1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Belgija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju in krepitvi nacionalnega programa reform za obdobje 2005–2008. V splošnem je okvir politik ustrezen, čeprav obstaja določeno tveganje glede vzdržnosti javnih financ zaradi staranja prebivalstva. Belgija kljub skromnemu napredku na področju raziskav in razvoja izvaja napovedane ukrepe na mikroekonomskem področju ter krepi obstoječe reforme z namenom povečanja naložb. Na področju zaposlovanja je opaziti različne stopnje napredka, potrebni so ukrepi za dosego stopnje zaposlenosti na ravni EU, zlasti za starejše. Belgija je začela izvajati vrsto ukrepov, s katerimi se je odzvala na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006.

3.

Med prednosti belgijskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo: stalna tendenca zniževanja deleža javnega dolga, stabilizacija trenda na področju raziskav in razvoja po padcu v obdobju 2002–2003, razvoj grozdov in polov konkurenčnosti, napredek na področju prenosa direktiv o notranjem trgu, nadaljnji ukrepi na področju boljših predpisov in upravne poenostavitve, politika spodbujanja pomoči podjetjem v začetni fazi poslovanja; ukrepi za izboljšanje alternativnega sistema učenja ter formalno priznanje pridobljenega znanja in spretnosti in zagotavljanje kakovosti sistema tehničnega izobraževanja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju belgijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: zmanjšanje obdavčitve dela in zmanjšanje regionalnih razlik na področju brezposelnosti in na področju zaposlovanja. Glede na navedeno se Belgiji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Belgija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij izboljšanje konkurence na trgu plina in električne energije, vključno z vzpostavitvijo neodvisnih in učinkovitih regulatornih organov ter dodatnimi ukrepi v zvezi z operaterji za prenos in distribucijo ter povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev in ranljivih skupin, zlasti s poostritvijo meril o izpolnjevanju pogojev za predčasno upokojitev in krepitvijo preventivnih (izobraževanje, usposabljanje) in aktivnih politik trga dela.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Napredek Češke pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen: na več področjih napredek ni dovolj jasno predstavljen, nekatere reforme so bile preložene, medtem ko drugih še niso začeli izvajati. Vendar pa bi morala močna gospodarska rast olajšati izvajanje reform. Na makroekonomskem področju obstajajo določene nevarnosti, zlasti za srednjeročno proračunsko konsolidacijo in dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva. V splošnem dosega Češka dobre rezultate na mikroekonomskem področju. Na področju raziskav in razvoja se izboljšuje zasebno financiranje, splošni napredek pa je zmeren. Na področju zaposlovanja so potrebna dodatna prizadevanja za soočenje s ključnim izzivom, to je zagotovitvijo večje prožnosti trga dela. Pri izpolnjevanju zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka.

3.

Med prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim pozitivni ukrepi za povečanje nadzora in preglednosti javnih financ, za izboljšanje predpisov in poslovnega okolja ter za reformo učnih načrtov za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje in za spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju češkega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, ker sta v proračunu za leto 2007 predvidena preseganje zgornjih mej za odhodke in povečan primanjkljaj; povečanje zneska, namenjenega javnim izdatkom za raziskave in razvoj, in povečanje njihove učinkovitosti; izboljšanje varnosti in prožnosti na trgu dela; večja učinkovitost in pravičnost v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje vključevanja v vseživljenjsko izobraževanje. Glede na navedeno se Češki priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Češka med obdobjem izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje sistema patentiranja in varstva pravic intelektualne lastnine; pospeševanje napredka na področju IKT, vključno z izvajanjem in spremljanjem razvoja pravnega okolja, ki v celoti omogoča e-upravo; doseganje ciljev zmanjšanja administrativne obremenitve podjetij; nadaljnje izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za inovativna podjetja; razvoj povezav med podjetji v tuji in domači lasti; uvajanje podjetniškega izobraževanja v učne načrte; boljše vključevanje prikrajšanih skupin v trg dela; zmanjševanje regionalnih neskladij v zaposlovanju; usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; premostitev razlike med spoloma pri plačah in izvajanje strategije aktivnega staranja.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Danska zelo dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov spomladanskega Evropskega sveta iz leta 2006. Danska je s Sporazumom o sistemu socialnega skrbstva, sprejetim junija 2006, še bolj okrepila svojo strategijo reform v smislu makroekonomske politike in politike zaposlovanja ter dosegla velik napredek pri doseganju nacionalnega konsenza o reformah. Dosegla je tudi napredek na mikroekonomskem področju, vključno s področjem konkurence.

3.

Med prednosti danskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim: celovita, integrirana strategija reform, ki se lahko šteje za merilo uspešnosti za druge države članice; kombinacija srednjeročnega in dolgoročnega pristopa, ki temelji na doslednem upoštevanju interesnih skupin; delovni trg, ki temelji na „prožni varnosti“; splošna makroekonomska strategija, katere cilj je dolgoročna finančna vzdržnost, vključno z omejitvijo izdatkov, proračunskimi presežki in hitrim zmanjšanjem javnega dolga; ter premišljeni ukrepi za povečanje dolgoročnega priliva delovne sile, zlasti sporazum o poznejšem predčasnem upokojevanju.

4.

Poleg tega se bo morala Danska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: ukrepe za povečanje srednjeročnega priliva delovne sile do leta 2015, vključno z nadaljnjimi pobudami za izboljšanje spodbud za delo ter z dodatnimi ukrepi za vključevanje starejših delavcev in priseljencev v trg dela; nadaljevanje predlaganih reform na področju zakonodaje o konkurenci in zagotavljanje aktivnega izvajajanja novih pooblastil na področju konkurence s strani ustreznih organov; dodatne ukrepe na področju medomrežnega povezovanja za dobavo energije z namenom izboljšanja delovanja trga električne energije in plina; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in okrepitev obstoječih ustrezno ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter povečanja števila študentov, ki zaključijo višje srednješolsko ali terciarno izobraževanje, če se izkaže, da ukrepi ne zadostujejo za doseganje ambiciozno zastavljenih ciljev.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Nemčija v splošnem dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na področju ključnih makroekonomskih in mikroekonomskih izzivov in prednostnih ukrepov. Počasneje pa napreduje na področju zaposlovanja. Nemčija se prav tako ustrezno odziva na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006.

3.

Med prednosti reform v letu 2006 spadata napredek na področju konsolidacije in vzdržnosti javnih financ ter izvajanje različnih ukrepov za pripravo boljših predpisov, kot sta ustanovitev neodvisnega sveta na zvezni ravni za oceno učinka („Normenkontrollrat“) in spletno informativno orodje „Starthotek“ za podjetja v začetni fazi poslovanja. Očitne so tudi druge prednosti na področju družbe znanja (raziskave in razvoj ter inovacije) ter dejstvo, da se ukrepom za vključevanje starejših brezposelnih ljudi namenja več pozornosti.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju nemškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ; izboljšanje konkurence, predvsem na področju reguliranih strok in poklicev ter novih širokopasovnih trgov; ter reševanje problema strukturne brezposelnosti. Glede na navedeno se Nemčiji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Nemčija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje postopkov javnih naročil; izboljšanje okvira za konkurenco v železniškem prometu ter v omrežjih za plin in električno energijo, kjer je neučinkovita zaradi prevelike koncentracije; spodbujanje podjetij v začetni fazi poslovanja in olajšave pri zaposlovanju prvega delavca; nadgrajevanje obstoječih ukrepov za izboljšanje vseživljenjskega učenja, vključno z razvojem poklicnega usposabljanja odraslih; in povečanje zmogljivosti za otroško varstvo.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Estonija je dosegla zelo velik napredek pri izvajanju ukrepov, s katerimi se je odzvala na ključne izzive države na področju raziskav in razvoja, inovacij in zaposlovanja ter na štiri prednostna področja, ki jih je oblikoval spomladanski Evropski svet leta 2006. Močno si tudi prizadeva zagotoviti skladnost med nacionalnim programom reform in kohezijsko politiko; zato je v tem pogledu poročilo o izvajanju mogoče oceniti kot vzorno.

3.

Med prednosti estonskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim: nadgraditev več strateških ciljev, kar je dokaz primerno ambicioznega pristopa; ustanovitev nove strateške pisarne za krepitev izvajanja, ki je lahko drugim za vzor; uspešne makroekonomske politike, predlagane v nacionalnemu programu reform za vzdržnost javnih financ in oblikovanje ugodnih pogojev za rast zaposlovanja; precejšnja prizadevanja za povečanje javnih in zasebnih odhodkov za raziskave in razvoj in za izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in razvoj v podjetjih; ukrepi za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja in financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij ter napredek na področju številnih okoljskih vprašanj, zlasti reforme ekološkega davka. V obdobju izvajanja nacionalnega programa reform se bo morala Estonija osredotočiti na:

4.

jasnejšo opredelitev ciljev in izboljšano medresorsko sodelovanje za učinkovito uporabo izdatkov za raziskave in razvoj ter inovacije; krepitev prizadevanj za zagotavljanje pravilne uporabe rezultatov raziskav in razvoja, tj. uporabe za inovativne storitve ali proizvode; spodbujanje tesnejšega sodelovanja med univerzami in podjetji; aktivno izvajanje načrtovane proaktivne konkurenčne politike; izboljšanje prožnosti trga dela z nadaljnjimi prizadevanji za prenovitev delovnega prava; krepitev aktivnih politik trga dela in izboljševanje ravni znanja in spretnosti delovne sile z nadaljnjo krepitvijo reform na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Grčija je pri izvajanju nacionalnega programa reform dosegla določen napredek, ki pa je dokaj omejen z mikroekonomskega vidika in na področju zaposlovanja. Grčija dosega relativno velik napredek na makroekonomskem področju, v okviru reform na mikroekonomskem področju in področju zaposlovanja pa bodo potrebna dodatna prizadevanja. Grčija se je samo delno odzvala na zaveze, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006. Pri upravljanju je potrebno boljše usklajevanje med upravnimi ravnmi; to bo okrepilo nadaljnje konstruktivno usklajevanje, ki so ga že vzpostavile številne interesne skupine.

3.

Prednost grškega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja je med drugim zadovoljiv napredek na področju konsolidacije javnih financ. Napredek se obeta tudi na področjih izboljšanja razporeditve javnih sredstev, izboljšanja poslovnega okolja, raziskav in razvoja ter inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije, deleža žensk pri zaposlovanju, skupnih stopenj brezposelnosti ter izobraževanja in usposabljanja. Grčija je izboljšala kakovostne vidike ekonomske rasti, in sicer z zasebnimi naložbami, ki predstavljajo največji delež.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju grškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ z reformo pokojninskega sistema; posodobitev javne uprave; strožji ukrepi za povišanje stopnje zaposlenosti, obravnavanje brezposelnosti in neprijavljenega dela, posodobitev varnosti zaposlitve in spodbujanje mobilnosti delovne sile ter povečanje kakovosti in ustreznosti izobraževanja in usposabljanja glede na trg dela. Glede na navedeno se Grčiji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Grčija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: pospešitev prizadevanj za določitev strategije za raziskave in inovacije ter povečanje naložb v raziskave in razvoj; izboljšanje prenosa direktiv o notranjem trgu; okrepitev prizadevanj za dosego ciljev strategije malih in srednje velikih podjetij, ki jih je določil Evropski svet spomladi leta 2006; izvajanje politik za spodbujanje deleža žensk pri zaposlovanju in uveljavljanje dosledne strategije aktivnega staranja.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Španija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Zdaj je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem novih zakonov in ukrepov na sedmih ključnih področjih politike, da bi s tem povečala zaposlovanje in produktivnosti ter dosegla popolno konvergenco BDP na prebivalca z EU-25.

3.

Pomembne prednosti izvajanja in krepitve španskega nacionalnega programa reform so med drugim: hitrejše znižanje javnega dolga, kot je bilo načrtovano, zadovoljiv napredek pri izvajanju temeljnih strategij raziskav in razvoja ter inovacij; vključitev podjetništva v nacionalne učne načrte na vseh ravneh izobraževanja, napredek v okviru socialnega dialoga, kot je predviden v celovitem tristranskem dogovoru iz maja 2006, in zadovoljiv napredek pri doseganju količinsko opredeljenih ciljev, zlasti glede zaposlovanja žensk.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju španskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje konkurence na trgih električne energije in zmanjšanje segmentacije na trgu dela ter dodatne izboljšave v izobraževanju in usposabljanju. Glede na navedeno se Španiji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Španija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: potrebo po obvladovanju inflacije v srednjeročnem obdobju; povečanje konkurence v strokovnih storitvah in na maloprodajnih trgih; izboljšanje zakonskega okvira; izvajanje okoljskih ukrepov, zlasti za zmanjšanje emisij CO2; izboljšanje ravni znanja in spretnosti ter produktivnosti in vključevanje priseljencev v trg dela; izboljšanje dostopa do otroškega varstva, izvajanje predvidenih ukrepov na stanovanjskem trgu z namenom zagotoviti postopno srednjeročno znižanje cen ter reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki bodo ugodno vplivale tudi na dolgoročno finančno vzdržnost.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Francija precej dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in ukrepov, ki jih je določil Evropski svet spomladi leta 2006. V ugodnih gospodarskih razmerah si Francija še naprej prizadeva za konsolidacijo proračuna in hkrati za povečanje svojih možnosti za rast, zlasti s prevzemom novih obveznosti za raziskave in inovacije. Na področju zaposlovanja je dosegla izboljšanje, na splošno pa dosega različne stopnje napredka.

3.

Med prednostmi zastavljenih reform se zdita zlasti obetavni ustanovitev polov konkurenčnosti in novih struktur za raziskave in inovacije ter cilj do leta 2010 doseči 3 % BDP za raziskave. Nedavna reforma ureditvenega okvira javnih financ naj bi odločilno prispevala k boljšemu upravljanju javnih izdatkov. Prvič po letu 2001 kaže, da brezposelnost upada, in zdi se, da so nedavni ukrepi za mlade iskalce zaposlitve pravilno usmerjeni. Francija je v okviru nacionalnega akcijskega načrta iz junija 2006 sprejela tudi prve ukrepe za zaposlovanje starejših delavcev.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju francoskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: utrditev trajne izboljšave stanja javnih financ, s tem da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela država, ter spremljanje gibanja lokalnih financ in porabe za socialno varnost; okvir za konkurenco v nekaterih omrežnih panogah in nekaterih prevoznih sektorjih ter izvajanje celostne strategije za zagotovitev večje mobilnosti na trgu dela in zagotovitev individualnih karier ter nadaljnje zaposlovanje starejših delavcev, vključno z boljšim dostopom do vseživljenjskega učenja. Glede na navedeno se Franciji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Francija med obdobjem nacionalnega programa reform osredotočiti na: krepitev konkurence na področju reguliranih strok in poklicev; krepitev politik boljšega oblikovanja predpisov in spodbujanje podjetništva, zlasti kar zadeva pomoč mladim podjetjem, spodbujanje podjetniškega duha v družbi ter sprejetje novih ukrepov za povečanje ponudbe delovne sile.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Irska zelo dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Poleg tega je postalo vodenje strategije za rast in zaposlovanje politično prepoznavno, predvsem zaradi nedavno sklenjenega sporazuma o socialnem partnerstvu („Towards 2016“).

3.

Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno sprejeto strategijo za znanost, tehnologijo in inovacije v obdobju 2007–2013 („Science, Technology and Innovation Strategy 2007–2013“) in precejšnje povečanje javnih naložb v raziskave in razvoj; priznanje potrebe po dajanju prednosti javnim naložbam v infrastrukturo in drugim izdatkom, ki spodbujajo rast; ukrepe za zmanjšanje osipa in povečanje znanja in spretnosti, kot je dobrodošla zaveza, da se do leta 2007 razvije dolgoročna nacionalna strategija znanja in spretnosti.

4.

Poleg tega se bo morala Irska med obdobjem nacionalnega programa reform osredotočiti na: pospeševanje napredka pri oblikovanju konkretnih ukrepov za reformo pokojninskih ureditev; nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij; pospešeno povečevanje vključevanja v trg dela, vključno z ustanovitvijo celovite infrastrukture otroškega varstva, ter nadaljnji razvoj splošnega okvira za trg dela in socialno vključevanje priseljencev; posebno pozornost je treba nameniti podpori starejših in nižje kvalificiranih delavcev. Določiti je treba obseg naložb v raziskave in razvoj do leta 2010 ter skrbno spremljati dogajanja na stanovanjskem trgu, ki lahko vplivajo na srednjeročne možnosti za rast.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Italija napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform. V primerjavi z lanskim nacionalnim programom reform je v italijanskem poročilu o izvajanju predstavljena bolj jasna strategija, ki zajema vsa področja politike in njihovo medsebojno dopolnjevanje – začrtano je torej bolj velikopotezno. Največji napredek je bil dosežen na mikroekonomskem področju. Strategije in ukrepi, predlagani na makroekonomskem področju, so na splošno ustrezni, odločilnega pomena pa je njihovo izvajanje. Na nekaterih ključnih področjih je treba okrepiti politiko zaposlovanja. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka.

3.

Prednosti iz italijanskega poročila o izvajanju med drugim zajemajo ukrepe za povečanje konkurence na področju strokovnih in drugih storitev, spodbude za povečanje uporabe IKT ter ukrepe za pospešeno usklajevanje ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju italijanskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: vzdržnost javnih financ, kjer je treba zaveze preoblikovati v učinkovita dejanja; konkurenca na trgu proizvodov in storitev, kjer bo aktivno izvajanje predlaganih reform zagotovilo podlago za nadaljnji napredek; povečanje deleža formalnega zaposlovanja in prožne varnosti na trgu dela ter izboljšanje izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Glede na navedeno se Italiji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Italija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: raziskave in razvoj, kjer je treba kljub ustreznemu razvoju politike na nekaterih področjih celotno strategijo še izpopolniti; učinkovite ukrepe za izboljšanje stabilnosti zdravstvenega varstva ob ohranjanju kakovosti in dostopnosti; trajnostno uporabo virov, pri čemer sta bistvena izvajanje in nadaljnja okrepitev obstoječih ukrepov; izvajanje načrtov za izboljšanje infrastrukture; okrepitev in dosledno izvajanje sistema presoje vplivov za predlagano ureditev.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Ciper dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in na štirih prednostnih področjih ukrepanja, ki jih je opredelil Evropski svet spomladi leta 2006. Na splošno se zdi, da izvajanje večine ukrepov poteka po načrtu.

3.

Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja v letu 2006 med drugim zajemajo napredek na področju proračunske konsolidacije, novo politiko za razvoj celovitega sistema razvoja in inovacij, ter ohranitev dobrih splošnih rezultatov na področju zaposlovanja, ki temeljijo na vrsti ukrepov za aktivno politiko trga dela.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju ciprskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: iskanje rešitev v zvezi z izdatki zaradi staranja prebivalstva (na tem področju ni bilo opaziti nobenega napredka), in dodatno izboljšanje priložnosti na trgu dela za mlade. Glede na navedeno se Cipru priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo moral Ciper v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na ukrepe za spodbujanje naložb tveganega kapitala in izboljšanje konkurence na področju reguliranih strok in poklicev.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Latvija napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na mikroekonomskem področju in na področju zaposlovanja. Manj izčrpen pa je odziv politike na ključen makroekonomski izziv. Kar zadeva sklepe, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006, so stopnje napredka različne. Upravljanje strategije za rast in zaposlovanje je od sprejetja nacionalnega programa reform postalo politično prepoznavno, sodelovanje interesnih skupin pa se je izboljšalo.

3.

Prednosti latvijskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo več ukrepov za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja ter financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij, vključno z ustanovitvijo novih skladov jamstvenega in tveganega kapitala ter razvojem služb, ki zagotavljajo storitve vrste vse na enem mestu za ustanovitev podjetij. Latvija je izvedla tudi vrsto ukrepov, s katerimi je uspešno podprla delovanje trga dela.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju latvijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: konkretnejši ukrepi za zagotovitev makroekonomske stabilnosti in preprečevanje pregrevanja gospodarstva; nadaljnji razvoj strategije raziskav in razvoja za boljšo določitev prednostnih nalog in povečanje vključenosti zasebnega sektorja; močnejši ukrepi za povečanje priliva delovne sile ter izboljšanje znanja in spretnosti delovne sile. Glede na navedeno se Latviji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Latvija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: hitrejši napredek pri ustanavljanju točke VEM („vse na enem mestu“) za upravne formalnosti pri zaposlovanju prvega delavca; spodbujanje podjetniškega izobraževanja; izvajanje aktivnih politik trga dela in izboljšanje dostopnosti otroškega varstva.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Litva dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform na večini pomembnejših področij politike makroekonomskega in mikroekonomskega sektorja ter sektorja zaposlovanja. Ker pa je veliko pomembnih ukrepov v fazi zasnove, je treba še veliko storiti za njihovo dejansko izvajanje. Napredek pri uresničevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je bil skromen.

3.

Prednosti litovskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo; ukrepe za posodobitev cestne in železniške infrastrukture; sprejetje posodobljene nacionalne energetske strategije; okrepitev aktivne politike trga dela, zlasti novih ukrepov za krožno zaposlovanje („job rotation“); in ukrepe za posodobitev začetnega izobraževanja in usposabljanja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju litovskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: krepitev ukrepov za povečanje naložb v raziskave in razvoj, ki se v tem trenutku ne zdijo zadostne za dosego ambiciozno zastavljenega cilja; posvečanje večje pozornosti ukrepom za spodbujanje mobilnosti delovne sile in sprejemanje dodatnih ukrepov za povečanje udeležbe pri vseživljenjskem učenju, zlasti starejših delavcev. Glede na navedeno se Litvi priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Litva v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje makroekonomske stabilnosti in obvladovanje inflacije; povečanje neposrednih tujih naložb; pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja; varstvo okolja; izboljšanje zaposljivosti mladih; širjenje podjetniškega izobraževanja; povečanje zmogljivosti otroškega varstva ter izboljšanje zdravja in varnosti pri delu.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je mogoče ugotoviti naslednje:

2.

Luksemburg dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in ukrepov, dogovorjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, vendar so možne še izboljšave za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2005. Sprejeti makroekonomski ukrepi obetajo uresničitev fiskalne konsolidacije in upočasnitev inflacije. Na mikroekonomski ravni se uvaja cela vrsta obetavnih ukrepov. Vendar pa bo treba vložiti več truda v postavitev sistema spremljanja in ocenjevanja letnega napredka ter uvesti nekatere ukrepe, na primer za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja ter malim in srednjim podjetjem. Kljub nekaterim spodbudnim reformam na področju zaposlovanja se ne omenja nobena nova pobuda za spodbujanje večje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, obsežnejše reforme za izboljšanje izobraževalnega sistema pa je treba še uresničiti.

3.

Prednosti oblikovanja, izvajanja in krepitve nacionalnega programa reform med drugim zajemajo sporazum med vlado in socialnimi partnerji o sistemu začasne zamrznitve indeksacije plač in socialnih prejemkov, s čimer se zmanjšujejo stalni inflacijski pritiski, ki se pojavljajo od leta 2002. Ta tristranski sporazum tudi vzpostavlja sistem pomoči podjetjem, ki v primeru presežnih delavcev podpira mehanizme za ohranitev zaposlitve. Luksemburg se lahko pohvali tudi z obsežnim razvojem infrastrukture za otroško varstvo. Hvalevredna je tudi prednostna obravnava področja raziskav in razvoja. Poleg tega je bil sprejet celovit sklop ukrepov za zagotovitev trajnostnega razvoja, strategija na področju energetike pa je pravilno usmerjena.

4.

Luksemburg se bo moral v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti tudi na: uvedbo strategije za pospešeno zvišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev; izdelavo podrobne strategije, s katero naj bi zlasti globlje reformirali sedanje sisteme predčasnega upokojevanja; dodatna prizadevanja za zmanjševanje osipa, zlasti v srednjem šolstvu, in za odstranjevanje umetnih pregrad med različnih študijskimi programi; zagotovitev pozornega spremljanja učinkov pred kratkim sprejetih ukrepov v korist mladih na upadanje nezaposlenosti v tej skupini; da bi gospodarsko okolje postalo bolj privlačno, je potrebno bolj odločno podpreti konkurenčnost trgov, prenos direktiv EU v nacionalno zakonodajo ter mala in srednja podjetja.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Napredek Madžarske pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen. Vendar je treba opozoriti, da je Madžarska oktobra 2006 predložila revidiran nacionalni program reform. Po večjih proračunskih spodrsljajih je morala vlada korenito revidirati potek proračunske prilagoditve. Izvedenih je bilo nekaj reform na področju zaposlovanja in na mikroekonomskem področju. Vseeno je treba na teh področjih narediti še veliko, enako velja tudi za izboljšanje makroekonomske stabilnosti. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je bil dosežen omejen napredek.

3.

Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno sprejete korektivne ukrepe, ki vključujejo tako povišanje prihodkov kot tudi precejšnje znižanje odhodkov, s ciljem zmanjšanja primanjkljaja; reformo sistema nadomestil za primer brezposelnosti; začetne korake v smeri integracije sistemov služb za zaposlovanje in storitev socialnega varstva in odpravo omejitev za dostop na trg na določenih področjih, zlasti v sektorju maloprodaje farmacevtskih izdelkov.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju madžarskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izvajanje načrtovane strategije proračunske konsolidacije in oblikovanje temeljev za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki so trenutno zelo ogrožene; krepitev aktivnih politik trga dela; povečanje spodbud za delo; izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja, ki se morata bolj odzivati potrebam na trgu dela. Glede na navedeno se Madžarski priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Madžarska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: reformo javnega raziskovalnega sistema; zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; razvoj skladnejše strategije za raziskave in razvoj, inovacije ter IKT; nadaljnje zmanjševanje administrativne obremenitve podjetij; izboljšanje položaja prikrajšanih na trgu dela; preoblikovanje neprijavljenega dela v formalne oblike zaposlitve; zmanjšanje trdovratnih regionalnih neskladij na področju zaposlovanja in izvajanje madžarske strategije za vseživljenjsko učenje.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Malta dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Uresničuje tudi večino zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Močan napredek je zaznati na področju fiskalne vzdržnosti, za katero državni organi menijo, da je odločilna za doseganje večje rasti in zaposlovanja ter prevzem eura. Skromnejša so prizadevanja za izvajanje programa na področju mikroekonomske politike in zaposlovanja.

3.

Prednosti malteškega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno predstavljene davčne reforme; stalen razvoj temeljnih strategij raziskav in razvoja ter inovacij; nov program za spodbujanje podjetniških veščin in obetaven sklop celovitih pobud na področju usposabljanja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje konkurence v več sektorjih, vključno s strokovnimi storitvami; zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; povečanje naložb v raziskave in razvoj ter povečanje priliva delovne sile. Glede na navedeno se Malti priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Malta v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izvajanje in krepitev ukrepov za reformo zdravstvenega varstva, pri katerih je prišlo do zamude; uvajanje sistematične presoje vpliva in pospeševanje napredka na področju poenostavitve predpisov; natančnejše določanje izdatkov za raziskave in razvoj; povezovanje Malte z evropskimi energetskimi omrežji; nadgrajevanje rezultatov, doseženih pri poviševanju stopnje izobrazbe in zmanjševanju predčasnega opuščanja šolanja; in povečanje stopnje zaposlenosti pri starejših delavcih, pri čemer se je treba izogibati uporabi načrtov predčasnega upokojevanja za zmanjšanje obsega javnega sektorja.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Nizozemska dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Okvir politik je na splošno ustrezen, kljub določenim tveganjem na makroekonomskem področju, zlasti v zvezi z možno inflacijo plač, zadolženostjo gospodinjstev in poostritvami razmer na trgu dela. Nizozemska na splošno dosega dobre rezultate na mikroekonomskem področju. Čeprav so politike za pospeševanje raziskav in razvoja ter inovacij vzpostavljene, je treba še veliko storiti za uresničitev ambiciozno zastavljenega cilja vlade na področju raziskav in razvoja. Tudi splošne razmere na področju zaposlovanja so ugodne, z visokimi stopnjami zaposlenosti pri večini skupin, vseeno pa je treba še povečati priliv delovne sile, zlasti žensk, prikrajšanih skupin in starejših delavcev. Nizozemska krepi svoj nacionalni program reform v smeri odzivanja na zaveze, sprejete na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, toda potrebni bodo dodatni ukrepi, zlasti za vzpostavitev točke VEM („vse na enem mestu“) za zaposlovanje prvega delavca.

3.

Prednosti nizozemskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: ukrepe za povečanje konkurence; uporabo standardnega stroškovnega modela za merjenje administrativne obremenitve in programa vavčerjev za inovacije, ki so ju po nizozemskem vzoru uvedle tudi številne druge države članice; ukrepe za reformo sistema pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega varstva ter reforme za povišanje dosežene stopnje izobrazbe, večanje obsega vseživljenjskega učenja in ustvarjanje boljših povezav med izobraževanjem in trgom dela.

4.

Prva prednostna nalogo v okviru nizozemskega nacionalnega programa reform naj bo soočanje z izzivi na področju povečanja priliva delovne sile. Glede na navedeno se Nizozemski priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Nizozemska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na ukrepe za povečanje izdatkov zasebnega sektorja, namenjenih raziskavam in razvoju in vzpostavitev točke VEM za zaposlovanje prvega delavca. Če obstoječi ukrepi sčasoma ne bodo dosegli znatnega povečanja skupnega števila delovnih ur v gospodarstvu, bo treba razmisliti o dodatnih spodbudah.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Avstrija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na mikroekonomskem področju, kjer je bila izvedena vrsta ukrepov na številnih področjih, z izjemo konkurence na področju storitev. Makroekonomski položaj je zelo stabilen, vendar bo potrebna dodatna spodbuda za nadaljnje odpravljanje tveganj, povezanih z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ. Napredek je na splošno dober tudi na področju politike zaposlovanja, čeprav je treba na nekaterih področjih narediti še več. Odziv Avstrije na sklepe, sprejete na zasedanju Evropskega sveta leta spomladi 2006, je na splošno ustrezen.

3.

Med najobetavnejša področja reform, ki jih izvaja Avstrija in ki bi lahko navdihnila druge, sodijo dobri dosežki pri uporabi obnovljivih virov energije. Še eno tako področje so prizadevanja Avstrije za zmanjšanje administrativnih stroškov malih in srednjih podjetij. Poleg tega Avstrija dosega napredek pri uresničevanju cilja 3 % BDP, namenjenih za raziskave in razvoj; posebej obetavni so njeni modeli za sodelovanje znanosti in industrije.

4.

Prva prednostna naloga v okviru avstrijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na področjih povečanja priliva starejše delovne sile ter izboljšanja znanja in spretnosti prikrajšanih mladih ljudi. Glede na navedeno se Avstriji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Avstrija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: doseganje uravnoteženega proračuna v letu 2008; povečanje konkurence na področju storitev; krepitev podjetniške kulture; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in odpravljanje spolne segregacije na trgu dela, vključno z izboljšanjem razpoložljivosti otroškega varstva.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Napredek Poljske pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen. Obstajajo znaki, ki kažejo, da je Poljska začela močno napredovati na mikroekonomskem področju, čeprav je izvajanje številnih ukrepov šele v začetni fazi. Potrebno je bolj odločno izvajanje reform na področju zaposlovanja. Reforme javnih financ se izvajajo z zamudo, čeprav Poljska načrtuje pravilne ukrepe. Odziv politike na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006, je omejen.

3.

Med najobetavnejšimi reformami, ki jih izvaja Poljska, so poenostavitve davčnega sistema, razvoj konkretne strategije za boljše predpise ter ukrepi za povečanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju poljskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: fiskalna konsolidacija; izboljšanje konkurence v mrežnih panogah; povečanje količine in kakovosti raziskav in razvoja; večja razširjenost in učinkovitost aktivnih politik trga dela ter izboljšanje človeškega kapitala in spodbud za delo. Glede na navedeno se Poljski priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Poljska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: posodobitev prometne infrastrukture; izboljšanje varstva okolja; nadaljnje zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; zagotovitev učinkovitega okvira za konkurenco v finančnem sektorju; uspešno nadaljevanje postopka liberalizacije energetskih trgov; pospešitev postopka registracije podjetij ter zagotavljanje, da instrumenti kohezijske politike podpirajo strukturne ukrepe, poudarjene v poročilu o izvajanju, zaradi prispevka k rasti, konkurenčnosti, zaposlovanju in socialni koheziji. Treba bi bilo določiti trden in realističen cilj za skupne naložbe v raziskave in razvoj do leta 2010.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Portugalska dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju ukrepov nacionalne strategije reform, zlasti na makroekonomskem in mikroekonomskem področju. Napredek je dosežen tudi na področju zaposlovanja, zlasti pri reformi izobraževanja in usposabljanja v okviru programa novih možnosti, toda Portugalska še ni v celoti preučila pomembnega področja prilagodljivosti trga dela in prožne varnosti. Napredek pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je na splošno dober. Glede na ambiciozno zastavljen program in izhodiščni položaj Portugalske pa bodo za popolno dosego zastavljenih ciljev potrebna še precejšnja dodatna prizadevanja na vseh področjih politike.

3.

Pomembne prednosti procesa reform na Portugalskem so med drugim obsežne reforme javni upravi, ukrepi za pomoč pri ustanavljanju podjetij v eni uri, prilagoditev sistemov starostnega pokojninskega zavarovanja in celoviti ukrepov za usklajevanje v zdravstvu ter ukrepi za izboljšanje ravni kvalifikacij mladih in odraslih. Prizadevanja za povečanje obsega raziskav in razvoja so bila okrepljena in oblikovana v skladno strategijo v okviru ambicioznega tehnološkega načrta. Obsežne reforme se izvajajo tudi v sektorju izobraževanja in usposabljanja, zlasti z ukrepi za povečanje ravni izobrazbe med mladimi in racionalizacijo nacionalne mreže šol ter za krepitev nacionalnega sistema poklicnega usposabljanja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju portugalskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: povišanje stopnje izobrazbe in izboljšanje vseživljenjskega učenja; izboljšanje prilagodljivosti trga dela in zmanjševanje segmentacije. Ta vprašanja je treba obravnavati v okviru nadaljnjega napredka na področju upravne reforme in obvladovanja rastoče porabe za socialne transferje. Glede na navedeno se Portugalski priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Portugalska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotavljanje doslednega izvajanja obetavnega tehnološkega načrta, krepitev povezav med raziskovalnim sektorjem in industrijo ter obsežnejše sodelovanje zasebnega sektorja; zagotavljanje učinkovite konkurence na energetskem trgu in trgu finančnih storitev; zmanjšanje emisij; zmanjšanje zaostanka v prenosu zakonodaje EU v nacionalno pravo in obravnavanje dejavnikov, ki ogrožajo socialno kohezijo.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Slovenija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Na nekaterih ključnih področjih, kot sta podjetništvo in boljši predpisi, sprejema ustrezne ukrepe. Začela je izvajati večino glavnih reform na področju politike zaposlovanja, na kar dobro vplivajo relativno ugodni pogoji makroekonomske rasti. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za zmanjšanje javne porabe. Enako velja za napredek pri pospeševanju inovacij in konkurence na mikroekonomskem področju. Kar zadeva trg dela, napredek na področju izvajanja strategije aktivnega staranja in odprave ovir za zaposlovanje mladih do zdaj ni bil dovolj hiter. Napredek pri izvajanju zavez, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006, je skromen.

3.

Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja so med drugim: prizadevanja na področju fiskalne reforme; različni ukrepi za spodbujanje podjetništva; prestrukturiranje državnih skladov v portfeljske naložbe, ki je v teku; padajoči delež državne pomoči v okviru BDP ter napredek v smeri popolne sprostitve energetskih trgov in oblikovanje drugega akterja na trgu.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju slovenskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti in povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev ter večji poudarek na načelih aktivacije in preprečevanja v politiki zaposlovanja, ki se trenutno počasi odziva na hitre spremembe razmer na trgu dela. Glede na navedeno se Sloveniji priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Slovenija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: določitev konkretnih in realističnih ciljev za naložbe v raziskave in razvoj; krepitev vloge nove Službe za razvoj in Tehnološke agencije Slovenije; krepitev izvajanja pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine; izboljšanje konkurence, zlasti na področju reguliranih strok in strokovnih storitev, in povečanje učinkovitosti Urada za varstvo konkurence; večje spodbujanje okoljskih tehnologij in energetske učinkovitosti; možnost ustanovitve podjetij v zelo kratkem času in zmanjšanje s tem povezanih stroškov; zmanjševanje segmentacije in vključevanje mladih na trg dela ter krepitev povezave med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Slovaška napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform. Še vedno pa ostajajo odprta pomembna vprašanja in treba bo izvesti dodatne ukrepe, zlasti na področju makroekonomske politike in zaposlovanja. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka.

3.

Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: strategije za izboljšanje poslovnega okolja in oblikovanje informacijske družbe, ki so zdaj začele kazati rezultate; rast zaposlovanja, ki so jo okrepile nove spodbude na področju davčne zakonodaje, ukrepi za mobilnost in izboljšanje storitev, ki so na voljo določenim prikrajšanim skupinam; ter napredek pri reformi terciarnega izobraževanja, skupaj z novimi ukrepi za podporo uporabi IKT in vključevanje prikrajšanih otrok v izobraževalni sistem.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju slovaškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: v okviru fiskalne konsolidacije preusmeriti več virov v raziskave in razvoj, inovacije ter izobraževanje in razvoj jasnih strategij in prednostnih nalog na teh področjih; okrepitev ukrepov za izboljšanje znanja in spretnosti ter vseživljenjskega učenja ter dodatna prizadevanja za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti, zlasti med ranljivimi skupinami, vključno z romsko manjšino. Glede na navedeno se Slovaški priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo morala Slovaška v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: stalna prizadevanja na področju strategij IKT, zlasti širokopasovne infrastrukture; izboljšave na področju sistema boljših predpisov; odpravljanje razlik v plačah med spoloma ter oblikovanje strategije aktivnega staranja za povečanje zaposlovanja starejših delavcev.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Finska dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Prav tako se na splošno dobro odziva na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Napredek je bil dosežen zlasti pri izboljšanju poslovnega okolja za mala in srednja podjetja.

3.

Med številne prednosti finskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim sodijo: nadaljnji ukrepi za poznejšo upokojitev, ki dopolnjujejo že obstoječe obsežne ukrepe za okrepitev vzdržnosti javnih financ in za pripravo Finske na posledice staranja prebivalstva, ter vrsta pomembnih ukrepov za dodatne izboljšave odličnih osnov znanja na Finskem.

4.

Finska se bo morala v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izvajanje reform za večjo konkurenco in produktivnost v nekaterih storitvenih sektorjih, in sicer s poenostavitvijo postopkov zaposlovanja za podjetja; spodbujanje lokalnih sistemov za pogajanja o plačah ter odpravljanje ozkih grl na trgu dela, zlasti z namenom reševanja problema visoke strukturne brezposelnosti, predvsem brezposelnosti nizko kvalificiranih delavcev, vključno z mladimi.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Švedska dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, ki ga je revidirala nova vlada. Uresničuje tudi večino zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Makroekonomski okvir, ki je usmerjen v stabilnost, je ustrezen in prinaša dobre rezultate. Veliko prizadevanj je usmerjenih v krepitev spodbud za delo. Potrebni so dodatni ukrepi za povečanje konkurence na področju storitev.

3.

Prednosti švedskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: napredek na področju povečevanja javnih naložb v raziskave in razvoj ter pospeševanje ukrepov za spodbujanje inovacij; dejaven pristop k spodbujanju podjetništva; dosežke Švedske na področju spodbujanja trajnostne uporabe energije, ki so med najuspešnejšimi v EU; napredek pri povečevanju priliva delovne sile; ukrepe za poenostavitev in večjo dobičkonosnost poslovanja s postopno odpravo davkov in zmanjšanjem administrativne obremenitve ter predloge za povečanje spodbud za delo, zlasti spremembe v obdavčitvi dela in sistemu socialnih dajatev.

4.

Švedska se bo morala v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: sprejemanje dodatnih regulatornih ukrepov za povečanje konkurence, zlasti na področju storitev; pospešeno izvajanje načrtovanih izboljšav v sistemu presoje vplivov; sprejemanje doslednega pristopa za oblikovanje boljših prepisov, oblikovanje boljše strategije za povečanje priliva delovne sile in delovnih ur, vključno z uresničitvijo predlogov za povečanje spodbud za delo, ter strožjih ukrepov za povečanje stopnje zaposlenosti priseljencev in mladih ter za ponovno vključevanje na trg dela ljudi, ki prejemajo nadomestilo za bolezen.

1.

Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje:

2.

Združeno kraljestvo dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in uresničevanju zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Precejšen napredek je zaznati na vseh področjih politike, zlasti na mikroekonomskem področju in področju zaposlovanja. Na področju makroekonomske politike se je začelo izvajanje fiskalne konsolidacije, izvajati pa bo treba tudi že pripravljene načrte za njeno nadaljevanje; pripravljeni so tudi načrti za pokojninsko reformo, osnutek zadevnih zakonov pa je že bil predložen parlamentu. Združeno kraljestvo si močno prizadeva za vključitev interesnih skupin.

3.

Izvajanje reforme v Združenem kraljestvu je zlasti uspešno na področju spodbujanja podjetništva, boljših predpisov in uvajanja reform na področju socialnega varstva. Izvedene so že bile številne druge uspešne reforme, kot so odprtje energetskega trga, povečanje naložb v prometno infrastrukturo in uvajanje sistemov zaračunavanja, na primer pristojbine za preobremenjenost cestnega prometa v Londonu. V Združenem kraljestvu naj bi izpeljali tudi inovativne reforme za izboljšanje kakovosti javnofinančnih izdatkov, ki pa so še v fazi izvajanja.

4.

Prva prednostna naloga pri izvajanju nacionalnega programa reform Združenega kraljestva mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje znanj in spretnosti na osnovni in srednji ravni v primerjavi z drugimi gospodarstvi ter sprejetje dodatnih ukrepov za odpravljanje problema prikrajšanosti in izključenosti na trgu dela. Glede na navedeno se Združenemu kraljestvu priporoča, naj:

5.

Poleg tega se bo moralo Združeno kraljestvo v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotavljanje učinkovitega izvajanja sedanjih predlogov za pokojninsko reformo; postopno povečanje razpoložljivosti stanovanj, da bi se srednjeročno zmanjšali pritiski na cene stanovanj; izvajanje strategije za znanost in inovacije, pri čemer je treba določiti srednjo stopnjo in nivo kakovosti naložb v raziskave in razvoj do leta 2010 ter sprejeti ukrepe za nadaljnjo okrepitev spodbud za naložbe in povečanje vključenosti zasebnega sektorja; in dodatno izboljšanje dostopnosti otroškega varstva.

1.

Glede na predstavljeno analizo in v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je mogoče ugotoviti naslednje:

2.

Poročila držav članic euroobmočja o izvajanju kažejo na splošen napredek, ki je odraz pomembnih ukrepov v številnih državah. Ker euroobmočje raste v skladu s svojimi zmožnostmi, ugodnim razvojem trgov dela, ki se odraža v nižanju stopnje brezposelnosti in večjem zaposlovanju, ter ob izvajanju številnih reform, so se predvidevanja v zvezi z dolgoročno gospodarsko rastjo občutno izboljšala. To izboljšanje gospodarskega položaja je do neke mere posledica preteklih strukturnih reform. Ta zagon bi bilo treba izkoristiti in aktivno pospešiti izvajanje strategij na področju reform in proračunske konsolidacije. Države članice morajo zaradi tesnejše gospodarske in finančne soodvisnosti, ki je posledica enotne valute, izvajati daljnosežne politike, katerih namen je spodbuditi potencial rasti, poleg tega pa vključujejo ukrepe za zagotovitev nemotenega procesa prilagajanja v monetarni uniji. S tega vidika je treba na ravni euroobmočja vzpostaviti učinkovito usklajevanje gospodarske politike, ki bi državam članicam pomagalo pri izvajanju ukrepov za doseganje proračunske discipline in uresničevanje strukturnih reform. To je nujno zaradi povečanja potenciala za rast gospodarstva, izboljšanja odpornosti euroobmočja na asimetrične šoke in posledične ohranitve stabilnosti cen ob spodbujanju ekonomskih dinamik v euroobmočju.

3.

Prednosti izvajanja nacionalnih programov reform držav članic euroobmočja med drugim zajemajo izvajanje ali načrtovanje obetavnih reform za izboljšanje izrabe delovne sile in produktivnosti dela, povečanje obsega raziskav in razvoja ter inovacij, razvoj človeškega kapitala ter oblikovanje privlačnejšega poslovnega okolja, zlasti z uporabo strategij za povečanje konkurence in dodatno izboljšanje predpisov. Navedene prednosti bi lahko še dodatno okrepili, če bi nacionalne programe reform vključili v usklajen in daljnosežen okvir politike.

4.

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s politikami posameznih držav članic euroobmočja, ki izhajajo iz nacionalnih programov reform, je treba ukrepe v vseh državah euroobmočja najprej izvesti na tistih področjih politike, ki bi pripomogla k boljšemu delovanju EMU in prispevala k zmanjševanju stalnih razlik na področju inflacije, konkurenčnosti in rasti. Kar zadeva proračun, morajo nekatere države kljub doseženemu napredku pri zmanjševanju primanjkljaja, pospešiti strukturno proračunsko konsolidacijo in nadaljevati izvajanje reform pokojninskega in zdravstvenega sistema ter se tako odzvati na posledice, ki jih ima za proračun staranje prebivalstva. Poleg tega je treba izboljšati kakovost javnih financ, predvsem z namenom spodbuditi produktivnost in inovacije, ter tako prispevati h gospodarski rasti in fiskalni vzdržnosti. Za bolj dinamično in učinkovito notranjo prilagoditev mehanizmov v EMU bi bilo treba z okrepljeno konkurenco in liberalizacijo izboljšati delovanje trgov, s čimer bi se zagotovila večja mobilnost proizvodnih dejavnikov, hitra prilagoditev cen in plač na šoke ter močnejša trgovinska integracija. Pri tem je nujno spodbuditi inovacije in rast produktivnosti. Znotraj monetarne unije je pomembna tudi močna zavezanost gibanju plač, ki ugodno vpliva na stabilnost, da se zagotovi konkurenčnost in zaposlovanje v srednje- in dolgoročnem obdobju. Zato je treba še naprej izvajati redne preglede delovanja sistema določanja cen in plač (v javnem in zasebnem sektorju). Večjo pozornost je treba nameniti mobilnosti delovne sile v državah euroobmočja. Ključno vlogo pri spodbujanju notranje uskladitve igrajo tako finančni kot proizvodni trgi. Za euroobmočje bo še posebej pomemben prihodnji pregled notranjega trga, prav tako pa tudi hiter začetek izvajanja direktive o storitvah in dosledno izvajanje akcijskega načrta o finančnih storitvah. K spodbujanju uskladitve v EMU bi še dodatno pripomogla večja konkurenca na trgih storitev.

Glede na navedeno se državam članicam euroobmočja – poleg priporočil za vsako državo posebej – priporoča, naj:

5.

Ob upoštevanju učinkov pretoka in medsebojnega dopolnjevanja nacionalnih politik in lokalnih dogajanj znotraj monetarne unije se morajo države članice euroobmočja osredotočiti na učinkovito usklajevanje politik, zlasti znotraj euroskupine, po potrebi in v skladu s prejšnjimi dogovori pa tudi v okviru mednarodnih forumov. S tem bi pomembno prispevale k uspešnejšemu soočanju s političnimi izzivi v euroobmočju in svetovnem gospodarstvu. Države članice euroobmočja naj ta priporočila upoštevajo pri svojih nacionalnih politikah. Euroskupina bo redno preverjala njihovo izvajanje.