštetih regulativnih aktov).
Postavka |
Predmet |
Referenca regulativnega akta |
Nazadnje spremenjena |
Velja za variante |
|
|
|
|
|
(Navesti samo tiste postavke, za katere obstaja posamična direktiva o homologaciji ES.) |
Za vozila za posebne namene, odobrene izjeme ali posebna določila, uporabljena v skladu s Prilogo XI, ter izjeme, odobrene na podlagi točke člena 20:
Referenca regulativnega akta |
Številka točke: |
Vrsta homologicije in vrsta izjeme |
Velja za variante |
|
|
|
|
Dodatek
Seznam regulativnih aktov, s katerimi je skladen tip vozila
(se izpolni le ob homologaciji v skladu s členom 6(3))
Predmet |
Sklic na regulativni akt (5) |
Sprememba akta |
Velja za variante |
|
1. |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
|
|
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
|
|
3. |
Posode za gorivo/naprave za zaščito pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
|
|
4. |
Prostor za pritrditev registrske tablice na zadnji strani |
70/222/EGS |
|
|
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
|
|
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
|
|
7. |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
|
|
8. |
Vzvratna ogledala |
71/127/EGS |
|
|
8A. |
Naprave za posredno gledanje |
2003/97/ES |
|
|
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
|
|
10. |
Radijske motnje |
72/245/EGS |
|
|
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
|
|
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
|
|
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
|
|
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
|
|
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
|
|
16. |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
|
|
17. |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
|
|
18. |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
|
|
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
|
|
20. |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
|
|
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
|
|
22. |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne svetilke in svetilke za dnevno vožnjo |
76/758/EGS |
|
|
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
|
|
24. |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
|
|
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
|
|
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
|
|
27. |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
|
|
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
|
|
29. |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
|
|
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
|
|
31. |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
|
|
32. |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
|
|
33. |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
|
|
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
|
|
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
|
|
36. |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
|
|
37. |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
|
|
38. |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
|
|
39. |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
|
|
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
|
|
41. |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
|
|
42. |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
|
|
43. |
Sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles |
91/226/EGS |
|
|
44. |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
|
|
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
|
|
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
|
|
47. |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
|
|
48. |
Mase in mere (razen vozil iz tč. 44) |
97/27/ES |
|
|
49. |
Zunanji štrleči deli kabin |
92/114/EGS |
|
|
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
|
|
51. |
Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
|
|
52. |
Avtobusi |
2001/85/ES |
|
|
53. |
Čelni trk |
96/79/ES |
|
|
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
|
|
55. |
Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
|
|
56. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
|
|
57. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
|
|
VZOREC B
(za uporabo ob homologaciji sistema ali homologaciji vozila glede na sistem)
Največji format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Žig organa za podelitev ES-homologacije
Sporočilo o: |
|
ES-homologaciji (1) |
sistema/vozila glede na sistem (1) |
razširitvi ES-homologacije (1) |
|
zavrnitvi ES-homologacije (1) |
|
preklicu ES-homologacije (1) |
ob upoštevanju Direktive …/…/ES, Uredbe (ES) št. …/… (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo …/…/ES, Uredbo (ES) št. …/…/ES (1)
Številka ES-homologacije:
Razlog za razširitev:
ODDELEK I
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip:
0.2.1 Trgovsko ime (po potrebi):
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (6):
0.3.1 Mesto oznake:
0.4 Kategorija vozila (7):
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
0.8 Ime(na) in naslov(i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn):
0.9 Zastopnik proizvajalca:
ODDELEK II
1. Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo
2. Tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov:
3. Datum poročila o preskusu:
4. Številka poročila o preskusu:
5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo
6. Kraj:
7. Datum:
8. Podpis:
Priloženi dokumenti: |
Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu. |
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
Dodatni podatki
[…]:
1.1.1 […]:
[…]
številka homologacije posameznega sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki se vgradi v vozilo zaradi uskladitve s to direktivo ali uredbo
2.1 […]:
Opombe
3.1 […]:
VZOREC C
(za uporabo ob homologaciji sestavnega dela/samostojne tehnične enote)
Največji format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Žig organa za podelitev ES-homologacije
Sporočilo o: |
|
ES-homologaciji (1) |
sestavnega dela/samostojne tehnične enote (1): |
razširitvi ES-homologacije (1) |
|
zavrnitvi ES-homologacije (1) |
|
preklicu ES-homologacije (1) |
ob upoštevanju Direktive …/…/ES Uredbe (ES) št. …/… (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo …/…/ES Uredbo (ES) št. …/… (1)
Številka ES-homologacije:
Razlog za razširitev:
ODDELEK I
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
0.2 Vrsta:
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (1) (6):
0.3.1 Mesto oznake:
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
0.7 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:
0.8 Ime(-na) in naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn):
0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):
ODDELEK II
1. Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo
2. Tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov:
3. Datum poročila o preskusu:
4. Številka poročila o preskusu:
5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo
6. Kraj:
7. Datum:
8. Podpis:
Priloženi dokumenti: |
Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu. |
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
Dodatni podatki
[…]:
1.1.1 […]:
[…]
Omejitev uporabe naprave (če obstaja)
2.1 […]:
Opombe
3.1 […]:
(1) Neustrezno črtati.
(2) Če ti podatki ob podelitvi homologacije niso na voljo, se dopolnijo najpozneje takrat, ko je vozilo dano na trg.
(3) Kot je določeno v Prilogi II.A.
(4) Glej stran 2.
(5) Ali pravilniki UN/ECE, ki veljajo za enakovredne.
(6) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem dokumentu, je treba te znake nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(7) Kot je določeno v oddelku A Priloge II.
PRILOGA VII
SISTEM ŠTEVILČNEGA OZNAČEVANJA CERTIFIKATOV O ES-HOMOLOGACIJI (1)
1. Pri homologaciji celotnega vozila je številka ES-homologacije sestavljena iz štirih delov, pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali posamezne tehnične enote pa iz petih delov, kakor je navedeno spodaj. V vseh primerih so deli ločeni z znakom „*“:
Oddelek 1: |
Mala črka „e“, za njo pa številčna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oddelek 2: |
Številka osnovne direktive ali uredbe. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oddelek 3: |
Številka zadnje direktive ali uredbe, ki je spremenila osnovno direktivo in je bila uporabljena za ES-homologacijo.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oddelek 4: |
Štirimestna zaporedna številka (po potrebi z ničlami na začetku) za označitev ES-homologacije celotnega vozila ali štirimestna oziroma petmestna številka za ES-homologacije, podeljene na podlagi posamične direktive ali uredbe za označitev osnovne številke homologacije. Zaporedje se začne od 0001 za vsako osnovno direktivo ali uredbo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oddelek 5: |
Dvomestna zaporedna številka (po potrebi z ničlo na začetku) za označitev razširitve. Zaporedje se začne od 00 za vsako osnovno številko homologacije. |
2. Pri ES-homologaciji celotnega vozila se oddelek 2 izpusti.
Pri nacionalnih homologacijah, podeljenih vozilom, izdelanim v majhnih serijah, v skladu s členom 23, se oddelek 2 nadomesti z velikimi črkami NKS.
3. Oddelek 5 se izpusti le na predpisanih tablicah proizvajalca na vozilu.
4. Primer za tretjo homologacijo sistema (še brez razširitve), ki jo je izdala Francija za homologacijo po direktivi, ki se nanaša na zaviranje:
e2*71/320*98/12*0003*00
ali
e2*88/77*91/542A*0003*00 pri direktivi z dvema stopnjama uporabe A in B.
5. Primer za drugo razširitev četrte homologacije vozila, ki jo je izdalo Združeno kraljestvo:
e11*98/14*0004*02
Direktiva 98/14/ES je do sedaj zadnja direktiva, ki spreminja člene Direktive 70/156/EGS.
6. Primer za ES-homologacijo celotnega vozila, ki je bila podeljena vozilu, izdelanemu v majhnih serijah, in ki jo je izdal Luksemburg v skladu s členom 22:
e13*KS[…/…]*0001*00
7. Primer za nacionalno homologacijo vozila, izdelanega v majhnih serijah, ki jo je izdala Nizozemska v skladu s členom 23:
e4*NKS*0001*00
8. Primer za številko ES-homologacije, ki je vtisnjena na predpisani ploščici proizvajalca vozila:
e11*98/14*0004
9. Priloga VII se ne uporablja za pravilnike UN/ECE, naštete v Prilogi IV k tej direktivi. Za homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE, se še naprej uporablja ustrezno oštevilčenje, določeno v ustreznih pravilnikih.
(1) Sestavni deli in samostojne tehnične enote se označijo v skladu z določbami ustreznih izvršilnih aktov.
Dodatek
Oznaka ES-homologacije za sestavne dele in samostojne tehnične enote
Oznaka ES-homologacije za sestavne dele in samostojne tehnične enote je sestavljena iz:
1.1 pravokotnika okrog male črke „e“, ki ji sledi črkovna oznaka oziroma oznake ali številčna oznaka države članice, ki je podelila ES-homologacijo za sestavni del ali samostojno tehnično enoto:
1 |
za Nemčijo |
2 |
za Francijo |
3 |
za Italijo |
4 |
za Nizozemsko |
5 |
za Švedsko |
6 |
za Belgijo |
7 |
za Madžarsko |
8 |
za Češko |
9 |
za Španijo |
11 |
za Združeno kraljestvo |
12 |
za Avstrijo |
13 |
za Luksemburg |
17 |
za Finsko |
18 |
za Dansko |
19 |
za Romunijo |
20 |
Za Poljsko |
21 |
za Portugalsko |
23 |
za Grčijo |
24 |
za Irsko |
26 |
za Slovenijo |
27 |
za Slovaško |
29 |
za Estonijo |
32 |
za Latvijo |
34 |
za Bolgarijo |
36 |
za Litvo |
49 |
za Ciper |
50 |
za Malto |
1.2 Zraven pravokotnika se nahaja „osnovna številka homologacije“ iz oddelka 4 številke homologacije, pred katero stoji dvomestno število, ki označuje zaporedno številko zadnje večje tehnične spremembe ustrezne posamezne direktive ali uredbe.
1.3 Nad pravokotnikom se nahaja dodaten simbol oziroma simboli, ki omogočajo prepoznavo nekaterih značilnosti. Ta dodatna informacija je razložena v ustreznih posameznih direktivah ali uredbah.
2. Oznaka homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote je nameščena na samostojno tehnično enoto ali sestavni del tako, da je neizbrisna in je lahko berljiva.
3. V Dodatku je naveden primer oznake homologacije za sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
Dodatek k Dodatku 1
Primer oznake homologacije za sestavni del ali samostojno tehnično enoto
Legenda: zgoraj navedeno homologacijo za sestavni del je izdala Belgija pod številko 0004.01 je zaporedna številka, s katero je označena raven tehničnih zahtev, ki jih ta sestavni del izpolnjuje. Zaporedna številka se dodeli v skladu z ustrezno posamično direktivo ali uredbo.
Opomba: V tem primeru niso prikazani dodatni simboli.
PRILOGA VIII
REZULTATI PRESKUSOV
(Izpolni homologacijski organ in priloži k certifikatu o ES-homologaciji)
Iz podatkov mora biti jasno razvidno, kateri varianti in izvedenki pripadajo. Ena izvedenka ima lahko samo en rezultat. Vendar je dovoljena kombinacija več rezultatov za izvedenko, če se navede, kateri rezultat je najslabši. V takšnem primeru je treba navesti, da so za točke, označene z (*) podani samo najslabši rezultati.
1. Rezultati preskusov ravni hrupa
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki je spremenil osnovni regulativni akt, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
Hrup med vožnjo (dB(A)/E): |
… |
… |
… |
Hrup v mirovanju (dB(A)/E): |
… |
… |
… |
Pri (min–1): |
… |
… |
… |
Rezultati preskusov emisije izpušnih plinov
Emisije motornih vozil.
Navede se zadnji regulativni akt, ki spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
Gorivo(a) (1) … (dizelsko gorivo, bencin, utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin, dvojno gorivo: bencin/utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo: bencin/zemeljski plin, etanol …)
2.1.1 Preskusi tipa I (2) – emisije vozila v preskusnem ciklu po hladnem zagonu motorja
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
CO |
… |
… |
… |
HC |
… |
… |
… |
NOx |
|
|
|
HC + NOx: |
|
|
|
Delci: |
… |
… |
… |
2.1.2 Test tipa II (2) – podatki o emisiji, zahtevani zaradi tehničnega pregleda:
Tip II, preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
CO % |
… |
… |
… |
vrtilna frekvenca motorja |
… |
… |
… |
Temperatura olja v motorju |
… |
… |
… |
Tip II, preskus pri visoki vrtilni frekvenciprostega teka
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
CO % |
… |
… |
… |
Vrednost lambda: |
… |
… |
… |
vrtilna frekvenca motorja |
|
|
|
Temperatura olja v motorju |
… |
… |
… |
2.1.3 Rezultati preskusa tipa III …
2.1.4 Rezultati preskusa tipa IV (preskus izhlapevanja): … g/preskus
2.1.5 Rezultati preskusa tipa V o vzdržljivosti:
— |
Tip vzdržljivosti: 80 000 km/100 000 km/ne pride v poštev (3) |
— |
Faktor poslabšanja DF: izračunan/določen (3) |
— |
Posamezne vrednosti: CO: … HC: … NOx: … |
2.1.6 Rezultati preskusa tipa IV – emisije pri nizki temperaturi okolja:
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
CO g/km |
|
|
|
HC g/km |
|
|
|
2.1.7 OBD: da/ne (3)
Emisije iz motorjev, ki se uporabljajo v vozilih.
Navede se zadnji regulativni akt, ki spreminja osnovegat, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe: …
Gorivo(-a) (1) … (dizelsko gorivo, bencin, utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin, etanol …)
2.2.1 Rezultati preskusa ESC (4)
CO |
: |
g/kWh |
THC |
: |
g/kWh |
NOx |
: |
g/kWh |
PT |
: |
g/kWh |
2.2.2 Rezultati preskusa ELR (4)
Vrednost dimljenja: … m–1
2.2.3 Rezultati preskusa ETC (4)
CO |
: |
g/kWh |
THC |
: |
g/kWh (4) |
NMHC |
: |
g/kWh (4) |
CH4 |
: |
g/kWh (4) |
NOx |
: |
g/kWh (4) |
PT |
: |
g/kWh (4) |
Dimljenje dizelskih motorjev.
Navede se zadnji regulativni akt, ki spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
2.3.1 Rezultati preskusa pri prostem pospeševanju
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
Korigirana vrednost absorpcijskega koeficenta (m–1): |
… |
… |
… |
Običajna vrtilna frekvenca prostega teka |
|
|
|
Najvišja vrtilna frekvenca |
|
|
|
Temperatura olja (min./max.) |
|
|
|
3. Rezultati preskusov emisije CO2/porabe goriva (4) (2)
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnji regulativni akt, ki spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo:
Varianta/izvedenka: |
… |
… |
… |
Masa emisije CO2 (mestna vožnja) (g/km) |
… |
… |
… |
Masa emisije CO2 (vožnja zunaj naselja) (g/km) |
… |
… |
… |
Masa emisije CO2 (kombinirana) (g/km) |
… |
… |
… |
Poraba goriva (mestna vožnja) (l/100 km) (5) |
… |
… |
… |
Poraba goriva (vožnja zunaj naselja) (l/100 km) (5) |
… |
… |
… |
Poraba goriva (kombinirana) (l/100 km) (5) |
… |
… |
… |
(1) Če se uporabljajo omejitve za goriva, se te omejitve navede (npr. za zemeljski plin območje L ali območje H).
(2) Pri vozilih s pogonom bodisi na bencin ali na plinasto gorivo je treba navesti rezultate za vsako gorivo posebej. Vozila lahko uporabljajo tako bencin kot plinasto gorivo, vendar se, kjer je bencinski sistem vgrajen le za primere delovanja v sili ali samo za zagon motorja, in pri katerih posoda za bencin ne vsebuje več kot 15 litrov bencina, za preskus štejejo kot vozila, ki uporabljajo samo plinasto gorivo.
(3) Neustrezno prečrtajte.
(4) Če je primerno.
(5) Za vozila, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin (NG) se „l/100 km“ nadomesti z „m3/100 km“.
PRILOGA IX
ES-CERTIFIKAT O SKLADNOSTI
Za dokončana/dodelana (1) vozila
DEL I
(Največji format: A4 (210 mm × 297 mm) ali zloženo na format A4)
Stran 1
Spodaj podpisani:
(ime in priimek)
potrjujem, da vozilo:
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip:
Varianta (2)
Izvedenka (2):
0.2.1 Trgovska oznaka:
0.4 Kategorija:
0.5 Ime in naslov proizvajalca osnovnega vozila:
Ime in naslov proizvajalca zadnje proizvodne stopnje vozila (1):
0.6 Mesto obveznih identifikacijskih tablic:
Identifikacijska številka vozila:
Mesto identifikacijske številke vozila na šasiji:
na podlagi v naslednji ES-homologaciji (1) opisanega(-ih) tipa(-ov) vozila (vozil)
Osnovno vozilo:
Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
Datum:
Stopnja 2: Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
|
Datum: ustreza v vseh pogledih izdelanemu/dodelanemu (1) tipu vozila, opisanemu v ES-homologaciji št.: z dne: Vozilo se lahko stalno registrira brez nadaljnjih ES-homologacij v džavah članicah z vožnjo na desni/levi (3) strani, ki uporabljajo metrske/anglosaške (4) merske enote za merilnike hitrosti. (Kraj) (Datum): (Podpis) (Položaj v podjetju) Priloge (samo pri večstopenjski homologaciji): potrdilo o skladnosti za vsako stopnjo. |
Stran 2
Za dokončana ali dodelana vozila kategorije M1
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v dokumentaciji za homologacijo v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, določenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi:
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm
6.1 Dolžina: … mm
7.1 Širina: … mm
8. Višina: … mm
11. Zadnji previs: … mm
12.1 Masa vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo: … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa vozila: … kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg itd.
14.3 Tehnično dovoljena masa na vsako os: 1. … kg 2. … kg 3. … kg itd.
16. Največja dovoljena obremenitev strehe: … kg
17. Največja masa priklopnega vozila (z zavoro): … kg: (brez zavore): … kg
18. Največja masa skupine vozil: … kg
19.1 Največja navpična obremenitev na vlečni sklopki: … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi:
32. Pnevmatike in kolesa: os 1: … os 2: … os 3: … (za pnevmatike razreda Z, namenjene za vgradnjo na vozila, katerih največja hitrost presega 300 km/h, navesti bistvene značilnosti pnevmatik);
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
37. Vrsta nadgradnje:
38. Barva vozila (5):
41. Število in razporeditev vrat:
42.1 Število in razporeditev sedežev:
43.1 Oznaka ES-homologacije vlečne naprave, če je vgrajena:
44. Največja hitrost: … km/h.
45. Nivo hrupa
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe: …
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja: … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6)
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki spreminja osnovnega, ki se uporablja homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe: …
1. |
preskusni postopek: … CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): Delci: … |
2. |
preskusni postopek (če pride v poštev)… CO: … NOx: … NMHC: … THC: … CH4: … Delci: … |
46.2 Emisije CO2/poraba goriva (6):
Številka osnovne direktive in zadnje direktive, ki je spremenila osnovno direktivo in je bila uporabljena za ES-homologacijo. …
|
Emisije CO2 |
Poraba goriva |
Mestna vožnja: |
… g/km |
… l/100 km/m3/100 km (1) |
Vožnja izven naselja: |
… g/km |
… l/100 km/m3/100 km (1) |
Kombinirana: |
… g/km |
… l/100 km/m3/100 km (1) |
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za dokončana ali dodelana vozila kategorij M2 in M3
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v homologacijski dokumentaciji v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, določenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi: …
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm 4. … mm
6.1 Dolžina: … mm
6.3 Razdalja med prednjim delom vozila in središčem naprave za spenjanje vozil: … mm
7.1 Širina: … mm
8. Višina: … mm
10.1 Površina tal, ki jo zajema vozilo: … m2
11. Zadnji previs: … mm
12.1 Masa vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo: … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa vozila: … kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.4 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
16. Največja dovoljena obremenitev strehe: … kg
17. Največja masa priklopnega vozila (z zavoro): … kg; (brez zavore): … kg
18. Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil … kg
19.1 Največja navpična obremenitev na spojni točki motornega vozila … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi: …
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: … Os 4: …
33.1 Pogonske osi, opremljene z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem osi: da/ne (1)
34. Krmljenje, vrsta pomoči: …
35. Kratek opis zavornega sistema:
36. Tlak v napajalnem vodu zavornega sistema priklopnega vozila: … bar
37. Vrsta nadgradnje:
41. Število in razporeditev vrat:
42.2 Število sedežnih mest (razen vozniškega):
42.3 Število stojišč:
43.1 Oznaka ES-homologacije naprave za spenjanje vozil, če je vgrajena:
44. Največja hitrost: … km/h
45. Nivo hrupa
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki je spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo.
Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6):
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki je spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
1. |
postopek preskušanja:… CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): Delci: … |
2. |
postopek preskušanja(če pride v poštev)… CO: … NOx: … NMHC: … THC: … CH4: … Delci: … |
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za dokončana ali dodelana vozila kategorij N1, N2 in N3
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v dokumentaciji homologacije v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, določenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi: …
3. Medosna razdalja: … mm
4.1 Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša pri nastavljivem sedlu): … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm 4. … mm
6.1 Dolžina: … mm
6.3 Razdalja med prednjim delom vozila in središčem naprave za spenjanje vozil: … mm
6.5 Dolžina nakladalne površine: … mm
7.1 Širina: … mm
8. Višina: … mm
10.2 Površina tal, ki jo zajema vozilo (samo N2 in N3): … m2
11. Zadnji previs: … mm
12.1 Masa vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo: … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa vozila: … kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.4 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
15. Lega dvižne(-ih) osi ali obremenljive(-ih) osi: …
Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila za:
17.1 Priklopnik z vrtljivim ojesom:
17.2 Polpriklopnik:
17.3 Priklopnik s centralno osjo:
17.4 Največja tehnično dovoljena masa priklopnega vozila (brez zavore): … kg
18. Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil: … kg
19.1 Največja navpična obremenitev na spojni točki: … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi:
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: … Os 4: …
33.1 Pogonske osi, opremljene z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem: da/ne (1)
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
36. Tlak v napajalnem vodu zavornega sistema priklopnega vozila: … bar
37. Vrsta nadgradnje:
38. Barva vozila (5) (samo N1):
39. Prostornina cisterne (samo cisterne): … m3
40. Največji dvižni moment dvigala: … kNm.
41. Število in razporeditev vrat:
42.1 Število in razporeditev sedežev:
43.1 Oznaka ES-homologacije naprave za spenjanje vozil, če je vgrajena:
44. Največja hitrost: … km/h
45. Nivo hrupa
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki je spremenil osnovni regulativni akt, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja: … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6):
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki je spreminja osnovnega, ki se uporablja za homologacijo.
1. |
Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe 1. postopek preskušanja:… CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): … Delci: … |
2. |
postopek preskušanja (če pride v poštev)… CO: … NOx: … NMHC: … CH4: … Delci: … |
46.2 Emisije CO2/poraba goriva (8) (samo N1):
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnji regulativni akti, ki spreminjajo osnovnega, ki se uporablja za ES-homologacijo: …
|
Emisije CO2 |
Poraba goriva |
Mestna vožnja: |
… g/km |
… l/100 km ali za plinasta goriva m3/100 km (8) |
Vožnja izven naselja: |
… g/km |
… l/100 km ali za plinasta goriva m3/100 km (8) |
Kombinirana: |
… g/km |
… l/100 km ali za plinasta goriva m3/100 km (8) |
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
48.1 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz nevarnega blaga: da/razred(i): …/ne (1)
48.2 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz določenih živali: da/razred(i): …/n (1)
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za dokončana ali dodelana vozila kategorij O1, O2, O3 in O4
1. Število osi: … in koles: …
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm
6.1 Dolžina: … mm
6.4 Razdalja med središčem naprave za spenjanje vozil in zadnjim delom vozila: … mm
6.5 Dolžina nakladalne površine: … mm
7.1 Širina: … mm
8. Višina: … mm
10.3 Površina tal, ki jo zajema vozilo (samo O2, O3 in O4): … m2
11. Zadnji previs: … mm
12.1 Masa vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo: … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa vozila: … kg
14.5 Porazdelitev te mase na osi in pri polpriklopnikih in priklopnikih s centralno osjo masa na spojni točki: 1. … kg 2. … kg 3. … kg spojna točka: … kg
14.6 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … in pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, masa na spojni točki: … kg
15. Lega dvižne(-ih) osi ali obremenljive(-ih) osi: …
19.2 Za naprave za spenjanje vozil razredov B, D, E in H: največja masa vlečnega vozila (T) ali kombinacije vozil (če je T < 32 000 kg): … kg
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: …
33.2 Osi, opremljene z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem: da/ne (1)
34. Vrsta krmilja s pomočjo:
35. Kratek opis zavornega sistema:
37. Vrsta nadgradnje:
39. Prostornina cisterne (samo cisterne): … m3
43.2 Homologacijska oznaka naprave za spenjanje vozil:
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
48.1 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz nevarnega blaga: da/razred(i): …/ne (1)
48.2 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz določenih živali: da/razred(i): …/ne (1)
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
DEL II
ES-POTRDILO O SKLADNOSTI
za nedodelana vozila
(Največji format: A4 (210 mm × 297 mm) ali zloženo na format A4)
Stran 1
Spodaj podpisani:
(ime in priimek)
potrjujem, da vozilo:
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip:
Varianta (2):
Izvedenka (2):
0.2.1 Trgovsko ime (če obstaja):
0.4 Kategorija:
0.5 Ime in naslov proizvajalca osnovnega vozila:
Ime in naslov proizvajalca zadnje stopnje dodelave vozila (1):
0.6 Mesto obveznih identifikacijskih tablic:
Identifikacijska številka vozila:
Mesto identifikacijske številke vozila na šasiji:
na podlagi tipa(-ov) vozila (vozil), opisanega(-ih) v ES-homologaciji (1)
Osnovno vozilo: Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
Datum: …
2. stopnja: Proizvajalec: …
Številka ES-homologacije: …
Datum: …
ustreza v vseh pogledih nedodelanemu tipu vozila, opisanemu v
ES-homologaciji št.: …
z dne: …
Vozilo ne more biti stalno registrirano brez nadaljnjih ES-homologaciji.
…
(Kraj) (Datum) (Podpis) (Položaj v podjetju):
Priloge: potrdilo o skladnosti za vsako stopnjo.
Stran 2
Za nedodelana vozila kategorije M1
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v dokumentaciji homologacije v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, določenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi:
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm
6.2 Največja dovoljena dolžina dodelanega vozila: … mm
7.2 Največja dovoljena širina dodelanega vozila: … mm
9.1 Višina težišča vozila: … mm
9.2 Največja dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
9.3 Najmanjša dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
13.1 Najmanjša dovoljena masa dodelanega vozila: … kg
13.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa: …kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg
14.3 Tehnično dovoljena masa na vsaki osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg
16. Največja dovoljena obremenitev strehe: … kg
17. Največja masa priklopnega vozila (z zavoro): … kg (brez zavore): … kg
18. Največja masa skupine vozil: … kg
19.1 Največja navpična obremenitev v spojni točki priklopnega vozila: … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi:
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: …
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
41. Število in razporeditev vrat:
42.1 Število in razporeditev sedežev:
43.1 Oznaka ES-homologacije vlečne naprave, če je vgrajena:
43.3 Tipi ali kategorije vlečnih naprav, ki se lahko vgradijo:
43.4 Karakteristične vrednosti (1): D …/V …/S …/U …
45. Nivo hrupa:
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe: …
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6): Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za homologacijo.
Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe: …
1. |
postopek preskušanja: … CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): Delci: … |
2. |
postopek preskušanja (če pride v poštev)… CO: … NOx: … NMHC: … THC: … CH4: … Delci: … |
47. Fiskalna moč ali nacionalne kodne številke:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
49. Šasija, izdelana samo za terenska vozila: da/ne (1)
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za nedodelana vozila kategorij M2 in M3.
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v homologacijski dokumentaciji v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, opredeljenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi: …
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm 4. … mm
6.2 Največja dovoljena dolžina dodelanega vozila: … mm
6.3 Razdalja med prednjim delom vozila in središčem naprave za spenjanje vozil: … mm
7.2 Največja dovoljena širina dodelanega vozila: … mm
9.1 Višina težišča vozila: … mm
9.2 Največja dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
9.3 Najmanjša dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
12.3 Masa šasije brez nadgradnje: … kg
13.1 Najmanjša dovoljena masa dodelanega vozila: … kg
13.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa: … kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.4 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
16. Največja dovoljena obremenitev strehe: … kg
17. Največja masa priklopnega vozila (z zavoro): … kg; (brez zavore): … kg
18. Največja masa skupine vozil: … kg
19.1 Največja navpična obremenitev v spojni točki motornega vozila: … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi: …
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: … Os 4: …
33.1 Pogonska(-e) os(-i), opremljena(-e) z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem: da/ne (1)
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
36. Tlak v napajalnem vodu zavornega sistema priklopnega vozila: … bar
41. Število in razporeditev vrat:
43.1 Homologacijska oznaka vlečne naprave, če je vgrajena: …
43.3 Tipi ali kategorije vlečnih naprav, ki se lahko vgradijo:
43.4 Karakteristične vrednosti (1): D …/V …/S …/U …
45. Nivo hrupa:
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6):
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
1. |
postopek preskušanja: CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): … Delci: … |
2. |
postopek preskušanja (če pride v poštev): … CO: … NOx: … NMHC: … THC: … CH4: … Delci: … |
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
49. Šasija, izdelana samo za terenska vozila: da/ne (1)
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za nedodelana vozila kategorij N1, N2 in N3.
(Spodaj navedene vrednosti in enote so tiste, ki so podane v dokumentaciji homologacije v ustreznih regulativnih aktih. Pri preverjanju skladnosti proizvodnje je treba vrednosti preveriti po postopkih, opredeljenih v ustreznih regulativnih aktih, in upoštevati dovoljena odstopanja, določena v teh regulativnih aktih.)
1. Število osi: … in koles: …
2. Pogonske osi: …
3. Medosna razdalja: … mm
4.2 Oddaljenost centra sedla pri vlečnem vozilu polpriklopnika (največja in najmanjša): … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm 4. … mm
6.2 Največja dovoljena dolžina dodelanega vozila: … mm
6.3 Razdalja med prednjim delom vozila in središčem naprave za spenjanje vozil: … mm
7.2 Največja dovoljena širina dodelanega vozila: … mm
9.1 Višina težišča: … mm
9.2 Največja dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
9.3 Najmanjša dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
12.3 Masa šasije brez nadgradnje: … kg
13.1 Najmanjša dovoljena masa dodelanega vozila: … kg
13.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa: … kg
14.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
14.4 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg 4. … kg
15. Lega dvižne(-ih) osi ali obremenljive(-ih) osi: …
Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila za:
17.1 Priklopnik z vrtljivim ojesom:
17.2 Polpriklopnik:
17.3 Priklopnik s centralno osjo: …
17.4 Največja tehnično dovoljena masa priklopnega vozila (brez zavore): … kg
18. Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil: … kg
19.1 Največja navpična obremenitev na spojni točki priklopnega vozila: … kg
20. Proizvajalec pogonskega motorja:
21. Koda motorja, kakor je označena na motorju:
Način delovanja:
22.1 Direktno vbrizgavanje: da/ne (1)
23. Število in namestitev valjev:
24. Delovna prostornina: … cm3
25. Gorivo:
26. Nazivna moč: … kW pri … min–1
27. Sklopka (tip):
28. Menjalnik (tip):
29. Prestavna razmerja: 1. … 2. … 3. … 4. … 5. … 6. …
30. Stalno prestavno razmerje pogonske osi:
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: … Os 4: …
33.1 Pogonska(-e) os(-i), opremljena(-e) z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem: da/ne (1)
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
36. Tlak v napajalnem vodu zavornega sistema za priklopno vozilo: … bar
41. Število in razporeditev vrat:
42.1 Število in razporeditev sedežev:
43.1 Oznaka ES-homologacije naprave za spenjanje vozil, če je vgrajena:
43.3 Tipi ali kategorije naprav za spenjanje vozil, ki se lahko vgradijo:
43.4 Karakteristične vrednosti (1): D …/V …/S …/U …
45. Nivo hrupa:
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
na mestu: … dB(A) pri vrtilni frekvenci motorja … min–1
v vožnji: … dB(A)
46.1 Emisije izpušnih plinov (6):
Številka osnovnega regulativnega akta in zadnjega regulativnega akta, ki ga spreminja, ki se uporablja za ES-homologacijo. Pri regulativnem aktu, ki ima dve izvedbeni stopnji se navede tudi stopnja izvedbe:
1. |
postopek preskušanja: CO: … HC: … NOx: … HC + NOx: … Dimljenje (korigirana vrednost absorpcijskega koefificenta (m–1)): … Delci: … |
2. |
postopek preskušanja (če pride v poštev)… CO: … NOx: … NMHC: … CH4: … Delci: … |
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
48.1 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz nevarnega blaga: da/razred(i): …/ne (1)
48.2 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz določenih živali: da/razred(i): …/ne (1)
49. Šasija, konstruirana samo za terenska vozila: da/ne (1)
50. Opombe (7):
51. Izjeme:
Stran 2
Za nedodelana vozila kategorij O1, O2, O3 in O4
1. Število osi: … in koles: …
3. Medosna razdalja: … mm
5. Kolotek osi: 1. … mm 2. … mm 3. … mm
6.2 Največja dovoljena dolžina dodelanega vozila: … mm
6.4 Razdalja med središčem naprave za spenjanje vozil in zadnjim delom vozila: … mm
7.2 Največja dovoljena širina dodelanega vozila: … mm
9.1 Višina težišča: … mm
9.2 Največja dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
9.3 Najmanjša dovoljena višina težišča dodelanega vozila: … mm
12.3 Masa šasije brez nadgradnje: … kg
13.1 Najmanjša dovoljena masa dodelanega vozila: … kg
13.2 Porazdelitev te mase na osi: 1. … kg 2. … kg 3. … kg
14.1 Največja tehnično dovoljena masa: … kg
14.5 Porazdelitev te mase na osi in pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo obremenitev na spojni točki: 1. … kg 2. … kg 3. … kg spojna točka: … kg
14.6 Tehnično dovoljena masa na vsako os/skupino osi: 1. … kg 2. … kg 3. … in pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev v točki spenjanja: … kg
15. Lega dvižne(-ih) osi ali obremenljive(-ih) osi: …
19.2 Pri napravah za spenjanje vozil razredov B, D, E in H: največja masa vlečnega vozila (T) ali kombinacije vozil (če je T < 32 000 kg): … kg
32. Pnevmatike in kolesa: Os 1: … Os 2: … Os 3: …
33.2 Os(-i), opremljena(-e) z zračnim ali temu enakovrednim vzmetenjem: da/ne (1)
34. Krmljenje, vrsta pomoči:
35. Kratek opis zavornega sistema:
43.2 Oznaka ES-homologacije naprave za spenjanje vozil:
43.3 Tipi ali razredi naprav za spenjanje vozil, ki se lahko vgradijo:
43.4 Karakteristične vrednosti (1): D …/V …/S …/U …
47. Fiskalna moč ali številka nacionalne kode, če pride v poštev:
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
|
48.1 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz nevarnega blaga: da/razred(i): …/ne (1)
48.2 ES-homologacija je bila podeljena skladno s konstrukcijskimi zahtevami za prevoz določenih živali: da/razred(i): …/ne (1)
50. Opombe:
51. Izjeme:
(1) Neustrezno črtati.
(2) Navesti tudi številčno ali kombinirano številčno-črkovno identifikacijsko kodo. Ta koda lahko vsebuje največ 25 znakov za varianto ali 35 znakov za izvedenko.
(3) Navesti, ali je vozilo izdelano tako, da ustreza za vožnjo samo po desni ali samo po levi strani ali pa tako po desni kot po levi strani.
(4) Navesti, ali ima vgrajeni merilnik hitrosti samo metrske ali metrske in anglosaške merske enote.
(5) Navesti samo osnovno(-e) barvo(-e), kakor sledi: bela, rumena, oranžna, rdeča, vijolična, modra, zelena, siva, rjava ali črna.
(6) Ponoviti za bencin in plinasto gorivo pri vozilu, ki lahko uporablja za gorivo bencin ali plinasto gorivo. Vozila lahko uporabljajo za gorivo bencin in plinasto gorivo, vendar če je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali za zagon in posoda za bencin ne vsebuje več kot 15 litrov bencina, se pri preskusu štejejo za vozila, ki lahko uporabljajo samo plinasto gorivo.
(7) Če je vozilo opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz v skladu z Odločbo 2005/50/ES, mora proizvajalec tu navesti: „Vozilo opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz.“
(8) Pri vozilih s pogonom na bencin ali plinasto gorivo ponoviti za bencin in plinasto gorivo. Vozila, pri katerih je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali za zagon motorja, in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusih štejejo za vozila, ki jih poganja samo plinasto gorivo.
PRILOGA X
SKLADNOST PROIZVODNJE
0. CILJI
Cilj skladnosti proizvodnje je zagotoviti, da so vsa izdelana vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladne s homologiranim tipom.
Postopki neločljivo vključujejo presojo sistemov vodenja kakovosti v smislu spodaj opisane začetne presoje (1) ter preverjanje predmeta homologacije in proizvodnje v smislu spodaj opisanih ukrepov za skladnost proizvodnje.
1. ZAČETNA PRESOJA
1.1 Homologacijski organ države članice mora pred podelitvijo ES-homologacije preveriti obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovite kontrole skladnosti sestavnih delov, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali vozil v proizvodnji s homologiranim tipom.
Zahteve iz točke 1.1 morajo biti preverjene in sprejemljive za homologacijski organ, ki podeli ES-homologacijo.
Ta organ se zadovolji z začetno presojo in z začetnimi ukrepi za skladnost proizvodnje, navedenimi v delu 2 spodaj, ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, navedenih v točkah od 1.2.1. do 1.2.3. spodaj, ali pa kombinacije teh ukrepov v celoti ali delno.
Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodnje opravi homologacijski organ, ki podeli homologacijo ali organ, ki deluje po pooblastilu homologacijskega organa.
1.2.1.1 Pri določanju obsega začetne presoje, ki jo je treba opraviti, lahko homologacijski organ upošteva razpoložljive podatke v zvezi z:
— |
potrditvijo proizvajalca, ki je navedena v točki 1.2.3, ki pa v tej točki ni podrobneje obravnavana, |
— |
pri ES-homologaciji sestavnega dela ali samostojne tehnične enote: presojami sistemov zagotavljanja kakovosti, ki jih izvaja(-jo) proizvajalec(-ci) vozila v prostorih proizvajalca sestavnega dela ali samostojne tehnične enote skladno z enim ali več predpisi za področje industrije, ustreznimi zahtevami iz usklajenega standarda EN ISO 9002–1994 ali EN ISO 9001–2000, z dovoljenim neupoštevanjem zahtev za načrtovanje konstrukcije in razvoja, pododstavek 7.3 „Zadovoljstvo potrošnikov in stalne izboljšave“. |
1.2.2 Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodnje lahko opravi tudi homologacijski organ druge države članice ali pooblaščen organ, ki ga določi homologacijski organ. V tem primeru homologacijski organ druge države članice izda izjavo o skladnosti, v kateri navede področja in proizvodne obrate, pomembne za proizvod(-e), ki ga (jih) je treba homologirati, in tudi direktivo ali uredbo, na podlagi katere bodo ti proizvodi homologirani (2). Po prejemu zahteve za izjavo o skladnosti od homologacijskega organa države članice, ki podeljuje ES-homologacijo, homologacijski organ druge države članice nemudoma pošlje izjavo o skladnosti ali pa sporoči, da te izjave ne more izdati. Izjava o skladnosti mora vsebovati vsaj naslednje:
Grupacija ali firma: |
(npr. XYZ Automotive) |
Določena organizacija: |
(npr. enota za Evropo) |
Obrati/lokacije: |
(npr. Obrat 1 motorji (Združeno kraljestvo) Obrat 2 vozila (Nemčija)) |
Vozilo/sestavni deli: |
(npr. vsi modeli kategorije M1) |
Ocenjena področja: |
(npr. sestava motorja, izdelava in sestava nadgradnje, sestava vozila) |
Pregledani dokumenti: |
(npr. poslovnik za kakovost in postopki, tako za celotno podjetje kot tudi za poslovni obrat) |
Presoja: |
(npr. Opravljena: 18-30.9.2001) (npr. Načrtovan kontrolni obisk: marec 2002) |
1.2.3 Homologacijski organ mora upoštevati tudi ustrezen certifikat, ki si ga je proizvajalec pridobil po usklajenem standardu EN ISO 9002–1994 (katerega področje zajema tudi lokacije tovarn in proizvode, ki jih je treba homologirati) ali EN ISO 9001–2000, z dovoljenim neupoštevanjem zahtev za načrtovanje konstrukcije in razvoja, pododstavek 7.3 „Zadovoljstvo potrošnikov in stalne izboljšave“, ali po enakovrednem usklajenem standardu za izpolnitev zahtev začetne presoje iz točke 1.2. Proizvajalec mora dostaviti podrobne podatke o certifikatu in se obvezati, da bo ob spremembi veljavnosti ali področja obvestil homologacijski organ.
1.3 Za ES-homologacijo celotnega vozila ni treba ponavljati začetnih presoj, opravljenih zaradi podelitve homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot vozila, vendar jih je treba dopolniti z ocenitvijo, ki velja za lokacijo in dejavnost v zvezi s sestavljanjem celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prejšnjih presojah.
2. UKREPI ZA SKLADNOST PROIZVODNJE
2.1 Vsako vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, homologirana skladno s to direktivo ali z neko posamično direktivo ali uredbo, mora biti izdelana tako, da je skladna s homologiranim tipom, to je, da izpolnjuje vse zahteve te direktive ali neke posamične direktive ali uredbe, navedene v seznamu v Prilogi IV ali Prilogi XI.
2.2 Homologacijski organ države članice mora ob podelitvi ES-homologacije preveriti, ali obstajajo primerni ukrepi in pisno določeni postopki kontrole, ki morajo biti dogovorjeni s proizvajalcem za vsako ES-homologacijo, po katerih je mogoče v določenih časovnih presledkih opraviti preskuse ali ustrezne kontrole, potrebne za zagotovitev stalne skladnosti s homologiranim tipom. Ti postopki po potrebi vključujejo tudi preskuse, opredeljene v posamičnih direktivah ali uredbah.
Imetnik ES-homologacije mora še posebej:
2.3.1 zagotoviti, da obstajajo in da se uporabljajo postopki za učinkovito kontrolo skladnosti proizvodov (vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot) s homologiranim tipom;
2.3.2 imeti dostop do preskusne ali druge ustrezne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;
2.3.3 poskrbeti za zapis rezultatov preskusov ali preverjanj in za to, da ti zapiski s potrebnimi prilogami ostanejo na voljo za obdobje, dogovorjeno s homologacijskim organom. To obdobje ne sme biti daljše od 10 let;
2.3.4 analizirati rezultate vseh vrst preskusov in preverjanj zaradi potrditve in zagotovitve stabilnosti lastnosti proizvoda ob upoštevanju običajnih odstopanj pri serijski proizvodnji;
2.3.5 zagotoviti, da so za vsak tip proizvoda opravljena vsaj tista preverjanja, ki so predpisana v tej direktivi, in tudi preskusi, predpisani v posamičnih direktivah ali uredbah, ki so naštete v seznamu, navedenem v Prilogi IV ali Prilogi XI;
2.3.6 zagotoviti, da se po vsaki seriji vzorcev ali preskušancev, ki je pri določenem preskusu dala neustrezne rezultate, preskusijo novi vzorci. Pri tem je treba uporabiti vse potrebne ukrepe, da se proizvodnja teh izdelkov vrne v meje skladnosti;
2.3.7 za ES-homologacijo celotnega vozila se preverjanja, navedena v točki 2.3.5, omejijo na tista, ki potrjujejo pravilno proizvodno specifikacijo glede na homologacijsko dokumentacijo, zlasti na opisni list, določen v Prilogi III, ter na podatke, potrebne za potrdila o skladnosti, kakor je navedeno v Prilogi IX k tej direktivi.
3. DOLOČBE ZA STALNO PREVERJANJE
Organ, ki je podelil ES-homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, uporabljane v vsakem proizvodnem obratu.
Med običajne ukrepe se šteje spremljanje nespremenjene učinkovitosti postopkov, določenih v točki 1.2 te priloge (začetna presoja in skladnost proizvodnje).
3.1.1.1 Nadzor, ki ga izvaja certifikacijski organ (kvalificiran ali priznan, kot je predpisano v točki 1.2.3 te priloge), je treba upoštevati kot izpolnjevanje zahtev točke 3.1.1 glede na postopke, uvedene pri začetni presoji (točka 1.2.3).
3.1.1.2 Običajna pogostnost preverjanj, ki jih opravi homologacijski organ (razen tistih iz 3.1.1.1), mora zagotoviti, da se ustrezno preverjanje, skladno s točkama 1 in 2 te priloge, ponavlja v presledkih, kakor jih določi homologacijski organ na podlagi pridobljenih izkušenj.
3.2 Pri vsaki kontroli se kontrolorju dajo na voljo zapiski o preskusih ali preverjanjih ter dokumenti o proizvodnji, zlasti zapisi tistih preskusov ali preverjanj, ki so bili na podlagi točke 2.2 te priloge označeni kot potrebni.
3.3 Če to ustreza vrsti preskusov, lahko kontrolor izbere naključne vzorce za preskus v laboratoriju proizvajalca (ali pri tehnični službi, če je tako določeno v posamični direktivi ali uredbi). Najmanjše število vzorcev se lahko določi na podlagi rezultatov preverjanj pri proizvajalcu.
3.4 Če se kakovost kontrole pokaže za nezadovoljivo ali če se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih na podlagi točke 3.2, mora kontrolor izbrati vzorce, ki jih je treba poslati tehnični službi, izvajalki preskusov za ES-homologacijo.
3.5 Če so rezultati nadzora oziroma kontrole nezadovoljivi, mora homologacijski organ zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za čim prejšnjo vzpostavitev skladnosti proizvodnje.
(1) Smernice o načrtovanju in vodenju presoj so v usklajenem standardu ISO 10011, delih 1, 2 in 3, 1991.
(2) Na primer ustrezna posamezna direktiva, če je v postopku homologacije sistem, sestavni del ali tehnična enota ter Direktiva 2007/46/ES, če gre za celotno vozilo.
PRILOGA XI
LASTNOSTI VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN DOLOČBE ZANJE
Dodatek 1
Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila
Postavka |
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
M1 ≤ 2 500 (1) kg |
M1 > 2 500 (1) kg |
M2 |
M3 |
1 |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
H |
G + H |
G + H |
G + H |
2 |
Emisije |
70/220/EGS |
Q |
G + Q |
G + Q |
G + Q |
3 |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
F |
F |
F |
F |
4 |
Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani |
70/222/EGS |
X |
X |
X |
X |
5 |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
G |
G |
G |
6 |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
B |
G + B |
|
|
7 |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
X |
X |
X |
X |
8 |
Naprave za posredno gledanje |
71/127/EGS |
X |
G |
G |
G |
9 |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
G |
G |
G |
10 |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
11 |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
H |
H |
H |
H |
12 |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
C |
G + C |
|
|
13 |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
G |
G |
G |
14 |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
X |
G |
|
|
15 |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
G + D |
G + D |
G + D |
16 |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
X za kabino; A za preostali del |
G za kabino; A za preostali del |
|
|
17 |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
18 |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
19 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
G + L |
G + L |
G + L |
20 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
A + N |
A + G + N za kabino; A + N za preostali del |
A + G + N za kabino; A + N za preostali del |
A + G + N za kabino; A + N za preostali del |
21 |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
22 |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, dnevne, bočne svetilke |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
23 |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
24 |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
25 |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
26 |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
27 |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
E |
E |
E |
E |
28 |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
29 |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
30 |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
31 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje |
77/541/EGS |
D |
G + M |
G + M |
G + M |
32 |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
X |
G |
|
|
33 |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
34 |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
X |
G + O |
O |
O |
35 |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
X |
G + O |
O |
O |
36 |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
37 |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
X |
G |
|
|
38 |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
D |
G + D |
|
|
39 |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
N/A |
N/A |
|
|
40 |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
41 |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
H |
G + H |
G + H |
G + H |
44 |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
X |
X |
|
|
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
G + J |
G + J |
G + J |
46 |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
G |
G |
G |
47 |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
|
|
|
X |
48 |
Mase in mere (razen vozil iz tč. 44) |
97/27/ES |
|
|
X |
X |
50 |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
G |
G |
G |
51 |
Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
|
|
|
G za kabino; X za preostali del |
52 |
Avtobusi |
2001/85/ES |
|
|
A |
A |
53 |
Prednji trk |
96/79/ES |
N/A |
N/A |
|
|
54 |
Bočni trk |
96/27/ES |
N/A |
N/A |
|
|
58 |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
X |
|
|
|
Dodatek 2
Neprebojna vozila
Postavka |
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
1 |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
2 |
Emisije |
70/220/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
3 |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
4 |
Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani |
70/222/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
5 |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
6 |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
X |
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
7 |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
A + K |
A + K |
A + K |
A + K |
A + K |
A + K |
|
|
|
|
8 |
Naprave za posredno gledanje |
71/127/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
9 |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
10 |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
11 |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
12 |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13 |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
14 |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
N/A |
|
|
N/A |
|
|
|
|
|
|
15 |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
X |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
|
|
16 |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
17 |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
18 |
Deklaracijska tablica |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
19 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
20 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
21 |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
22 |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, dnevne, bočne svetilke |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
23 |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
24 |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
25 |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
26 |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
27 |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
28 |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
29 |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
30 |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
31 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
32 |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
S |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
33 |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
34 |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
A |
O |
O |
O |
O |
O |
|
|
|
|
35 |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
A |
O |
O |
O |
O |
O |
|
|
|
|
36 |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
37 |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
38 |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
39 |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
N/A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
40 |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
41 |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
42 |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
43 |
Sistem za zaščito pred škropljenjem |
91/226/EGS |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
44 |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
46 |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
47 |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
48 |
Mase in mere (razen vozil iz tč. 44) |
97/27/ES |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
49 |
Zunanji štrleči deli kabin |
92/114/EGS |
|
|
|
A |
A |
A |
|
|
|
|
50 |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
51 |
Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
52 |
Avtobusi |
2001/85/ES |
|
A |
A |
|
|
|
|
|
|
|
53 |
Prednji trk |
96/79/ES |
N/A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
54 |
Bočni trk |
96/27/ES |
N/A |
|
|
N/A |
|
|
|
|
|
|
56 |
Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
|
|
|
X (2) |
X (2) |
X (2) |
X (2) |
X (2) |
X (2) |
X (2) |
57 |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
|
|
|
|
X |
X |
|
|
|
|
58 |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
N/A |
|
|
N/A |
|
|
|
|
|
|
Dodatek 3
Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom
Postavka |
Predmet |
Reference regulativnega akta |
M1 |
1 |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
X |
2 |
Emisije |
70/220/EGS |
G + W1 |
3 |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
X + W2 |
4 |
Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani |
70/222/EGS |
X |
5 |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
6 |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
X |
7 |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
X |
8 |
Naprave za posredno gledanje |
2003/97/EGS |
X |
9 |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
10 |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
11 |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
12 |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
X |
13 |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
14 |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
X |
15 |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
X + W3 |
16 |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
X + W4 |
17 |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
18 |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
19 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
X + W5 |
20 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
X |
21 |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
22 |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne, dnevne svetilke |
76/758/EGS |
X |
23 |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
24 |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
25 |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
26 |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
27 |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
X |
28 |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
29 |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
30 |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
31 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
X + W6 |
32 |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
X |
33 |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
34 |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
X |
35 |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
X |
36 |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
37 |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
X |
39 |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
X + W7 |
40 |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
41 |
Emisije dizelskega motorja |
2005/55/ES |
X |
44 |
Mase in mere |
92/21/EGS |
X + W8 |
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
X |
46 |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
50 |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
53 |
Čelni trk |
96/79/ES |
X + W9 |
54 |
Stranski trk |
96/27/ES |
X + W10 |
58 |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
X |
59 |
Možnost recikliranja |
2005/64/ES |
Se ne uporablja. |
60 |
Čelni zaščitni sistem |
2005/66/ES |
X |
61 |
Klimatske naprave |
2006/40/ES |
X |
Dodatek 4
Druga vozila za posebne namene (vključno z bivalnimi prikolicami)
Uporaba izjem je dovoljena le, če proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da vozilo zaradi posebnih opravil ne more ustrezati vsem zahtevam.
Postavka |
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
1 |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
|
|
|
|
2 |
Emisije |
70/220/EGS |
Q |
Q |
Q |
Q |
Q |
|
|
|
|
3 |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
F |
F |
F |
F |
F |
X |
X |
X |
X |
4 |
Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani |
70/222/EGS |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
A + R |
5 |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
6 |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
|
|
B |
B |
B |
|
|
|
|
7 |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
8 |
Vzvratna ogledala |
71/127/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
9 |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
10 |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
11 |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
|
|
|
|
13 |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
14 |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
15 |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
|
|
17 |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
18 |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
19 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
|
|
20 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
A + N |
21 |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
22 |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, dnevne, bočne svetilke |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
23 |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
24 |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
25 |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
26 |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
27 |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
28 |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
29 |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
30 |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
31 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov |
77/541/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
|
|
33 |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
34 |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
O |
O |
O |
O |
O |
|
|
|
|
35 |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
O |
O |
O |
O |
O |
|
|
|
|
36 |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
40 |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
41 |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
|
|
|
|
42 |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
43 |
Sistem za zaščito pred škropljenjem |
91/226/EGS |
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
X |
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
46 |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
47 |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
48 |
Mase in mere |
97/27/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
49 |
Zunanji štrleči deli kabin |
92/114/EGS |
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
50 |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
51 |
Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
52 |
Avtobusi |
2001/85/ES |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
54 |
Bočni trk |
96/27/ES |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
56 |
Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
|
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
57 |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
|
|
|
X |
X |
|
|
|
|
58 |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
|
|
N/A |
|
|
|
|
|
|
Dodatek 5
Avto-dvigala
Postavka |
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
Avto-dvigala kategorije N3 |
1 |
Ravni hrupa |
70/157/EGS |
T |
2 |
Emisije |
70/220/EGS |
X |
3 |
Posoda za gorivo/zaščita pred podletom |
70/221/EGS |
X |
4 |
Prostor za pritrditev registrskih tablic na zadnji strani |
70/222/EGS |
X |
5 |
Krmilje |
70/311/EGS |
X dovoljenjo krmiljenje pajka |
6 |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
A |
7 |
Zvočno opozorilo |
70/388/EGS |
X |
8 |
Vzvratna ogledala |
71/127/EGS |
X |
9 |
Zavore |
71/320/EGS |
U |
10 |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
11 |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
12 |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
X |
13 |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo |
74/61/EGS |
X |
15 |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
17 |
Vzvratna prestava in merilnik hitrosti |
75/443/EGS |
X |
18 |
Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
19 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
20 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav |
76/756/EGS |
A + Y |
21 |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
22 |
Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne, dnevne svetilke |
76/758/EGS |
X |
23 |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
24 |
Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
25 |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
26 |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
27 |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
28 |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
29 |
Žarometi za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
30 |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
31 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje |
77/541/EGS |
D |
33 |
Označevanje naprav za upravljanje |
78/316/EGS |
X |
34 |
Odleditev in sušenje vetrobrana |
78/317/EGS |
O |
35 |
Pranje/brisanje vetrobrana |
78/318/EGS |
O |
36 |
Grelni sistemi |
2001/56/ES |
X |
40 |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
41 |
Emisije dizelskega motorja |
88/77/EGS |
V |
42 |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
X |
43 |
Sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles |
91/226/EGS |
X |
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
46 |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
A, če so izpolnjene zahteve ISO 10571–1995 (E) ali iz priročnika o standardih ETRTO 1998 |
47 |
Omejevalniki hitrosti |
92/24/EGS |
X |
48 |
Mase in mere |
97/27/ES |
X |
49 |
Zunanji štrleči deli kabin |
92/114/EGS |
X |
50 |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
57 |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
X |
Pomen črk
X |
Ni izjem, razen določenih v regulativnem aktu. |
N/A |
Ta regulativni akt ne velja za to vozilo (ni predpisa). |
A |
Izjeme so dovoljene, kjer teh zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti v celoti. Proizvajalec mora homologacijskemu organu zadovoljivo dokazati, da zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti. |
B |
Uporaba je omejena samo na vrata za dostop do sedežev, namenjenih normalni uporabi med vožnjo, in če razdalja med točko R sedeža in ravnino povprečne površine vrat, merjena pravokotno na vzdolžno srednjico vozila, ni daljša od 500 mm. |
C |
Uporaba je omejena samo na tisti del vozila pred skrajnim zadnjim sedežem, namenjenem normalni uporabi med vožnjo; omejena je tudi na cono trčenja glave, kakor je določeno v Direktivi 74/60/EGS. |
D |
Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Sedeži, ki se uporabljajo med vožnjo, morajo biti jasno označeni za uporabnike bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. |
E |
Samo spredaj. |
F |
Dovoljeni sta sprememba položitve in dolžine cevi za oskrbo z gorivom in tudi prestavljanje posode za gorivo znotraj vozila. |
G |
Zahteve skladno s kategorijo osnovnega/nedodelanega vozila (katerega šasija je bila uporabljena za izdelavo vozila za posebne namene). Pri nedodelanih/dodelanih vozilih je sprejemljivo, če so izpolnjene zahteve za vozila ustrezne kategorije N (na osnovi največje mase). |
H |
Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. |
J |
Za vsa okenska stekla razen stekel vozniške kabine (vetrobransko steklo in bočna stekla) je lahko material bodisi varnostno steklo ali toga plastika. |
K |
Dovoljene so dodatne alarmne naprave za priklic pomoči v sili. |
L |
Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na zadnjih sedežih so predpisana vsaj pritrdišča trebušnih pasov. Sedeži, ki se uporabljajo med vožnjo, morajo biti jasno označeni za uporabnike bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. |
M |
Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na vseh zadnjih sedežih so predpisani vsaj trebušni varnostni pasovi. Sedeži, ki se uporabljajo med vožnjo, morajo biti jasno označeni za uporabnike bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. |
N |
Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave in če ne vpliva na geometrijsko vidnost. |
O |
Vozilo mora biti spredaj opremljeno z ustreznim sistemom. |
Q |
Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. ES-homologacija, izdana za najznačilnejše vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno težo. |
R |
Če se lahko namestijo in ostanejo vidne registrske tablice vseh držav članic. |
S |
Faktor prepuščanja svetlobe je vsaj 60 %, kot zaslanjanja stebrička „A“ ne presega 10°. |
T |
Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozilo se lahko preskuša po Direktivi 70/157/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 1999/101/ES. Ob upoštevanju točke 5.2.2.1 Priloge I k Direktivi 70/157/EGS se uporabljajo naslednje mejne vrednosti: 81 dB(A) za vozila z močjo motorja manjšo od 75 kW 83 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 75 kW, vendar manjšo od 150 kW 84 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 150 kW |
U |
Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozila z največ 4 osmi morajo ustrezati vsem zahtevam, opredeljenim v Direktivi 71/320/EGS. Odstopanja so dovoljena pri vozilih z več kot 4 osmi, če: tako zahteva posebna konstrukcija če so izpolnjene vse učinkovitosti zavornega sistema, ki veljajo za parkirno, delovno in pomožno zavoro, kakor je opredeljeno v Direktivi 71/320/EGS. |
V |
Sprejemljivo je izpolnjevanje zahtev Direktive 97/68/ES. |
W1 |
Zahteve je treba izpolniti, vendar so spremembe v izpušnem sistemu dovoljene brez nadaljnjih preskusov, če to ne vpliva na naprave za zmanjševanje emisij, vključno s filtrom za delce (če je na voljo). Na spremenjenem vozilu ni treba izvesti novih preskusov izhlapevanja, če naprave za zmanjšanje emisij zaradi izhlapevanja goriva ostanejo take, kot jih je vgradil proizvajalec osnovnega vozila. ES-homologacija, izdana za najbolj značilno vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno maso. |
W2 |
Zahteve je treba izpolniti, vendar so dovoljene spremembe položitve in dolžine cevi za oskrbo z gorivom, gumijaste cevi za gorivo in cevi za uparjeno gorivo. Dovoljeno je premestiti originalno posodo za gorivo. |
W3 |
Mesto za invalidski voziček se šteje kot sedež. Za vsak invalidski voziček mora biti na voljo dovolj prostora. Vzdolžna ravnina posebne površine je vzporedna vzdolžni ravnini vozila. Lastnik vozila mora imeti dostop do ustreznih informacij, da mora invalidski voziček, ki se uporablja kot sedež v vozilu, vzdržati sile, ki jih oddaja mehanizem za pritrditev v različnih voznih razmerah. Sedeže vozila je mogoče ustrezno spremeniti, če pritrdišča, mehanizmi in nasloni za glavo zagotavljajo enako raven učinkovitosti, kot jo določa direktiva. |
W4 |
Skladnost z Direktivo se zahteva za pomoč pri vstopu v položaju mirovanja. |
W5 |
Vsako mesto za invalidski voziček je opremljeno z vgrajenim sistemom za zadrževanje potnikov, ki ga sestavljata sistema za zadrževanje invalidskega vozička in uporabnika vozička. Pritrdišča sistema za zadrževanje potnikov morajo vzdržati sile, predpisane v Direktivi 76/115/EGS in Standardu ISO 10542–1: 2001. Tkanine in kovinski deli, namenjeni za zavarovanje invalidskega vozička (mehanizmi za pritrditev), morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 77/541/EGS in zadevnega dela Standarda ISO 10542. Preskuse izvaja tehnična služba, imenovana za preskušanje in preverjanje v skladu z omenjenima direktivama. Merila so opredeljena v omenjenih direktivah. Preskusi se izvajajo z nadomestnim invalidskim vozičkom, opisanim v Standardu ISO 10542. |
W6 |
Če je treba zaradi prilagoditve premestiti pritrdilne točke za varnostne pasove zunaj predpisanega dovoljenega odstopanja iz točke 2.7.8.1 Priloge I Direktive 77/541/EGS, tehnična služba preveri, ali sprememba pomeni poslabšanje ali ne. Če je tako, se izvede preskus, določen v Prilogi VII Direktive 77/541/EGS. Razširitev homologacije ES ni treba izdati. |
W7 |
Emisij CO2 ni treba znova izmeriti, če pri uporabi določb iz točke W1 niso potrebni novi preskusi emisij iz izpušne cevi. |
W8 |
Za namene izračuna se predvidi, da je masa invalidskega vozička skupaj z uporabnikom 100 kg. Masa je nakopičena v točki H tridimenzionalne naprave. Tehnična služba upošteva tudi možnost uporabe električnih invalidskih vozičkov, katerih predvidena masa skupaj z uporabnikom je 250 kg. Morebitna omejitev števila potnikov zaradi uporabe električnih invalidskih vozičkov se vnese v certifikat o homologaciji in tudi v certifikat o skladnosti. |
W9 |
Spremenjenega vozila ni treba znova preskusiti, če predelava vozila ni vplivala na sprednji del karoserije pred točko R voznika in ni bil odstranjen ali deaktiviran noben del dodatnega sistema za zadrževanje potnikov (zračne blazine). |
W10 |
Spremenjenega vozila ni treba znova preskusiti, če niso bile spremenjene stranske ojačitve in ni bil odstranjen ali deaktiviran noben del dodatnega sistema za zadrževanje potnikov (stranske zračne blazine). |
Y |
Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave. |
(1) Največja tehnično dovoljena masa.
(2) Zahteve Direktive 98/91/ES veljajo le, če proizvajalec prosi za ES-homologacijo vozila, namenjenega za prevoz nevarnega blaga.
PRILOGA XII
OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE IN ZA ZAKLJUČEK SERIJE
A. OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE
1. Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, proda ali začne uporabljati v Skupnosti v enem letu skladno s členom 22, ne presega spodaj navedenih števil za zadevno kategorijo vozil:
Kategorija |
Enote |
M1 |
1 000 |
M2, M3 |
0 |
N1 |
0 |
N2, N3 |
0 |
O1, O2 |
0 |
O3, O4 |
0 |
2. Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, proda ali začne uporabljati v posamezni državi članici v enem letu skladno s členom 23, določi zadevna država članica, vendar ne presega spodaj navedenih števil za zadevno kategorijo vozil:
Kategorija |
Enote |
M1 |
75 |
M2, M3 |
250 |
N1 |
500 |
N2, N3 |
250 |
O1, O2 |
500 |
O3, O4 |
250 |
B. OMEJITVE ZA ZAKLJUČEK SERIJE
Največje število dokončanih in dodelanih vozil, ki se začnejo uporabljati v vsaki državi članici po postopku „zaključek serije“, omeji država članica na enega od naslednjih načinov:
— |
največje število vozil enega ali več tipov ne sme presegati 10 % pri kategoriji M1 oziroma 30 % pri vseh drugih kategorijah vozil vseh zadevnih tipov, danih v uporabo v tej državi članici v preteklem letu. Če 10 % oziroma 30 % znaša manj kot 100 vozil, lahko država članica dovoli začetek uporabe za največ 100 vozil; |
— |
vozila katerega koli tipa je treba omejiti na tista, za katera je bilo izdano veljavno potrdilo o skladnosti na dan izdelave ali po njem in ki je bilo veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, vendar je pozneje postalo neveljavno zaradi začetka veljavnosti nekega regulativnega akta. |
PRILOGA XIII
SEZNAM DELOV ALI OPREME, KI LAHKO PREDSTAVLJAJO VELIKO TVEGANJE ZA PRAVILNO DELOVANJE SISTEMOV, KI SO BISTVENI ZA VARNOST VOZILA ALI NJEGOVO OKOLJSKO UČINKOVITOST, NJIHOVE ZAHTEVE GLEDE UČINKOVITOSTI, USTREZNI PRESKUSNI POSTOPKI, DOLOČBE O OZNAČEVANJU IN PAKIRANJU
I. Deli in oprema, ki imajo velik vpliv na varnost vozila
Št. dela |
Opis dela |
Zahteva glede učinkovitosti |
Preskusni postopek |
Zahteva glede označevanja |
Zahteve glede pakiranja |
1 |
[…] |
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
3 |
|
|
|
|
|
II. Deli ali oprema, ki imajo velik vpliv na okoljsko učinkovitost vozila
Št. dela |
Opis dela |
Zahteva glede učinkovitosti |
Preskusni postopek |
Zahteva glede označevanja |
Zahteve glede pakiranja |
1 |
[…] |
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
3 |
|
|
|
|
|
PRILOGA XIV
SEZNAM ES-HOMOLOGACIJ, IZDANIH NA PODLAGI REGULATIVNIH AKTOV
Žig homologacijskega organa
Številka seznama:
Za obdobje od: … do: …
Za vsako ES-homologacijo, podeljeno, zavrnjeno ali preklicano v zgoraj navedenem obdobju, je treba navesti naslednje podatke:
Proizvajalec:
Številka ES-homologacije:
Razlog za razširitev (kjer to pride v poštev):
Znamka:
Tip:
Datum izdaje:
Prvi datum izdaje (pri razširitvi):
PRILOGA XV
SEZNAM REGULATIVNIH AKTOV, ZA KATERE JE PROIZVAJALEC LAHKO IMENOVAN KOT TEHNIČNA SLUŽBA
|
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
|
Direktiva oziroma uredba |
Enakovreden pravilnik UN/ECE (1) |
||
1. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
30–54 |
(1) Za podrobnosti glej del II Priloge IV.
PRILOGA XVI
SEZNAM REGULATIVNIH AKTOV, ZA KATERE LAHKO PROIZVAJALEC OZIROMA TEHNIČNA SLUŽBA UPORABI VIRTUALNE PRESKUSNE METODE
|
Predmet |
Sklic na regulativni akt |
|
Direktiva oziroma uredba |
Enakovreden pravilnik UN/ECE (1) |
||
|
[…] |
|
|
(1) Za podrobnosti glej del II Priloge IV.
Dodatek 1
SPLOŠNI POGOJI ZA VIRTUALNE PRESKUSNE METODE
1. Virtualni preskusni model
Za opis in izvedbo virtualnega preskušanja se kot osnovna struktura uporabi naslednji sistem:
(a) |
namen; |
(b) |
strukturni model; |
(c) |
robni pogoji; |
(d) |
predvidene obremenitve; |
(e) |
izračun; |
(f) |
presoja; |
(g) |
dokumentacija. |
2. Temelji računalniške simulacije in izračuna
2.1 Matematični model
Simulacijski/računski model, ki ga predloži vlagatelj, mora odražati kompleksnost vozila in/ali konstrukcijskega elementa v povezavi z zahtevami regulativnega akta in njegovih robnih pogojev.
Model se predloži tehnični službi.
2.2 Potrditev modela
Model je treba potrditi v povezavi z dejanskimi preskusnimi pogoji. Treba je dokazati primerljivost rezultatov modela z rezultati konvencionalnih preskusnih postopkov.
2.3 Dokumentacija
Vlagatelj obvezno da na razpolago podatke in pomožna orodja, ki se uporabijo za simulacijo in izračun, jih ustrezno dokumentira in evidentira.
Dodatek 2
POSEBNI POGOJI V ZVEZI Z VIRTUALNIMI PRESKUSNIMI METODAMI
|
Sklic na regulativni akt |
Pogoji preskusov in administrativne določbe |
|
Sklic |
Odstavek |
||
|
[…] (za vsak regulativni akt, naštet v Prilogi XVI) |
[…] |
[…] |
PRILOGA XVII
POSTOPKI ZA VEČSTOPENJSKO ES-HOMOLOGACIJO
1. SPLOŠNO
1.1 Za uspešno delovanje postopka večstopenjske ES-homologacije je potrebno sodelovanje vseh udeleženih proizvajalcev. Zato se mora homologacijski organ pred izdajo prve ali naslednje stopnje homologacije prepričati o obstoju dogovorov za dobavo in izmenjavo dokumentov in informacij med proizvajalci, tako da tip dodelanega vozila izpolnjuje tehnične zahteve vseh zahtevanih regulativnih aktih, kakor je to določeno v Prilogi IV ali v Prilogi XI. Te informacije morajo vsebovati tudi podrobnosti iz podeljenih homologacij za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote in tudi o delih vozila, vgrajenih v nedodelano vozilo, a še nehomologiranih.
1.2 ES-homologacije vozila v skladu s to prilogo se podelijo na podlagi trenutne stopnje dodelave tipa vozila in morajo vsebovati vse homologacije, podeljene na prejšnjih stopnjah.
1.3 Vsak proizvajalec v večstopenjskem postopku ES-homologacije je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje vseh sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je izdelal ali jih dodal prejšnji stopnji dodelave. Ni pa odgovoren za predmete, ki so bili homologirani v prejšnjih stopnjah, razen za tiste, ki jih je modificiral do te mere, da prejšnja homologacija ni več veljavna.
2. POSTOPKI
Homologacijski organ mora:
(a) |
preveriti, ali vsi certifikati o ES-homologaciji, izdani na podlagi regulativnih aktov, ki se uporabljajo za homologacijo vozil, veljajo za tip vozila na stopnji njegove dodelave in ustrezajo predpisanim zahtevam; |
(b) |
se prepričati, ali so vsi potrebni podatki, upoštevajoč stopnjo dodelave vozila, vključeni v opisno mapo; |
(c) |
se na podlagi prejete dokumentacije prepričati, ali so podatki o vozilu in podatki iz dela I opisne mape vozila vključeni v opisno dokumentacijo in v certifikatih o ES-homologaciji na podlagi ustreznih regulativnih aktov; in v primeru dodelanih vozil, če določen podatek iz dela I opisne mape ni vključen v opisno dokumentacijo kateregakoli regulativnega akta, mora preveriti, ali je ta del ali značilnost skladna s podatki v opisni mapi; |
(d) |
na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba homologirati, pregledati ali organizirati pregled sestavnih delov in sistemov vozila, da bi zagotovil, da je (so) vozilo(-a) izdelano(-a) skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije in skladno z ES-homologacijami po regulativnih aktih; |
(e) |
po potrebi pregledati ali organizirati ustrezne preglede vgradnje samostojnih tehničnih enot. |
3. Število vozil, ki jih je treba pregledati po odstavku 2(d), mora biti dovolj veliko, da omogoča ustrezen nadzor različnih kombinacij, ki jim je treba podeliti ES-homologacijo glede na stopnjo dodelave vozila in naslednja merila:
— |
motor, |
— |
menjalnik, |
— |
pogonske osi (število, položaj, medsebojna povezava), |
— |
krmiljene osi (število in položaj), |
— |
vrste nadgradnje, |
— |
število vrat, |
— |
lega volana, |
— |
število sedežev, |
— |
nivo opreme. |
4. IDENTIFIKACIJA VOZILA
4.1 Identifikacijska številka vozila
(a) |
Identifikacijska številka osnovnega vozila (VIN), ki jo predpisuje Direktiva 76/114/EGS se ohrani med vsemi zaporednimi stopnjami postopka ES-homologacije z namenom zagotovitve „sledljivosti“ postopka. |
(b) |
Vendar pa v končni fazi dodelave lahko zadevni proizvajalec v dogovoru z homologacijskim organom nadomesti prvi in drugi del identifikacijske številke vozila s svojo lastno kodo proizvajalca in identifikacijsko kodo vozila, vendar samo v primeru, če mora biti vozilo registrirano pod lastnim tovarniškim imenom. V takem primeru se celotna identifikacijska številka osnovnega vozila ne odstrani. |
4.2 Dodatna tablica proizvajalca
Na drugi in naslednjih stopnjah mora vsak proizvajalec poleg obvezne tablice proizvajalca, ki jo predpisuje Direktiva 76/114/EGS, na vozilo pritrditi dodatno tablico, katere vzorec je prikazan v Dodatku k tej prilogi. Ta tablica mora biti trdno pritrjena na opaznem in lahko dostopnem mestu na delu, ki ga med normalno uporabo vozila ni treba menjati. Zahtevani podatki morajo biti vpisani jasno in neizbrisno ter si morajo slediti v naslednjem vrstnem redu:
— |
ime proizvajalca, |
— |
deli 1, 3 in 4 številke ES-homologacije, |
— |
stopnja homologacije, |
— |
identifikacijska številka vozila, |
— |
največja dovoljena masa vozila (1), |
— |
največja dovoljena masa skupine vozil (kadar vozilo lahko vleče priklopno vozilo) (1), |
— |
največja dovoljena masa na vsako os, razvrščena od prednje osi proti zadnji (1), |
— |
pri polpriklopniku ali priklopniku s centralno osjo največja dovoljena obremenitev naprave za spenjanje vozil (1). |
Če zgoraj ni predvideno drugače, mora tablica ustrezati zahtevam Direktive 76/114/EGS.
(1) Navesti samo v primeru, da je podatek spremenjen glede na prejšnjo stopnjo homologacije.
Dodatek
VZOREC DODATNE TABLICE PROIZVAJALCA
Spodnji vzorec je prikazan le kot vodilo.
IME PROIZVAJALCA (stopnja 3) |
e2*98/14*2609 |
Stopnja 3 |
WD9VD58D98D234560 |
1 500 kg |
2 500 kg |
1–700 kg |
2–810 kg |
PRILOGA XVIII
POTRDILO O POREKLU VOZILA
Izjava proizvajalca osnovnega/nedodelanega vozila, ki nima certifikata o skladnosti
Podpisani izjavljam, da je bilo spodaj opisano vozilo izdelano v lastni tovarni in da je to novo vozilo.
0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):
Tip vozila:
0.2.1 Trgovsko(-a) ime(-na):
0.3 Podatki za identifikacijo tipa:
0.6 Identifikacijska številka vozila:
0.8 Naslov(i) proizvodne tovarne (tovarn):
Nadalje podpisani izjavljam, da vozilo pri dobavi ustreza naslednjim regulativnim aktom:
Predmet |
Reference regulativnega akta |
Številka homologacije |
Država članica ali država pogodbenica (1), ki je podelila homologacijo ES (2) |
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
itd. |
|
|
|
Ta izjava je izdana skladno z določbami Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES.
(Kraj) |
(Podpis) |
(Datum) |
(1) Države pogodbenice revidiranega sporazuma iz leta 1958.
(2) Navesti, če ni razvidno iz številke ES- homologacije
PRILOGA XIX
ČASOVNI RAZPORED IZVRŠEVANJA TE DIREKTIVE ZA HOMOLOGACIJO
Zadevne kategorije |
Datum izvrševanja |
||
Novi tipi vozil neobvezno |
Novi tipi vozil obvezno |
Obstoječi tipi vozil obvezno |
|
M1 |
ne pride v poštev (1) |
29. april 2009 |
ne pride v poštev (1) |
Vozila za posebne namene kategorije M1 |
29. april 2009 |
29. april 2011 |
29. april 2012 |
Nedodelana in dokončana vozila kategorije N1 |
29. april 2009 |
29. oktober 2010 |
29. oktober 2011 |
Dodelana vozila kategorije N1 |
29. april 2009 |
29. oktober 2011 |
29. april 2013 |
Nedodelana in dokončana vozila kategorij N2, N3, O1, O2, O3, O4 |
29. april 2009 |
29. oktober 2010 |
29. oktober 2012 |
Nedodeladokončana vozila kategorij M2, M3 |
29. april 2009 |
29. april 2009 (2) |
29. oktober 2010 |
Vozila za posebne namene kategorij N1, N2, N3, M2, M3, O1, O2, O3, O4 |
29. april 2009 |
29. oktober 2012 |
29. oktober 2014 |
Dodelana vozila kategorij N2, N3 |
29. april 2009 |
29. oktober 2012 |
29. oktober 2014 |
Dodelana vozila kategorij M2 ali M3 |
29. april 2009 |
29. april 2010 (2) |
29. oktober 2011 |
Dodelana vozila kategorij O1, O2, O3, O4 |
29. april 2009 |
29. oktober 2011 |
29. oktober 2013 |
(1) Ni na voljo.
(2) Za namene uporabe člena 45(4) se ta datum preloži za 12 mesecev.
PRILOGA XX
ROKI ZA PRENOS RAZVELJAVLJENIH DIREKTIV V NACIONALNO ZAKONODAJO
DEL A
Direktiva 70/156/EGS in nadaljnji akti, ki jo spreminjajo
Direktive/Uredbe |
Pripombe |
Direktiva 70/156/EGS (1) |
|
Direktiva 78/315/EGS (2) |
|
Direktiva 78/547/EGS (3) |
|
Direktiva 80/1267/EGS (4) |
|
Direktiva 87/358/EGS (5) |
|
Direktiva 87/403/EGS (6) |
|
Direktiva 92/53/EGS (7) |
|
Direktiva 93/81/EGS (8) |
|
Direktiva 95/54/ES (9) |
Samo člen 3 |
Direktiva 96/27/ES (10) |
Samo člen 3 |
Direktiva 96/79/ES (11) |
Samo člen 3 |
Direktiva 97/27/ES (12) |
Samo člen 8 |
Direktiva 98/14/ES (13) |
|
Direktiva 98/91/ES (14) |
Samo člen 3 |
Direktiva 2000/40/ES (15) |
Samo člen 4 |
Direktiva 2001/92/ES (16) |
Samo člen 3 |
Direktiva 2001/56/ES (17) |
Samo člen 7 |
Direktiva 2001/85/ES (18) |
Samo člen 4 |
Direktiva 2001/116/ES (19) |
|
Uredba (ES) št. 807/2003 (20) |
Samo točka 2 Priloge III |
Direktiva 2003/97/ES (21) |
Samo člen 4 |
Direktiva 2003/102/ES (22) |
Samo člen 6 |
Direktiva 2004/3/ES (23) |
Samo člen 1 |
Direktiva 2004/78/ES (24) |
Samo člen 2 |
Direktiva 2004/104/ES (25) |
Samo člen 3 |
Direktiva 2005/49/ES (26) |
Samo člen 2 |
DEL B
Roki za prenos v nacionalno zakonodajo
Direktive |
Roki za prenos |
Datum začetka uporabe |
Direktiva 70/156/EGS |
10. avgust 1971 |
|
Direktiva 78/315/EGS |
30. junij 1979 |
|
Direktiva 78/547/EGS |
15. december 1979 |
|
Direktiva 80/1267/EGS |
30. junij 1982 |
|
Direktiva 87/358/EGS |
1. oktober 1988 |
|
Direktiva 87/403/EGS |
1. oktober 1988 |
|
Direktiva 92/53/EGS |
31. december 1992 |
1. januar 1993 |
Direktiva 93/81/EGS |
1. oktober 1993 |
|
Direktiva 95/54/ES |
1. december 1995 |
|
Direktiva 96/27/ES |
20. maj 1997 |
|
Direktiva 96/79/ES |
1. april 1997 |
|
Direktiva 97/27/ES |
22. julij 1999 |
|
Direktiva 98/14/ES |
30. september 1998 |
1. oktober 1998 |
Direktiva 98/91/ES |
16. januar 2000 |
|
Direktiva 2000/40/ES |
31. julij 2002 |
1. avgust 2002 |
Direktiva 2001/92/ES |
30. junij 2002 |
|
Direktiva 2001/56/ES |
9. maj 2003 |
|
Direktiva 2001/85/ES |
13. avgust 2003 |
|
Direktiva 2001/116/ES |
30. junij 2002 |
1. julij 2002 |
Direktiva 2003/97/ES (27) |
25. januar 2005 |
|
Direktiva 2003/102/ES (28) |
31. december 2003 |
|
Direktiva 2004/3/ES |
18. februar 2005 |
|
Direktiva 2004/78/ES |
30. september 2004 |
|
Direktiva 2004/104/ES |
31.december 2005 |
1. januar 2006 |
Direktiva 2005/49/ES |
30. junij 2006 |
1. julij 2006 |
(1) UL L 42, 23.2.1970, str. 1.
(2) UL L 81, 28.3.1978, str. 1.
(3) UL L 168, 26.6.1978, str. 39.
(4) UL L 375, 31.12.1980, str. 34.
(5) UL L 192, 11.7.1987, str. 51.
(6) UL L 220, 8.8.1987, str. 44.
(7) UL L 225, 10.8.1992, str. 1.
(8) UL L 264, 23.10.1993, str. 49.
(9) UL L 266, 8.11.1995, str. 1.
(10) UL L 169, 8.7.1996, str. 1.
(11) UL L 18, 21.1.1997, str. 7.
(12) UL L 233, 25.8.1997, str. 1.
(13) UL L 91, 25.3.1998, str. 1.
(14) UL L 11, 16.1.1999, str. 25.
(15) UL L 203, 10.8.2000, str. 9.
(16) UL L 291, 8.11.2001, str. 24.
(17) UL L 292, 9.11.2001, str. 21.
(18) UL L 42, 13.2.2002, str. 42.
(19) UL L 18, 21.1.2002, str. 1.
(20) UL L 122, 16.5.2003, str. 36.
(21) UL L 25, 29.1.2004, str. 1.
(22) UL L 321, 6.12.2003, str. 15.
(23) UL L 49, 19.2.2004, str. 36.
(24) UL L 153, 30.4.2004, str. 107.
(25) UL L 337, 13.11.2004, str. 13.
(26) UL L 194, 26.7.2005, str. 12.
PRILOGA XXI
KORELACIJSKA TABELA
(iz drugega pododstavka člena 49)
Direktiva 70/156/EGS |
Ta direktiva |
— |
Člen 1 |
Člen 1, prvi pododstavek |
Člen 2(1) |
Člen 1, drugi pododstavek |
Člen 2(2)(a) in (b) |
— |
Člen 2(2)(c) |
— |
Člen 2(3) in (4) |
Člen 2 |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6(1) |
Člen 3(1) |
Člen 6(2) |
Člen 3(2) |
Člen 6(3) |
— |
Člen 6(4) |
Člen 3(3) |
Člen 6(5) |
Člen 3(4) |
Člen 7(1) in (2) |
Člen 3(5) |
Člena 6(6) in 7(1) |
— |
Člen 6(7) in (8) |
— |
Člen 7(3) in (4) |
Člen 4(1), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 9(1) |
Člen 4(1), prvi pododstavek, točka (b) |
Člen 9(2) |
Člen 4(1), prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 10(1) |
Člen 4(1), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 10(2) |
— |
Člen 10(3) |
Člen 4(1), drugi pododstavek |
Člen 9(4) |
Člen 4(1), tretji pododstavek |
Člen 9(5) |
— |
Člen 9(6) in (7) |
— |
Člen 8(1) in (2) |
Člen 4(2) |
Člen 8(3) |
Člen 4(3), prvi in tretji stavek |
Člen 9(3) |
Člen 4(3), drugi stavek |
Člen 8(4) |
Člen 4(4) |
Člen 10(4) |
Člen 4(5) |
Člen 8(5) in (6) |
Člen 4(6) |
Člen 8(7) in (8) |
— |
Člen 11 |
Člen 5(1) |
Člen 13(1) |
Člen 5(2) |
Člen 13(2) |
Člen 5(3), prvi pododstavek |
Člen 15(1) |
Člen 5(3), drugi pododstavek |
Člen 15(3) |
Člen 5(3), tretji pododstavek |
Členi 15(2), 16(1) in 16(2) |
Člen 5(3), četrti pododstavek |
Člen 13(3) |
Člen 5(4), prvi pododstavek |
Člen 14(1) |
Člen 5(4), drugi pododstavek |
Člena 14(3) in 16(2) |
Člen 5(4), tretji pododstavek |
Člen 14(2) |
Člen 5(4), četrti pododstavek, prvi stavek |
Člen 13(3) |
Člen 5(4), četrti pododstavek, drugi stavek |
Člen 16(3) |
Člen 5(5) |
Člen 17(4) |
Člen 5(6) |
Člen 14(4) |
— |
Člen 17(1) do (3) |
Člen 6(1), prvi pododstavek |
Člen 18(1) |
— |
Člen 18(2) |
Člen 6(1), drugi pododstavek |
Člen 18(3) |
Člen 6(2) |
— |
— |
Člen 18(4) do (8) |
Člen 6(3) |
Člen 19(1) in (2) |
— |
Člen 19(3) |
Člen 6(4) |
Člen 38(2), prvi pododstavek |
— |
Člen 38(2), drugi pododstavek |
Člen 7(1) |
Člen 26(1) |
— |
Člen 26(2) |
Člen 7(2) |
Člen 28 |
Člen 7(3) |
Člen 29(1) in (2) |
— |
Člen 29(3) in (4) |
Člen 8(1) |
— |
— |
Člen 22 |
Člen 8(2)(a), prvi stavek |
Člen 26(3) |
Člen 8(2)(a), drugi stavek |
— |
Člen 8(2)(a), tretji do šesti stavek |
Člen 23(1), (3), (5) in (6) |
— |
Člen 23(2) |
— |
Člen 23(4) |
— |
Člen 23(7) |
Člen 8(2)(b)(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 27(1) |
Člen 8(2)(b)(1), tretji pododstavek |
Člen 27(2) |
Člen 8(2)(b)(2), prvi in drugi pododstavek |
Člen 27(3) |
Člen 8(2)(b)(2), tretji in četrti pododstavek |
— |
— |
Člen 27(4) in (5) |
Člen 8(2)(c), prvi pododstavek |
Člen 20(1) in (2) |
Člen 8(2)(c), drugi pododstavek |
Člen 20(4), prvi pododstavek |
Člen 8(2)(c), tretji pododstavek |
— |
Člen 8(2)(c), četrti pododstavek |
Člen 20(4), drugi pododstavek |
— |
Člen 20(4), tretji pododstavek |
— |
Člen 20(3) in (5) |
Člen 8(2)(c), peti in šesti pododstavek |
Člen 21(1), prvi pododstavek, in člen 21(2) |
— |
Člen 21(1), drugi pododstavek |
Člen 8(3) |
Člen 23(4), drugi pododstavek |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
Člen 9(1) |
Člen 36 |
Člen 9(2) |
Člen 35(1) |
— |
Člen 34 |
— |
Člen 35(2) |
Člen 10(1) |
Člen 12(1) |
Člen 10(2) |
Člen 12(2), prvi pododstavek, prvi stavek |
— |
Člen 12(2), prvi pododstavek, drugi stavek |
— |
Člen 12(3) |
Člen 11(1) |
Člen 30(2) |
Člen 11(2) |
Člen 30(1) |
Člen 11(3) |
Člen 30(3) |
Člen 11(4) |
Člen 30(4) |
Člen 11(5) |
Člen 30(5) |
Člen 11(6) |
Člen 30(6) |
— |
Člen 31 |
— |
Člen 32 |
Člen 12, prvi stavek |
Člen 33(1) |
Člen 12, drugi stavek |
Člen 33(2) |
— |
Člen 37 |
— |
Člen 38(1) |
Člen 13(1) |
Člen 40(1) |
— |
Člen 39(1) |
Člen 13(2) |
Člen 39(2) |
Člen 13(3) |
Člen 40(3) |
— |
Člen 40(2) |
Člen 13(4) |
Člen 39(7) |
Člen 13(5) |
Člen 39(2) |
— |
Člen 39(3) do (6), (8) in (9) |
— |
Člen 41(1) do (3) |
Člen 14(1), prva alinea |
Člen 43(1) |
Člen 14(1), druga alinea, prvi stavek |
— |
Člen 14(1), druga alinea, drugi stavek |
Člen 41(4) |
Člen 14(1), druga alinea, točka (i) |
Člen 41(6) |
Člen 14(1), druga alinea, točka (ii) |
— |
Člen 14(2), prvi pododstavek |
— |
— |
Člen 41(5) in (7) |
Člen 14(2), drugi pododstavek |
Člen 41(8) |
— |
Člen 42 |
— |
Člen 43(2) do (5) |
— |
Členi 44 do 51 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
Priloga IV |
— |
Priloga IV, Dodatek |
Priloga V |
Priloga V |
Priloga VI |
Priloga VI |
— |
Priloga VI, Dodatek |
Priloga VII |
Priloga VII |
— |
Priloga VII, Dodatek |
Priloga VIII |
Priloga VIII |
Priloga IX |
Priloga IX |
Priloga X |
Priloga X |
Priloga XI |
Priloga XI |
Priloga XII |
Priloga XII |
— |
Priloga XIII |
Priloga XIII |
Priloga XIV |
— |
Priloga XV |
— |
Priloga XVI |
Priloga XIV |
Priloga XVII |
Priloga XV |
Priloga XVIII |
— |
Priloga XIX |
— |
Priloga XX |
— |
Priloga XXI |