6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/1

ODLOČBA št. 573/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. maja 2007

o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju menja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z namenom postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil odločenost vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi moral biti cilj skupne evropske azilne politike in politike priseljevanja poštena obravnava državljanov tretjih držav in boljše upravljanje migracijskih tokov. Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, bi morala biti sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega tistim, ki so jih okoliščine prisilile, da upravičeno iščejo zaščito v Evropski uniji.

(3)

Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in v Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu „Ženevska konvencija“).

(4)

Pri ravnanju z osebami, ki spadajo v področje uporabe te odločbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo.

(5)

V skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah bi morale biti, če je to ustrezno, „koristi otroka“ glavno vodilo za države članice pri izvajanju te odločbe.

(6)

Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva mehanizme, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo Sveta 2000/596/ES (4) ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000–2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 (5). To je zagotovilo trajno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Evropskega sklada za begunce v obdobju obdobje 2000–2004.

(7)

Evropski svet je v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 določil vrsto ciljev in prednostnih nalog z namenom nadaljnjega razvoja skupnega evropskega azilnega sistema v njegovi drugi fazi.

(8)

Evropski svet je zlasti poudaril potrebo po tem, da Evropska unija v duhu skupne odgovornosti prispeva k dostopnejšemu, pravičnejšemu in učinkovitejšemu mednarodnemu sistemu zaščite in zagotovi dostop do zaščite in trajnih rešitev na najzgodnejši stopnji, in pozval k razvoju regionalnih programov EU za zaščito, vključno s skupnim programom za ponovno naseljevanje za države članice, ki so v takšnem programu pripravljene sodelovati.

(9)

Evropski svet je pozval tudi k vzpostavitvi ustreznih struktur, ki bodo vključevale nacionalne azilne službe držav članic, za lažje praktično skupno sodelovanje pri doseganju enotnega postopka na ravni EU, skupno zbiranje, oceno in uporabo informacij o državi izvora ter pri soočanju s posebnimi pritiski na azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti, ki izhajajo iz takšnih dejavnikov, kot je geografska lega.

(10)

Glede na ustanovitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, Evropskega sklada za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, zlasti z namenom določitve skupnih ureditev upravljanja, nadzora in vrednotenja, bi bilo treba ustanoviti nov Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu „Sklad“).

(11)

Glede na področje uporabe in namen Sklada ta v nobenem primeru ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.

(12)

Trajanje Sklada bi bilo treba prilagoditi trajanju večletnega finančnega okvira, kot je določen v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(13)

Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (7), Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (8) in Odločbo Sveta 2007/.../ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (9), in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega poglavja Pogodbe.

(14)

Primerno je podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic, da se zagotovijo primerni pogoji sprejema beguncev, razseljenih oseb in oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (10), da se uporabljajo pošteni in učinkoviti azilni postopki in spodbujajo dobre prakse na področju azilne politike, tako da se zaščitijo pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in omogoči učinkovito delovanje azilnih sistemov držav članic.

(15)

Vključevanje beguncev v družbo države, kjer so naseljeni, je eden izmed ciljev Ženevske konvencije. Takšnim osebam mora biti zagotovljeno, da delijo vrednote, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. V ta namen bi bilo treba podpirati ukrepe držav članic, da bi se spodbudilo njihovo socialno, ekonomsko in kulturno vključenost, v kolikor ta prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden izmed temeljnih nalog Skupnosti, predvidenih v členih 2 in 3(1)(k) Pogodbe.

(16)

V luči Haaškega programa bi bilo treba zagotoviti, da se sredstva Sklada za doseganje ciljev azilne politike Evropske unije uporabljajo kar najbolj učinkovito, ob upoštevanju potrebe po podpori ponovni naselitvi in praktičnemu sodelovanju med državami članicami, med drugim pri soočanju s posebnimi pritiski na sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme.

(17)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic glede povečanja njihovih zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami.

(18)

Sklad bi moral tudi podpirati prostovoljna prizadevanja držav članic, da se na njihovem ozemlju zagotovi mednarodna zaščita in trajna rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so po opredelitvi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) upravičene do ponovne naselitve, kot so ukrepi držav članic za oceno potreb po ponovni naselitvi in premestitev zadevnih oseb na svoje ozemlje, z namenom, da se jim zagotovi zanesljiv pravni status in spodbudi njihovo učinkovito vključevanje.

(19)

Sklad naj bi v skladu s svojo naravo zagotavljal podporo prostovoljni delitvi bremen, o kateri se dogovorijo države članice, ki vključuje premestitve upravičencev do mednarodne zaščite ter prosilcev za mednarodno zaščito iz ene države članice v drugo, pri čemer se jim dodeli enakovredna zaščita.

(20)

Sklad bi moral biti tudi sposoben zagotoviti ustrezno podporo skupnim prizadevanjem držav članic za opredelitev, medsebojno uporabo in spodbujanje najboljših praks ter vzpostavitev učinkovitih struktur sodelovanja za izboljšanje kakovosti sprejemanja odločitev v okviru skupnega evropskega azilnega sistema.

(21)

Za izvajanje nujnih ukrepov bi bilo treba vzpostaviti finančno rezervo, da se zagotovi začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (11).

(22)

Treba bi bilo tudi omogočiti, da se to finančno rezervo uporabi tudi za podporo prizadevanj držav članic za soočanje s posebnimi pritiski, ki so posledica nenadnih prihodov velikega števila oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, in ki bi pomenili znatne in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti ali azilne sisteme držav članic. Za te primere bi bilo treba določiti pogoje in postopek za dodelitev finančne pomoči.

(23)

Podpora, ki jo zagotavlja sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na večletnem programu, ki se ga v vmesnem obdobju pregleda, in na letnem programu, ki ga ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripravi vsaka država članica.

(24)

Čeprav je primerno, da se vsaki državi članici dodeli določen znesek, je hkrati pošteno, da se velik del razpoložljivih letnih sredstev razporedi sorazmerno glede na obremenitev vsake države članice pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, vključno z begunci, ki uživajo mednarodno zaščito v okviru nacionalnih programov.

(25)

Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in trajna rešitev prek ponovne naselitve, bi morale biti vključene med upravičence do mednarodne zaščite, število katerih se upošteva pri razdelitvi razpoložljivih letnih sredstev med države članice.

(26)

Ob upoštevanju pomena strateške uporabe ponovne naselitve iz držav ali regij, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite, bi bilo treba zagotoviti dodatno finančno podporo za ponovno naselitev oseb iz novih neodvisnih držav na zahodu in držav podsaharske Afrike, ki so tako poimenovane v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o regionalnih programih zaščite z dne 1. septembra 2005 in Sklepih Sveta z dne 12. oktobra 2005, in iz katerih koli drugih držav ali regij, ki bodo določene v prihodnosti.

(27)

Dodatno finančno podporo bi bilo treba zagotoviti tudi za ukrepe ponovne naselitve, namenjene določenim posebej ranljivim kategorijam oseb, pri katerih se ugotovi, da je ponovna naselitev najprimernejša rešitev za njihove posebne potrebe.

(28)

V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, (12) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisiji bi bilo z uporabo teh pogojev omogočeno preveriti, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe.

(29)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.

(30)

V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada.

(31)

Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.

(32)

Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.

(33)

Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.

(34)

Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada.

(35)

Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek ovrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta.

(36)

Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(37)

Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(38)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13).

(39)

Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom.

(40)

Odločbo 2004/904/ES bi bilo treba razveljaviti.

(41)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.

(42)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.

(43)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je zato ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja.

(44)

V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz Naslova IV tretjega dela te pogodbe (14) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu „Sklad“), kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. 574/2007/ES, Odločbo št. 575/2007/ES in Odločbo 2007/.../ES, katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.

Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.

Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.

Člen 2

Splošni cilj Sklada

1.   Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.

2.   Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.

Člen 3

Upravičeni ukrepi v državah članicah

1.   Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki se nanašajo na eno ali več naslednjih področij:

(a)

pogoje sprejema in azilne postopke;

(b)

vključevanje oseb iz člena 6, katerih bivanje v posamezni državi članici je trajne in stabilne narave;

(c)

povečanje zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo Skupnosti, ki se nanaša na skupni evropski azilni sistem, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami;

(d)

ponovno naselitev oseb iz člena 6(e) V tej odločbi ponovna naselitev pomeni postopek, s katerim se na zahtevo UNHCR na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva premestijo iz tretje države v državo članico, kjer jim je dovoljeno bivajo na podlagi enega izmed naslednjih statusov:

(i)

statusa begunca v smislu člena 2(d) Direktive 2004/83/ES; ali

(ii)

statusa, ki v okviru nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti zagotavlja enake pravice in ugodnosti kakor status begunca;

(e)

premestitev oseb, ki spadajo v kategorije iz člena 6(a) in (b), iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo priznana podobna zaščita, ter oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), v drugo državo članico, kjer bodo obravnavali njihove prošnje za mednarodno zaščito.

2.   Upravičeni ukrepi v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki vključujejo naslednje:

(a)

infrastrukturo za naselitev ali naselitvene storitve;

(b)

strukture in usposabljanje za zagotovitev dostopa prosilcev za azil do azilnih postopkov;

(c)

zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene oskrbe ali psihološke pomoči;

(d)

socialno varstvo, zagotavljanje informacij ali pomoč pri upravnih in/ali sodnih formalnostih in zagotavljanje informacij ali svetovanje glede morebitnega izida azilnega postopka, tudi glede takih vidikov, kot je prostovoljno vračanje;

(e)

pravna in jezikovna pomoč;

(f)

izobraževanje, jezikovno usposabljanje in druge pobude, ki so primerne glede na status zadevne osebe;

(g)

zagotavljanje podpornih storitev, kot sta prevajanje in usposabljanje, da se izboljšajo pogoji sprejema ter učinkovitost in kakovost azilnih postopkov;

(h)

informacije za lokalne skupnosti pa tudi usposabljanje za osebje lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete v državi gostiteljici;

(i)

premestitev oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), iz države članice, kjer se dejansko nahajajo, v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njihovih prošenj za azil.

3.   Glede vključevanja oseb iz odstavka (1)(b) v družbe držav članic, vključno z njihovimi družinskimi člani, upravičeni ukrepi vključujejo naslednje:

(a)

nasvete in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, vključevanja na trg dela, zdravstvene oskrbe, psihološke pomoči ter socialnega varstva;

(b)

ukrepe, ki omogočajo tem osebam, da se prilagodijo družbi države članice v socialno-kulturnem smislu in delijo vrednote, vsebovane v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije;

(c)

ukrepe za spodbujanje trajne udeležbe v civilnem in kulturnem življenju;

(d)

ukrepe, ki se osredotočajo na izobraževanje, poklicno usposabljanje, priznavanje kvalifikacij in diplom;

(e)

ukrepi, namenjeni spodbujanju samostojnosti in omogočanju, da se lahko te osebe preživljajo same;

(f)

ukrepe, ki spodbujajo pomembne stike in konstruktivni dialog med temi osebami in družbo, ki jih je sprejela, vključno z ukrepi, ki spodbujajo vključevanje ključnih partnerjev, kot so javnost, lokalni organi, begunske organizacije, prostovoljne skupine, socialni partnerji in širša civilna družba;

(g)

ukrepe v podporo tem osebam pri pridobivanju spretnosti, vključno z jezikovnim usposabljanjem;

(h)

ukrepe, ki spodbujajo tako enakost dostopa in enakost rezultatov v zvezi s postopki teh oseb v javnih ustanovah.

4.   V zvezi z ukrepi glede povečanja zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:

(a)

ukrepi, ki spodbujajo zbiranje, uporabo in razširjanje informacij o državi izvora, vključno s prevajanjem;

(b)

ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje statističnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemu, integraciji in upravičencih do mednarodne zaščite;

(c)

ukrepi za povečanje zmogljivosti za presojo prošenj za azil, vključno s pritožbami;

(d)

ukrepi, ki prispevajo k oceni azilnih politik, kot so nacionalne presoje vplivov, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalcev in primerjalnih analiz.

5.   V zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na ponovno naselitev, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:

(a)

ukrepi v zvezi z oblikovanjem in razvojem programa ponovne naselitve;

(b)

ukrepi v zvezi z oceno možnih primerov ponovne naselitve s strani pristojnih organov držav članic, kot so vodenje misij v državo gostiteljico, razgovori, zdravstveno in varnostno preverjanje;

(c)

ocena zdravstvenega stanja pred odhodom in zdravljenje;

(d)

dobava materiala pred odhodom;

(e)

ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;

(f)

organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;

(g)

zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.

6.   V zvezi z ukrepi glede premestitve upravičencev in prosilcev do mednarodne zaščite med državami članicami, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:

(a)

ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;

(b)

organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;

(c)

zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.

7.   Tudi ukrepi iz odstavkov 2 in 3 so upravičeni do podpore iz Sklada, če so namenjeni osebam iz člena 6(e).

8.   Ukrepi iz odstavkov 1 do 6 predvsem spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.

9.   Ukrepi upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, koristi otrok, posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in žrtve mučenja, posilstva ali drugih resnih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali zlorabe, žrtve trgovine z ljudmi ter posamezniki, ki potrebujejo nujno oskrbo in osnovno zdravljenje.

10.   Sklad podpira samo ukrepe v povezavi z nastanitvijo oseb iz člena 6(c), kar je ločeno od prostorov ali centrov, namenjenih samo osebam, katerim se zavrne vstop, in osebam, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanji meji z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic.

Člen 4

Ukrepi Skupnosti

1.   Na pobudo Komisije se lahko porabi do 10 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu „ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki se uporabljajo za ciljne skupine iz člena 6.

2.   Da bi bili ukrepi Skupnosti upravičeni do financiranja, morajo predvsem:

(a)

poglabljati sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks, vključno s storitvami tolmačenja in prevajanja, ki podpirajo takšno sodelovanje;

(b)

podpirati vzpostavitev omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost azilne politike;

(c)

podpirati nadnacionalne akcije za ozaveščanje;

(d)

podpirati študije, razširjanje in izmenjavo informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih azilnih politik, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije, ter o sodelovanju ključnih partnerjev, kot so lokalni in regionalni organi, begunske organizacije ter prostovoljne skupine na nacionalni ravni;

(e)

podpirati pilotne projekte, vključno z inovativnimi projekti in študijami, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in ki preučujejo zakonodajo Skupnosti na tem področju;

(f)

podpirati razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod ter kazalcev za merjenje razvoja na področju azilne politike s strani držav članic;

(g)

mrežam, ki povezujejo nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil ter jih je najti v vsaj desetih državah članicah, ponuditi strukturno podporo za lažjo izmenjavo izkušenj in ustreznih praks, ter zagotoviti, da se pri razvoju azilne politike Skupnosti ter v praksi upoštevajo izkušnje nevladnih organizacij ter interesi beguncev in prosilcev za azil;

(h)

v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje, državam članicam zagotavljati podporne storitve.

3.   Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 5

Nujni ukrepi

1.   V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES Sklad prav tako financira ukrepe za pomoč državam članicam, ki so ločeni in se izvajajo poleg ukrepov iz člena 3.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 Sklad zagotavlja tudi pomoč državam članicam za izvajanje nujnih ukrepov za soočanje s posebnimi pritiski. Za take posebne pritiske so značilni nenadni prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito, na določene točke na mejah, kar pomeni izjemno težke in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo zadevne države članice in lahko ogrozi človeško življenje, blaginjo ali dostop do zaščite, zagotovljene z zakonodajo Skupnosti.

3.   Ukrepi za soočanje s posebnimi pritiski iz odstavka 2 so upravičeni do podpore iz Sklada, če:

(a)

jih je treba izvesti nemudoma in jih ni mogoče vključiti v zadevni letni program; ter

(b)

ne trajajo več kot šest mesecev.

4.   Upravičeni nujni ukrepi zadevajo naslednje vrste ukrepov:

(a)

sprejem in nastanitev;

(b)

zagotavljanje sredstev za preživljanje, vključno s hrano in obleko;

(c)

zdravstvena, psihološka ali druga pomoč;

(d)

stroški osebja in uprave, ki so povezani s sprejemom zadevnih oseb in z izvajanjem ukrepov;

(e)

logistični stroški in stroški prevoza;

(f)

pravna in jezikovna pomoč;

(g)

zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, strokovnega znanja v zvezi s potrdilom o državi izvora (COI) in drugih ukrepov, ki prispevajo k hitri identifikaciji oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, ter pravičnemu in učinkovitemu obravnavanju prošenj za azil.

5.   Ukrepi iz odstavka 4 se lahko izvajajo ob podpori skupin strokovnjakov.

Člen 6

Ciljne skupine

V tej odločbi ciljne skupine zajemajo naslednje kategorije:

(a)

vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ima status, opredeljen v Ženevski konvenciji ter ki ima dovoljenje za bivanje kot begunec v eni od držav članic;

(b)

vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki uživa obliko subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES;

(c)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je zaprosila za eno od oblik zaščite, opisane v točkah (a) in (b);

(d)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES;

(e)

vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je ravno v postopku ponovne naselitve ali je bila ponovno naseljena v državi članici.

POGLAVJE II

NAČELA POMOČI

Člen 7

Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda

1.   Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.

2.   Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 18.

3.   Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.

Člen 8

Programiranje

1.   Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2008–2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 22. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.

2.   Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.

Člen 9

Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov

1.   Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 18 in 20 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.

2.   Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.

Člen 10

Načini izvajanja

1.   Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 4 in tehnične pomoči iz člena 15 te odločbe.

2.   Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:

(a)

preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 32;

(b)

zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46.

Člen 11

Partnerstvo

1.   Vsaka država članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.

Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti UNHCR, ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.

2.   Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.

POGLAVJE III

FINANČNI OKVIR

Člen 12

Skupna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 628 milijonov EUR.

2.   Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

3.   Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 13.

Člen 13

Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah

1.   Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme fiksni znesek v višini 300 000 EUR.

Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za obdobje 2008–2013 za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.

Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013, za preostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.

2.   Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:

(a)

30 % sorazmerno s številom sprejetih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(a), (b) in (e), v preteklih treh letih;

(b)

70 % sorazmerno s številom registriranih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(c) in (d), v preteklih treh letih.

Za namene te razdelitve se osebe iz člena 6(e) ne upoštevajo v kategoriji iz člena 6(a).

3.   Države članice prejmejo fiksni znesek v višini 4 000 EUR za vsako ponovno naseljeno osebo, ki spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnih programov zaščite;

(b)

mladoletniki brez spremstva;

(c)

otroci in ženske, ki so ogroženi zlasti zaradi psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali izkoriščanja;

(d)

osebe z resnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s ponovno naselitvijo.

4.   V primerih, ko država članica ponovno naseli osebo, ki spada v več kot eno izmed kategorij iz odstavka 3, za to osebo država fiksni znesek prejme samo enkrat.

5.   Za referenčne zneske se štejejo zadnje statistike, ki jih v skladu z zakonodajo Skupnosti izdela Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov držav članic.

Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.

V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme kot referenčne. Da bi se te podatke lahko sprejelo kot referenčne, države članice na zahtevo Komisiji (Eurostat) predložijo vse potrebne podatke.

6.   Države članice do 1. maja vsako leto Komisiji predložijo oceno števila oseb iz odstavka 3, ki jih bodo ponovno naselile v naslednjem letu, vključno z razdelitvijo po različnih kategorijah iz navedenega odstavka. Komisija te informacije sporoči Odboru iz člena 52.

Člen 14

Struktura financiranja

1.   Finančni prispevek v okviru Sklada ima obliko donacij.

2.   Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.

3.   Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.

4.   Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.

Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 17.

Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.

5.   Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:

(a)

položaja in zahtev v zadevni državi članici;

(b)

stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;

(c)

izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;

(d)

obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.

6.   Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.

7.   Prispevek Skupnosti k podpornim ukrepom, ki se izvajajo v skladu s členom 3(4), ne presega 15 % skupnega zneska letnih sredstev, dodeljenih vsaki državi članici v skladu s členom 13.

Člen 15

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.   Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.

2.   Ti ukrepi vključujejo:

(a)

študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;

(b)

ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;

(c)

vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;

(d)

oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;

(e)

izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;

(f)

ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 25; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 31(2).

Člen 16

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.   Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.

2.   Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:

(a)

za obdobje 2008–2010, 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR; in

(b)

za obdobje 2011–2013, 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR.

POGLAVJE IV

PROGRAMIRANJE

Člen 17

Sprejetje strateških smernic

1.   Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju azilne politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.

2.   Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema.

3.   Komisija do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.

4.   Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.

Člen 18

Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov

1.   Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 17 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:

(a)

opis trenutnega stanja v državi članici glede na ureditve sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;

(b)

analizo zahtev v zadevni državi članici glede sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja, in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;

(c)

predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;

(d)

navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi in nacionalnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti;

(e)

podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;

(f)

opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 11;

(g)

osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;

(h)

določbe za zagotovitev objave večletnega programa.

2.   Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.

3.   Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:

(a)

njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 17;

(b)

ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;

(c)

skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;

(d)

njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.

4.   Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.

5.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.

Člen 19

Revizija večletnih programov

1.   Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.

2.   Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 20

Letni programi

1.   Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.

2.   Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 13 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.

3.   Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:

(a)

splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;

(b)

opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa;

(c)

predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 16 z namenom izvajanja letnega programa.

4.   Z odstopanjem od ostavka 3 države članice predložijo Komisiji osnutke letnih programov za leto 2008 do 1. marca 2008.

5.   Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.

Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.

Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.

6.   Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.

Člen 21

Posebne določbe v zvezi z nujnimi ukrepi

1.   Države članice predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in izvedbeni načrt za nujne ukrepe v skladu s členom 5, vključno z opisom načrtovanih ukrepov in odgovornih organov za njihovo izvajanje.

2.   Država članica, ki zaprosi za pomoč Sklada, da bi se soočila s posebnimi pritiski iz člena 5(2) Komisiji predloži prošnjo z vsemi potrebnimi podatki, vključno:

(a)

s podrobnim opisom trenutnega stanja, zlasti glede števila prihodov, vplivov na sprejemne zmogljivosti in azilni sistem ali infrastrukturo ter nujnih potreb, kot tudi utemeljeno napovedjo možnega kratkoročnega razvoja stanja;

(b)

z utemeljeno navedbo izjemne narave stanja, dokazano z elementi, ki lahko vključujejo najnovejše statistike in druge podatke glede pritoka oseb na določeni točki zadevne meje;

(c)

s podrobnim opisom predvidenih nujnih ukrepov, njihovega obsega, narave in zadevnih partnerjev;

(d)

z razdelitvijo ocenjenih stroškov predvidenih ukrepov.

Komisija odloči, ali so pogoji za dodelitev finančne pomoči za nujne ukrepe iz Sklada izpolnjeni, in o znesku finančne pomoči, ki se odobri na podlagi zgoraj navedenih informacij ter kakršnih koli dodatnih zadevnih informacij, ki so ji na razpolago. Komisija o tej odločitvi obvesti države članice.

3.   Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 je omejena na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega posameznega ukrepa.

4.   V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite iz člena 5(1) se razpoložljiva sredstva med države članice razdelijo na podlagi števila oseb, ki uživajo začasno zaščito v vsaki državi članici, kakor je navedeno v členu 5(1).

Člen 22

Vmesni pregled večletnega programa

1.   Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011–2013.

2.   Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.

3.   Pravila iz člena 18 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.

4.   Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).

POGLAVJE V

SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA

Člen 23

Izvajanje

Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.

Člen 24

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:

(a)

opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;

(b)

spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;

(c)

ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;

(d)

postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;

(e)

zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;

(f)

sistem poročanja in spremljanja, v primeru da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;

(g)

postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;

(h)

ureditev za revizijo delovanja sistema;

(i)

sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(j)

postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.

Člen 25

Imenovanje organov

1.   Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:

(a)

odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;

(b)

organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;

(c)

revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;

(d)

po potrebi pooblaščeni organ.

2.   Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.

3.   Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.

4.   Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 26

Odgovorni organ

1.   Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:

(a)

je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;

(b)

ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;

(c)

dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;

(d)

je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;

(e)

ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;

(f)

ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.

2.   Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2008–2013 še naprej ustrezno izvaja svoje naloge.

3.   Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V do IX.

Člen 27

Naloge odgovornega organa

1.   Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Njegove naloge so zlasti:

(a)

posvetovanje s partnerji v skladu s členom 11;

(b)

predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 18 in 20;

(c)

po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;

(d)

organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 14(5);

(e)

prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;

(f)

zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;

(g)

spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

(h)

zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;

(i)

zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;

(j)

zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 49 izvedejo v rokih iz člena 50(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;

(k)

vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43;

(l)

zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;

(m)

zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;

(n)

oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, ter zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;

(o)

izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;

(p)

sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;

(q)

preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev.

2.   Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16.

Člen 28

Prenos nalog s strani odgovornega organa

1.   Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.

2.   Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.

Člen 29

Organ za potrjevanje

1.   Organ za potrjevanje:

(a)

potrdi, da:

(i)

je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,

(ii)

so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

(b)

za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;

(c)

za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;

(d)

hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;

(e)

po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;

(f)

ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.

2.   Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.

Člen 30

Revizijski organ

1.   Revizijski organ:

(a)

zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;

(b)

zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;

(c)

Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.

2.   Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. 574/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/.../ES, ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.

3.   Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:

(a)

letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;

(b)

mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;

(c)

izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.

4.   Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.

5.   Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 25.

POGLAVJE VI

ODGOVORNOSTI IN NADZOR

Člen 31

Odgovornosti držav članic

1.   Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.

2.   Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.

3.   Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.

Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

4.   Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.

5.   Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 32

Sistemi upravljanja in nadzora

1.   Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.

2.   Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.

3.   Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila iz člena 50(3).

Člen 33

Odgovornosti Komisije

1.   Komisija se v skladu s postopkom iz člena 32 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.

2.   Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

3.   Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

4.   Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.

5.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.

6.   Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.

Člen 34

Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic

1.   Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.

Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30.

2.   Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.

Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.

POGLAVJE VII

FINANČNO POSLOVODENJE

Člen 35

Upravičenost – izjave o izdatkih

1.   Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.

2.   Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.

3.   Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.

4.   Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 36

Celovitost plačil končnim upravičencem

Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.

Člen 37

Uporaba eura

1.   Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 18 in 20, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v eurih.

2.   V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 20(5), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.

3.   Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

4.   Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

Člen 38

Obveznosti

Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5).

Člen 39

Plačila – predfinanciranje

1.   Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.

2.   Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.

3.   Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.

4.   Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.

Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.

5.   Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi končna izjava o izdatkih.

6.   Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.

Člen 40

Plačilo razlike

1.   Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:

(a)

potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;

(b)

končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51;

(c)

letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3).

Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.

2.   Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.

3.   Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.

4.   Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 42. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 42(3).

5.   Brez poseganja v člen 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.

6.   V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.

7.   Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.

Člen 41

Zadržanje plačil

1.   Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če :

(a)

v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora;

(b)

mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

2.   Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.

Člen 42

Začasna ustavitev plačil

1.   Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali

(b)

je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c)

država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32.

2.   Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.

3.   Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.

4.   Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 46 odloči za razveljavitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti k letnemu programu.

Člen 43

Hramba dokumentov

Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 40(1).

To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.

POGLAVJE VIII

FINANČNI POPRAVKI

Člen 44

Finančni popravki s strani držav članic

1.   Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2.   Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.

Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.

3.   V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.

4.   Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.

Člen 45

Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije

1.   Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

2.   Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, v skladu s členom 42 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.

Člen 46

Merila za popravke

1.   Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;

(b)

je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c)

država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.

Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.

2.   Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer nepravilnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.

3.   Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.

4.   Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.

Člen 47

Vračilo

1.   Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.   Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti, ter povečana za tri in pol odstotne točke.

Člen 48

Obveznosti držav članic

Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 44 nadaljujejo z izterjavami.

POGLAVJE IX

SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA

Člen 49

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.

2.   Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 50(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj iz člena 2.

3.   Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.

Člen 50

Obveznosti poročanja

1.   V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.

V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.

2.   Države članice do 30. junija 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 30. junija 2015 (za obdobje 2011–2013) Komisiji predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.

3.   Komisija do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013) Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o naknadnem vrednotenju.

Člen 51

Končno poročilo o izvajanju letnega programa

1.   Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:

(a)

finančno in operativno izvajanje letnega programa;

(b)

napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;

(c)

ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:

(i)

ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;

(ii)

povzetek vseh večjih težav, ki se pojavijo pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov;

(iii)

uporabo tehnične pomoči.

(d)

ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in objavo letnih in večletnih programov.

2.   Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Odbor

1.   Komisiji pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljen z Odločbo št. 574/2007/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.

Člen 53

Pregled

Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.

Člen 54

Prehodne določbe

1.   Ta odločba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo pomoči, vključno z njenim celotnim ali delnim preklicem, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Odločbe 2004/904/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2007.

2.   Pri sprejemanju odločb o sofinanciranju v okviru tega sklada Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Odločbe 2004/904/ES pred 7. junijem 2007, ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.

3.   Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih je v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007 odobrila Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaključek programov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija avtomatično sprosti do 31. decembra 2010, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Zneski iz operacij ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska, ki se bo avtomatično sprostil.

4.   Države članice Komisiji do 30. junija 2009 predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih sofinancira Sklad za obdobje 2005–2007.

5.   Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o doseženih rezultatih in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada za obdobje 2005–2007.

Člen 55

Razveljavitev

Odločba 2004/904/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.

Člen 56

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008, z izjemo členov 13, 17, 18, 20, 23, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od 7. junija 2007.

Člen 57

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 23. maja 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

G. GLOSER

(1)  UL C 88, 11.4.2006, str. 15.

(2)  UL C 115, 16.5.2006, str. 47.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. maja 2007.

(4)  UL L 252, 6.10.2000, str. 12.

(5)  UL L 381, 28.12.2004, str. 52.

(6)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(7)  Glej stran 22 tega Uradnega lista.

(8)  Glej stran 45 tega Uradnega lista.

(9)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(10)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(11)  UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

(12)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(13)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(14)  UL L 396, 31.12.2004, str. 45.