(1)

Z dopisom z dne 5. aprila 2005 (poslanim prek stalnega predstavništva), evidentiranim pri Komisiji 7. aprila, so portugalski organi Komisijo obvestili o svoji nameri, da podjetju Djebel – S.G.P.S., S. A. (v nadaljevanju: „Djebel“) dodelijo državno pomoč in tako pomagajo podjetju pri financiranju naložbe v Braziliji. Na zahtevo Komisije je Portugalska predložila dodatne informacije v dopisih z dne 25. julija, 26. septembra in 23. decembra 2005 (poslanimi prek stalnega predstavništva), evidentiranimi pri Komisiji 27. julija in 28. septembra 2005 ter 3. januarja 2006.

(2)

Z dopisom z dne 22. februarja 2006 je Komisija sporočila Portugalski, da se je odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči.

(3)

Z dopisom z dne 31. marca 2006 (evidentiranim 4. aprila) so portugalski organi predstavili svoje pripombe v okviru zgoraj navedenega postopka.

(4)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske Unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe. Nobena tretja stranka ni predložila pripomb.

(5)

Djebel je podjetje s sedežem na Madeiri na Portugalskem.

(6)

Podjetje je del skupine Pestana, ki je glavna hotelska veriga na Portugalskem, in ni opredeljeno kot malo ali srednje veliko podjetje. Ne ustreza Priporočilu Komisije z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (3) ali merilom za samostojnost, določenim v členu 3 Priloge k Priporočilu z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (4). Zato je to veliko podjetje.

(7)

Podjetje Djebel upravlja matično podjetje v Braziliji, ki vlaga v hotele in turistične dejavnosti ter jih upravlja.

(8)

Skupina Pestana je poleg hotela, ki je zajet v tej priglasitvi, pred letom 1999 že prevzela hotel v Mozambiku in še štiri hotele v Braziliji.

(9)

Bistvo projekta je, da bi podjetje Djebel pridobilo deleže v kapitalu brazilskega podjetja RASH – Administração de Hotéis de Turismo, Lda, katerega edino premoženje je hotel Rio Atlântico v Riu de Janeiru v Braziliji.

(10)

Kapital podjetja RASH so pridobili oktobra 1999 in hotel je v času pridobitve že polno obratoval.

(11)

Stroški pridobitve delnic podjetja RASH so znašali 14 720 474 EUR.

(12)

Portugalska namerava dodeliti ugodno posojilo v višini 3 680 119 EUR, kar je 25 % upravičenih stroškov zgoraj navedenega projekta. Znesek pomoči je 574 466 EUR, pri čemer je intenzivnost neto pomoči 3,90 %.

(13)

Država bi podjetju Djebel dodelila dodatni znesek za kritje stroškov, povezanih s študijami, tehnično pomočjo, finančnimi garancijami in pravno pomočjo po členih Uredbe o de minimis pomoči (5).

(14)

Ta shema pomoči je bila priglašena v okviru portugalske sheme pomoči N 667/1999, ki jo je Komisija odobrila 8. avgusta 2000 (6). Namen navedene sheme pomoči, ki je potekala od 2000 do 2006, je bil spodbujanje sodobnih in konkurenčnih podjetniških strategij. Po tej shemi je treba Komisiji posamezno priglasiti vsak projekt neposrednih naložb velikih podjetij v tujini.

(15)

Podjetje Djebel je podjetju F. Turismo – Capital de Risco, SA („FCR“), ki je sklad tveganega kapitala v lasti javnih in zasebnih podjetij, 24. maja 1999 dalo predlog v zvezi z njegovim sodelovanjem pri načrtovanem projektu. Po navedbah portugalskih organov posredovanja tega sklada ne vsebujejo elementov državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe ES.

(16)

Uradni zahtevek za pomoč po shemi državne pomoči N 667/1999 je bil predložen dne 31. januarja 2001. Portugalska je pojasnila, da je dokument, predložen podjetju FCR leta 1999, prvotni zahtevek za pomoč, in da je bil projekt kasneje izveden ob domnevi, da bi bil upravičen do pomoči po ustrezni portugalski zakonodaji. Zaradi notranjih zamud so portugalski organi pomoč priglasili šele aprila 2005.

(17)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka v zvezi s to zadevo navedla, da bo preučila ukrep z vidika odstopanja po členu 87(3)(c) Pogodbe ES, da bi lahko odločila, ali se pomoč lahko šteje za spodbudo za razvoj določene gospodarske dejavnosti, ne da bi to škodljivo vplivalo na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(18)

Komisija je tudi navedla, da bo preučila ukrep na podlagi meril, ki se navadno uporabljajo za ocenjevanje pomoči velikim podjetjem za projekte neposrednih tujih naložb (7). V teh primerih Komisija navadno pretehta koristi ukrepa v smislu njegovega prispevka k mednarodni konkurenčnosti zadevne gospodarske panoge v EU glede na možne negativne učinke v Skupnosti, kot so tveganja premestitve in vsak škodljiv vpliv na zaposlovanje.

(19)

Komisija upošteva tudi potrebo po pomoči glede na tveganja, povezana s projektom v zadevni državi, in glede na pomanjkljivosti podjetja, kot so tiste, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja. Dodatno merilo je povezano z možnim pozitivnim regionalnim vplivom. Nazadnje Komisija izključuje vsako pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(20)

V zvezi s tem je Komisijo zanimalo, kako bo projekt vplival na turizem na Portugalskem (in s tem tudi na Evropsko unijo), in ali bo vplival na pogoje trgovanja v Evropski uniji v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, ali ne.

(21)

Komisija je tudi izrazila dvom, ali je pomoč potrebna in/ali prijavitelju sploh daje kakšno spodbudo, da izvede naložbo, saj je bil projekt zaključen, preden je podjetje Djebel uradno zaprosilo za državno pomoč. Zaprosila je Portugalsko, da predloži pripombe in zagotovi vse informacije, ki bi lahko bile v pomoč pri oceni zadeve.

(22)

Portugalski organi so menili, da je bila potreba po pomoči upravičena z dejstvom, da je bil prevzem podjetja RASH s strani skupine Pestana prvi projekt neposredne tuje naložbe v Braziliji. Dejavnost te skupine je bila skoraj povsem osredotočena na portugalski trg. Portugalska je navedla, da je izziv mednarodne širitve v Brazilijo, ki je država z visokim tveganjem, a tudi z velikimi razvojnimi možnostmi ter tesnimi zgodovinskimi in kulturnimi povezavami s Portugalsko, postal odločilno vprašanje za razvoj skupine Pestana.

(23)

Portugalska je Komisijo opozorila, da je bil zahtevek za pomoč sestavljen 24. maja 1999 in predložen podjetju F. Turismo – Capital de Risco SA, ki upravlja sklad tveganega kapitala FCR F. Turismo. Priglašeni zahtevek je pomenil drugo stopnjo pri oceni projekta. Zato ga je treba oceniti z vidika okoliščin, ki so prevladovale takrat, torej maja 1999.

(24)

Po mnenju portugalskih organov glede na te okoliščine kaže dejstvo, da je bila naložba izpeljana brez pomoči, na to, da je bil pobudnik prepričan, da bo dobil državno pomoč in da mora izkoristiti to poslovno priložnost. Portugalski organi so trdili, da upravičenec ne sme biti kaznovan, ker mu je predložitev zahtevka vzela več časa kot izvedba naložbe. Sklicevali so se tudi na ovire in izjemna tveganja dejanja, kot sta na primer velika nestabilnost brazilskega reala in dejstvo, da je bila to prva naložba podjetja v Braziliji.

(25)

Portugalska je menila, da je ta naložba v Braziliji prispevala k večji konkurenčnosti skupine Pestana in povečala njen ugled v svetovnem turizmu, zlasti zaradi večje prepoznavnosti blagovne znamke „Pestana Hotels and Resorts“, kar prinaša tudi večjo prepoznavnost Portugalske kot turistične destinacije.

(26)

Poleg tega pa izkušnje skupine v Mozambiku še zdaleč niso primerljive z izkušnjami internacionalizacije v Braziliji, saj se značilnosti obeh trgov razlikujejo. Medtem ko je mozambiški trg kljub svojim velikim zmožnostim še vedno samo na začetni stopnji razvoja, je brazilski trg odprt, z visoko stopnjo konkurenčnosti in daleč bolj izzivalnimi možnostmi kot mozambiški. Z vidika trenutnega procesa internacionalizacije skupine Pestana njena izkušnja v Mozambiku ni zmanjšala visokega tveganja in zaskrbljenosti, povezane s tem dejanjem.

(27)

Nazadnje so portugalski organi zatrdili, da bi imela državna pomoč omejen učinek na pogoje trgovanja v Evropski uniji, zlasti ker:

Portugalska je sklenila, da ni bilo nobene možnosti, da bi lahko zadevna naložba, ki je vključevala nakup samo enega hotela, bistveno vplivala na pogoje trgovanja v Evropski uniji, in da ni bilo niti najmanjše možnosti, da bi lahko bil takšen vpliv v nasprotju s skupnimi interesi.

(28)

Nobena tretja stranka ni predložila pripomb

(29)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami“.

(30)

Komisija je v svoji odločitvi z dne 22. februarja 2006 sklenila, da spada pomoč v okvir člena 87(1) Pogodbe ES zaradi naslednjih razlogov:

(31)

Komisija meni, da argumenti, ki jih je navedla Portugalska (glej odstavek 27), ne zadoščajo za spreminjanje teh sklepov zaradi naslednjih razlogov:

(32)

Komisija je navedla, da bo ocenila združljivost pomoči s Pogodbo ES glede na odstopanje po členu 87(3)(c) Pogodbe, ki dovoljuje pomoč „za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti“, kjer taka pomoč nima škodljivega učinka na pogoje trgovanja v takem obsegu, da bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je tudi navedla, da bo upoštevala nekatera merila, ki jih je uporabila v prejšnjih primerih pomoči večjim podjetjem za projekte domačih neposrednih naložb v tujini (glej odstavek 18), da bi našla ravnotežje med koristmi ukrepa v smislu prispevanja k mednarodni konkurenčnosti zadevne gospodarske panoge v EU (to pomeni, ali je pomoč potrebna glede na tveganja, povezana s projektom v državi vlaganja) in njenimi možnimi negativnimi učinki na trgu EU (9).

(33)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se glede spodbujevalnega učinka pomoči zdi, da obstajajo nekateri znaki, ki kažejo, da pomoč ni izpolnila tega merila. Poleg tega je imela pomisleke glede vpliva ukrepa na skupni trg. To je med drugim vključevalo potrebo po pomoči glede na tveganja, povezana s projektom v zadevni državi, in glede na pomanjkljivosti podjetja (podobne tistim, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja).

(34)

Splošno načelo zakonodaje o državni pomoči je, da mora biti dokazano, da upravičenec s prejemom pomoči uvede dodatno dejavnost, ki brez pomoči ne bi bila uvedena, da se lahko pomoč šteje za združljivo s skupnim trgom. Drugače bi pomoč preprosto povzročila izkrivljanje, ne da bi imela kakršen koli pozitivni nasprotni učinek.

(35)

Komisija je že v odločitvi o sprožitvi postopka podvomila, da potrebuje podjetje Djebel pomoč za izvedbo te naložbe.

(36)

Komisija je v svoji odločitvi z dne 22. februarja 2006 poudarila, da priglašeni projekt ni bil prvi projekt internacionalizacije skupine Pestana, katere del je tudi podjetje Djebel. Skupina je že bila dejavna v Mozambiku in zato je obstajal dvom, da je pomoč za prvi poskus internacionalizacije skupine Pestana v Braziliji sploh potrebna (10).

(37)

Poleg tega je podjetje Djebel v lasti glavne hotelske verige na Portugalskem. Od leta 1999 je podjetje razširilo svojo dejavnost v Braziliji, kjer ima trenutno devet hotelov in je med desetimi največjimi hotelskimi verigami. Kot se zdi, to kaže, da bi naložbo nadaljevali tudi brez možnosti za pridobitev pomoči. Še več, pomoč, dodeljena zdaj za naložbo, izvedeno pred več kot sedmimi leti, verjetno ne bo več imela nobene praktične povezave z naložbo.

(38)

Da bi pomoč imela spodbujevalni učinek, je treba tudi dokazati, da je bil zahtevek za pomoč predložen pred začetkom naložbe.

(39)

Komisija poudarja, da je bila naložba izvedena oktobra 1999, več kot eno leto, preden je upravičenec uradno zaprosil za pomoč po shemi državne pomoči N 667/1999 (dne 31. januarja 2001), in tako ni izpolnila merila „spodbujevalnega učinka“, ki ga navadno zahtevajo pravila Skupnosti o državni regionalni pomoči (11).

(40)

Portugalski organi so trdili, da je predlog podjetju FCR za udeležbo pri naložbi, poslan dne 24. maja 1999 (pred naložbo), zadosten dokaz, da je to merilo izpolnjeno. Komisija ni mnenja, da bi lahko tak predlog za udeležbo podjetja tveganega kapitala pri naložbi samega po sebi šteli za zahtevek za državno pomoč, ki bi lahko utemeljil njen spodbujevalni učinek.

(41)

Komisija tudi poudarja, da je podjetje naložbo izvedlo približno pet let in pol pred tem, preden so ji jo portugalski organi priglasili.

(42)

Skladno s tem Komisija sklepa, da Portugalska ni dokazala, da je bila predlagana pomoč potrebna kot nadomestilo za vsa posebna tveganja, povezana s projektom. Tako meni, da pomoč ni bila nujna za to, da skupina Pestana izvede naložbo v Braziliji in sproži to naložbo. Po njenem mnenju pomoč nima nobenega spodbujevalnega učinka.

(43)

Komisija je v prejšnjih zadevah tudi vztrajala, da lahko pomoč za tuje neposredne naložbe okrepi celotni finančni in strateški položaj upravičenca ter tako vpliva na njegov relativni položaj glede na konkurente na trgu EU (12).

(44)

Komisija poudarja, da je skupina Pestana povečala svojo komercialno dejavnost v hotelskem sektorju na podlagi zadevne naložbe, ki ni bila njena prva naložba v tujini. Glede na podatke, ki so jih zagotovili portugalski organi, je naložba v Braziliji, čeprav ni izkoristila pomoči, pomagala okrepiti konkurenčnost skupine Pestana in njeno prepoznavnost na svetovnem turističnem trgu, zlasti z izpostavljanjem blagovne znamke „Pestana Hotels and Resorts“.

(45)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da tudi če bi imela naložba podjetja Djebel pozitiven učinek na Portugalskem, se to načeloma ne more pripisati pomoči, ker, kot je zgoraj opisano, ta v tem primeru nima spodbujevalnega učinka, saj je bil projekt zaključen, preden je podjetje Djebel pomoč zahtevalo, in ta ni bila nujna za izvedbo naložbe.

(46)

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči Komisija natančno prouči ravnotežje med njenimi pozitivnimi in negativnimi učinki ter odloči, ali njeni koristni učinki za Skupnost prevladajo nad njenimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenega Komisija nima razloga za domnevo, da bi dodelitev pomoči podjetju Djebel v zvezi z njegovo naložbo v Braziliji pomagala izboljšati konkurenčnost evropske industrijske panoge ali imela pozitiven učinek na zadevne regije EU. Nasprotno pa bi lahko pomoč okrepila položaj upravičenca v škodo njegovih konkurentov, ki ne prejemajo državne pomoči na trgu, za katerega je značilna intenzivna konkurenca. Zato Komisija meni, da pomoč ne bi imela pozitivnih učinkov za Skupnost, ki bi lahko prevladali nad njenimi negativnimi učinki na konkurenco.

(47)

Komisija sklepa, da Portugalska ni dokazala, da podjetje Djebel brez pomoči ne bi izvedel zadevnega projekta. Učinek pomoči bi tako bil preprosto izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, ne da bi se prispevalo k temu, da bi upravičenec uvedel dodatno dejavnost. Na tej podlagi ne more veljati, da pomoč prispeva k pospeševanju razvoja gospodarske dejavnosti v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES, in je zato nezdružljiva s skupnim trgom.

(48)

Na podlagi zgoraj navedenega se Komisiji ne zdi potrebno, da bi ocenila druge vidike, ki vzbujajo dvome glede združljivosti pomoči, izražene v Odločbi z dne 22. februarja 2006 –