24.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 219/25

(1)

Z dopisom z dne 7. februarja 2006 (evidentiranim 10. februarja 2006) je Portugalska uradno obvestila Komisijo o svojem namenu, da bo ladjedelnici Estaleiros Navais de Viana do Castelo SA („ENVC“) dodelila pomoč za tekoče poslovanje. Komisija je z dopisom z dne 13. marca 2006 zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je Portugalska posredovala z elektronsko pošto z dne 28. aprila 2006.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 23. junija 2006 obvestila Portugalsko o svoji odločitvi, da bo v zvezi s pomočjo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Z dopisom z dne 25. julija 2006 (evidentiranim 26. julija 2006) so portugalski organi predložili svoje pripombe v okviru zgoraj navedenega postopka.

(4)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Tretje stranke niso predložile nobenih pripomb.

(5)

Pomoč je namenjena portugalski ladjedelnici Estaleiros Navais de Viana do Castelo SA („ENVC“), ki trenutno zaposluje približno 1 000 delavcev.

(6)

Ladjedelnica ENVC je 14. novembra 2003 s francoskim ladjarjem, družbo Fouquet Sacops SA, podpisala sporazum o dobavi tankerja za prevoz kemikalij in nafte (trup št. 227) za pogodbeno ceno v višini 22 900 000 EUR. Plovilo je bilo dobavljeno 26. aprila 2005.

(7)

Portugalska predlaga, naj se ladjedelnici ENVC dodeli pomoč za to pogodbo v obliki nepovratnih sredstev v višini 1 461 702 EUR na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1177/2002 o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo (3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 502/2004 (4) („Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu“). Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu je začela veljati 3. julija 2002 in prenehala veljati 31. marca 2005, tako da ni bila več veljavna v času, ko je Portugalska priglasila pomoč.

(8)

Portugalska trdi, da je zadevna pogodba še vedno upravičena do pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu iz naslednjih razlogov.

(9)

Člen 4 Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu navaja, da „se Uredba uporablja za dokončne pogodbe, podpisane od začetka veljavnosti te uredbe do izteka veljavnosti Uredbe … “. Portugalska v zvezi s tem trdi, da je bila zadevna pogodba podpisana 14. novembra 2003, tj. v času veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, in je zato še vedno upravičena do pomoči.

(10)

Portugalska nadalje trdi, da je bila zadevna pogodba predmet nižjih cenovnih ponudb korejskih ladjedelnic in zato izpolnjuje pogoje iz člena 2 Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, ter da je pomoč tako upravičena, saj preprečuje nelojalno konkurenco korejskih ladjedelnic.

(11)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v zadevnem primeru navedla, da ima pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu iz naslednjih razlogov.

(12)

Prvič, Komisija je imela pomisleke o spodbujevalnem učinku pomoči. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da Portugalska ni predložila dokazov, da so v času, ko je ladjedelnica ENVC podpisala pogodbo, obstajala javna zagotovila, da bo ladjedelnica prejela pomoč. Nasprotno, Portugalska ni imela vzpostavljene sheme začasnega obrambnega mehanizma. Poleg tega je bila glede na razpoložljive informacije odločitev portugalskih organov, da dodelijo pomoč ladjedelnici ENVC (ki je odvisna od odobritve Komisije), sprejeta šele 28. decembra 2005, tj. dolgo po tem, ko je bila pogodba podpisana in ladja dobavljena. Tako se je zdelo, da podpisa pogodbe s strani ladjedelnice ENVC ni sprožila državna pomoč, saj pomoč v času zaključka projekta ni bila na razpolago.

(13)

Drugič, Komisija je izrazila dvom o pravni podlagi za odobritev pomoči. Komisija je opozorila, da je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in tako ni več veljala, ko je Portugalska priglasila pomoč. Čeprav se je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala za pogodbe, podpisane med obdobjem njene uporabe, je bilo dvomljivo, da bi Komisija lahko še vedno ocenila priglašen ukrep na podlagi instrumenta, ki ni več del zakonodaje EU.

(14)

Komisija je poleg tega opozorila, da je Koreja oporekala skladnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu s pravili STO. Odbor STO je 22. aprila 2005 izdal poročilo, v katerem je sklenil, da so Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu in več nacionalnih shem začasnega obrambnega mehanizma, ki so obstajale v času, ko je Koreja sprožila spor pri STO, kršile člen 23.1 Sporazuma o pravilih in postopkih poravnavanja sporov (Understanding on Rules and Procedures governing the Settlement of Disputes – DSU) (5). Organ STO za poravnavo sporov (OPS) je 20. junija 2005 sprejel poročilo odbora, vključno z njegovim priporočilom, naj Skupnost zagotovi skladnost Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu in nacionalnih shem začasnega obrambnega mehanizma s svojimi obveznostmi na podlagi sporazumov STO (6). Skupnost je 20. julija 2005 obvestila OPS, da je že zagotovila skladnost s sklepom in priporočili OPS, saj je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in države članice ne morejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi te uredbe.

(15)

Če bi odobrili predlagano pomoč, bi bilo enako, kot da bi še naprej uporabljali Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu in kršili obveznost Skupnosti, da zagotovi skladnost s sklepom OPS. Komisija zato v tej fazi ni menila, da bi pomoč lahko bila skladna z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(16)

Tretjič, Komisija je v zvezi z intenzivnostjo pomoči ugotovila, da je znesek pomoči presegal 6 % pogodbene vrednosti in je bil tako v nasprotju z največjo dovoljeno intenzivnostjo pomoči iz člena 2(3) Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu.

(17)

Portugalska je navedla, da znesek pomoči, na katerega se je sklicevala Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (1 401 702 EUR) (7), ni ustrezal priglašenemu znesku pomoči (1 461 702 EUR).

(18)

Portugalska je v zvezi z intenzivnostjo pomoči navedla, da je v skladu z Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu največja intenzivnost pomoči znašala 6 % pogodbene vrednosti pred pomočjo (v nasprotju s 6 % pogodbene vrednosti, navedenimi v odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave (8) in da je bila na tej podlagi intenzivnost pomoči v skladu z Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu.

(19)

Širše povedano, Portugalska je navedla, da je bil cilj Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu preprečiti nelojalno konkurenco iz Koreje in da so za vse ladjedelnice v EU veljali enaki pogoji za pridobitev pomoči na podlagi te uredbe. Po mnenju Portugalske zato pomoč ni vplivala na trgovino na skupnem trgu in je bilo iz tega razloga dvomljivo, da je šlo za državno pomoč na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

(20)

Portugalska je v zvezi s spodbujevalnim učinkom predložila nove dokaze, ki kažejo, da je ladjedelnica zahtevala pomoč 25. septembra 2003, tj. pred podpisom pogodbe. V tej zvezi je Portugalska predložila izvod dopisa, ki so ga portugalski organi poslali ladjedelnici 26. septembra 2003 in v katerem so potrdili prejem zahtevka za pomoč ter ladjedelnico opozorili, da je pomoč odvisna od odobritve Komisije. Portugalska meni, da ta dopis kaže na pripravljenost portugalskih organov dodeliti pomoč, če so izpolnjeni vsi pravni pogoji.

(21)

Portugalska je nadalje trdila, da je na podlagi predhodne prakse obstajal dogovor, da bo Portugalska podprla zahtevke za pomoč ladjedelniške industrije, če bo za to obstajala pravna podlaga (v tem primeru Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu). Dejstvo, da je Portugalska uradno odobrila pomoč šele decembra 2005, je bilo posledica notranjih upravnih zamud. To vseeno ne vpliva na dejstvo, da je ladjedelnica pričakovala prejem pomoči na podlagi zgornjih premislekov (glej uvodno izjavo 20) in splošne politike portugalskih organov v tej zvezi. Ladjedelnica je imela dokaze, da so korejske ladjedelnice ponudile nižje cene v zvezi s pogodbo, in pogodbo je sprejela ob predpostavki, da bo prejela pomoč od portugalskih organov.

(22)

V zvezi s pravno podlago za odobritev pomoči je Portugalska v priglasitvi ponovila svoje pripombe, da je bila Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ustrezna podlaga za odobritev pomoči, saj je bila pogodba podpisana v času veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu in dejansko preden je OPS obsodil Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu. Portugalska je navedla, da se razmere tako niso nič razlikovale od razmer, v katerih so druge države članice dodelile ukrepe pomoči (na podlagi shem začasnega obrambnega mehanizma) za pogodbe, podpisane v času veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Upravičenost pogodb do pomoči je bila odvisna od trenutka, v katerem so bile podpisane pogodbe, in ne od trenutka, ko je bila pomoč priglašena ali dodeljena. Portugalska je prav tako navedla, da se od nobene upravičene ladjedelnice ni zahtevala povrnitev pomoči po poročilu Odbora STO. Neodobritev pomoči ladjedelnici ENVC bi bila zato v nasprotju s splošnim načelom enakega obravnavanja.

(23)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(24)

Komisija meni, da predlagan ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES: ukrep ima obliko nepovratnih sredstev, ki se financirajo z državnimi sredstvi; tudi če bi se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala v vseh državah članicah, kot to trdi Portugalska, je ukrep selektiven, saj je omejen samo na ladjedelnico ENVC; ta selektivna nepovratna sredstva lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, saj ladjedelnici ENVC zagotavljajo prednost pred konkurenti, ki ne prejmejo pomoči. Nenazadnje je ladjedelništvo gospodarska dejavnost, ki vključuje obsežno trgovino med državami članicami. Ukrep kot tak vpliva na trgovino med državami članicami.

(25)

Komisija tako potrjuje, da priglašeni ukrep pomoči spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES.

(26)

Po pripombah, ki jih je predložila Portugalska, Komisija potrjuje, da priglašen znesek pomoči znaša 1 461 702 EUR. Na podlagi člena 2(3) Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu je največja dovoljena intenzivnost pomoči 6 % pogodbene vrednosti pred pomočjo (9). Komisija ugotavlja, da je priglašena pomoč skladna z največjo intenzivnostjo pomoči, ki jo dovoljuje Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu.

(27)

Državno pomoč je načeloma mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom samo, če upravičeno podjetje pripravi do tega, da deluje na način, ki pomaga doseči cilje, predvidene v ustreznem odstopanju (10).

(28)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je bil cilj Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu „ladjedelnicam Skupnosti učinkovito omogočiti premagati nelojalno korejsko konkurenco“ (glej uvodno izjavo 6). Tako bi bilo mogoče dovoliti neposredno pomoč v višini 6 % pogodbene vrednosti, če bi obstajala konkurenca za isto pogodbo s strani neke ladjedelnice v Koreji, ki bi ponujala nižjo ceno (člen 2).

(29)

Iz novih dokazov, ki jih je predložila Portugalska, je razvidno, da je bila pomoč zahtevana pred podpisom pogodbe. Poleg tega je Portugalska predložila izvod dopisa, ki so ga pristojni portugalski organi (Generalni direktorat za industrijo) poslali ladjedelnici ENVC dne 26. septembra 2003, v katerem so potrdili prejem zahtevka za pomoč in zahtevali dokazila o skladnosti s členom 2(1) Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu (tj. dokazila o obstoju konkurence v zvezi s pogodbo s strani korejske ladjedelnice, ki je ponujala nižjo ceno – ladjedelnica je ta dokazila predložila naknadno) ter ladjedelnico opozorili, da je dodelitev pomoči odvisna od predhodne priglasitve pomoči Komisiji in odobritve pomoči s strani Komisije. Komisija meni, da so zgoraj navedena dejstva kazala, da so bili portugalski organi pripravljeni dodeliti pomoč, če bi bili izpolnjeni vsi pogoji. Ker se je zdelo, da so bili v tem primeru izpolnjeni vsi pogoji upravičenosti, je ladjedelnica na podlagi teh dejstev verjetno pričakovala, da bo prejela pomoč (11). To je odpravilo pomisleke Komisije o spodbujevalnem učinku pomoči.

(30)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave ugotovila, da je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in da se ni več uporabljala v času, ko je Portugalska priglasila pomoč. Čeprav se je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala za pogodbe, podpisane v obdobju njene uporabe, je bilo dvomljivo, da bi Komisija lahko še vedno ocenjevala priglašen ukrep na podlagi instrumenta, ki ni več del zakonodaje EU.

(31)

Pripombe, ki jih je predložila Portugalska po odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, niso odpravile pomislekov Komisije v zvezi s tem vprašanjem.

(32)

Komisija v zvezi s priglašeno pomočjo ugotavlja, da je njena praksa utemeljiti oceno na zakonodaji, ki velja v času ocene (12), razen če je v sami veljavni zakonodaji določeno drugače. Portugalska je interno odobrila pomoč (ki je predmet odobritve Komisije) in jo priglasila Komisiji dolgo po tem, ko je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati.

(33)

Portugalska v zvezi s tem trdi, da se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporablja za zadevno pogodbo na podlagi člena 4 Uredbe, ki navaja, da „se Uredba uporablja za dokončne pogodbe, podpisane od začetka veljavnosti te uredbe do izteka veljavnosti Uredbe …“. Portugalska trdi, da je bila pogodba podpisana 14. novembra 2003, tj. v času, ko je še veljala Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu, in zato ostaja upravičena do pomoči.

(34)

Komisija pa meni, da člen 4, kot je naveden zgoraj, ne opredeljuje časovne uporabe Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Časovna uporaba te uredbe je opredeljena v členu 5 (13), v katerem je navedeno, da „preneha veljati 31. marca 2005“.

(35)

Člen 4 pa nasprotno določa dodatne pogoje za združljivost pomoči. To potrjuje tudi drugi del člena 4, ki določa, da se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ne uporablja za „končne pogodbe, podpisane preden Skupnost v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi, da je proti Koreji začela postopek reševanja spora (…), in za končne pogodbe, podpisane en mesec ali več potem, ko Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi, da so postopki reševanja spora rešeni ali prekinjeni“.

(36)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da naj bi se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala samo v času nerešenega spora s Korejo (14) in v vsakem primeru najpozneje do 31. marca 2005.

(37)

To razlago podpira sam cilj Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu: oblikovana je bila kot „izjemen in začasen ukrep, da se pomaga ladjedelnicam Skupnosti v segmentih, ki so utrpeli škodljive učinke v obliki materialne škode in resno škodo, ki jih je povzročila nelojalna korejska konkurenca, (naj se odobri) za omejene tržne segmente in samo za kratko obdobje …“ (15) (uvodna izjava 3).

(38)

Dejstvo, da Svet ni obnovil te uredbe po prenehanju njene veljavnosti je jasen znak, da ni nameraval ohraniti pooblastila Komisije za dodeljevanje odobritev pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. To je v skladu z dejstvom, da je Skupnost obvestila OPS, da države članice ne smejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi zadevne uredbe.

(39)

Komisija v tem okviru ugotavlja, da je treba na razlago Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu gledati tudi z vidika mednarodnih obveznosti Skupnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je treba zakonodajo Skupnosti čim bolj razlagati na način, ki je skladen z mednarodnim pravom, vključno z obveznostmi ES do STO (16).

(40)

Poročilo Odbora in sklep OPS, s katerim je bilo sprejeto to poročilo, sta obsodila Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu kot tako, ker je kršila pravila STO, in od Skupnosti zahtevala, naj preneha uporabljati Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu. Obveznost Skupnosti, da izvaja sklep OPS, pokriva tudi prihodnje odločitve o dodelitvi nove pomoči pri uporabi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu (17). Ko je Skupnost OPS obvestila, da je že zagotovila skladnost s sklepom in priporočili OPS, saj je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in države članice ne smejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi te uredbe, zavezala, da ne bo več odobrila nove pomoči na podlagi te uredbe. V skladu s tem bi odobritev zadevne pomoči povzročila kršitev mednarodnih obveznosti Skupnosti.

(41)

Nenazadnje je treba opozoriti, da Portugalska ni predložila svoje priglasitve v razumnem roku. Portugalska je priglasila ukrep šele 7. januarja 2006, tj. približno 27 mesecev po tem, ko je ladjedelnica vložila zahtevek za pomoč, 10 mesecev po tem, ko je prenehala veljati Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu, in 6 mesecev po tem, ko je Skupnost obvestila OPS, da države članice ne smejo več dodeljevati pomoč za tekoče poslovanje na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Zaradi izjemne in začasne narave uredbe ter obveznosti ES do STO, s katerimi je bila Portugalska seznanjena, Portugalska ni mogla pričakovati, da se bo mehanizem uporabljal tudi po datumu njegovega izteka.

(42)

Komisija nadalje ugotavlja, da tudi če je ladjedelnica ENVC pričakovala, da bo prejela pomoč, je to ne upravičuje do prejema pomoči, ki ni bila odvisna samo od odobritve Portugalske, temveč tudi od priglasitve pomoči Komisiji in odobritve Komisije.

(43)

Podobno in v nasprotju s trditvijo Portugalske v tej zadevi ne obstaja nikakršen dvom glede načela enakega obravnavanja. Ladjedelnice v državah članicah, ki so imele vzpostavljeno shemo začasnega obrambnega mehanizma, so bile upravičene do prejema pomoči na podlagi shem, ki jih je Komisija odobrila pred 30. marcem 2005, vendar pa Komisija od tega datuma ni sprejela nobenih nadaljnjih odločitev glede odobritve nove pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Komisija poleg tega ugotavlja, da v skladu s sklepom OPS obveznost, da se preneha dodeljevati nova pomoč na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, velja za pomoč na podlagi odobrenih shem in ad hoc pomoč, ter tako ne razlikuje med pomočjo ladjedelnicam na podlagi sheme ali, kot v tem primeru, ad hoc pomočjo izven sheme (glej odstavek 14 zgoraj: sklep OPS je priporočil, naj Skupnost poleg Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu uskladi tudi nacionalne sheme začasnega obrambnega mehanizma s svojimi obveznostmi na podlagi sporazumov STO).

(44)

Komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da priglašene pomoči ni mogoče odobriti na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Ker se ne uporablja nobena klavzula o izvzetju na podlagi člena 87(2) ali (3) Pogodbe ES, je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom –