13.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/27

(1)

23. januarja 2002 in 20. avgusta 2002 je Komisija prejela pritožbo glede državne pomoči v obliki državnega jamstva v korist skupine Biria.

(2)

Po izmenjavi pisem med Komisijo in Nemčijo je Nemčija Komisiji z dopisom z dne 24. januarja 2003, evidentiranim 28. januarja 2003, sporočila, da je bilo načrtovano državno jamstvo, ki je bilo predmet odobritve s strani Komisije, umaknjeno. Tožnik je bil o tem obveščen z dopisom z dne 17. februarja 2003.

(3)

Z dopisom z dne 1. julija 2003, evidentiranim dne 9. julija 2003, in dopisom z dne 8. avgusta 2003, evidentiranim dne 5. septembra 2003, je pritožnik posredoval nadaljnje informacije o drugem državnem jamstvu v korist skupine Biria in o javni udeležbi v podjetjih skupine.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 9. septembra 2003 zaprosila za informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 14. oktobra 2003, evidentiranim 16. oktobra 2003. Komisija je z dopisom z dne 9. decembra 2003 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 19. marca 2004, evidentiranim istega dne.

(5)

18. oktobra 2004 je Komisija izdala odredbo o predložitvi podatkov, saj je dvomila, da ukrepi pomoči v korist skupine Biria izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bili ti ukrepi domnevno odobreni. Kot odgovor na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija posredovala dodatne informacije z dopisom z dne 31. januarja 2005, evidentiranim istega dne.

(6)

20. oktobra 2005 je Komisija sprožila formalni postopek preiskave v zvezi s tremi domnevnimi državnimi pomočmi. V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija zavzela stališče, da več drugih ukrepov pomoči, ki so bili domnevno dodeljeni nezakonito, bodisi ni pomenilo pomoči ali pa niso bili dodeljeni na podlagi in v skladu z odobrenimi programi pomoči. Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede domnevne pomoči. Pripombe so poslali: zainteresirana stranka, ki je želela ostati neimenovana, z dopisom z dne 27. januarja 2006, evidentiranim 30. januarja 2006, Prophete GmbH & Co KG, Rheda-Wiedenbrück in Pantherwerke AG, Löhne z dopisi z dne 6. februarja, evidentiranimi istega dne, ter Vaterland-Werke GmbH & Co. KG, Neuenrade, z dopisom z dne 6. februarja 2006, evidentiranim istega dne, in z dopisom z dne 27. februarja 2006, evidentiranim istega dne.

(7)

Pripombe so bile Nemčiji posredovane z dopisoma z dne 6. februarja 2006 in 2. marca 2006. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 5. aprila 2006, evidentiranim 7. aprila 2006, in z dopisom z dne 12. maja 2006, evidentiranim istega dne.

(8)

Nemčija je svojo pripombo glede sprožitve formalnega postopka preiskave predložila z dopisom z dne 23. januarja 2006, evidentiranim istega dne.

(9)

Komisija je z dopisom z dne 6. februarja 2006 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 5. aprila 2006, evidentiranim 7. aprila 2006. Komisija je dne 19. julija 2006 Nemčijo ponovno zaprosila za dodatne informacije, na kar je Nemčija odgovorila z dopisom z dne 25. septembra 2006, evidentiranim dne 26. septembra 2006.

(10)

Skupina Biria se ukvarja s proizvodnjo in prodajo koles. Matično podjetje skupine, Biria AG, ima sedež v Neukirchu v Saški, ki je po členu 87(3)(a) Pogodbe ES regija prejemnica pomoči.

(11)

V letu 2003 je imela skupina prihodke v višini 93,2 milijona EUR (2002: 83,8 milijona EUR) in dobiček v višini 3,7 milijona EUR (2002: izguba v višini 5,8 milijona EUR). Skupina je leta 2003 zaposlovala 415 delavcev (2002: 490 delavcev) in jo je zato mogoče uvrstiti med velika podjetja.

(12)

Matično podjetje Biria AG je bilo ustanovljeno leta 2003 z združitvijo Birie AG (staro podjetje) s hčerinskim podjetjem Sachsen Zweirad GmbH. Hkrati se je spremenilo ime podjetja, in sicer iz Sachsen Zweirad GmbH v Biria GmbH. Aprila 2005 je sledila sprememba pravne oblike podjetja, iz Biria GmbH (družba z omejeno odgovornostjo) v Biria AG (delniška družba). Leta 2003 je imela Biria GmbH (zdaj Biria AG) letni promet v višini 55,7 milijona EUR in dobiček v višini 3,6 milijona EUR. Edini lastnik podjetja Biria AG je g. Mehdi Biria.

(13)

Najpomembnejši podjetji skupine sta poleg matične družbe Bike Systems GmbH & Co Thüringer Zweiradwerk KG („Bike Systems“) – to podjetje je prek podružnice Bike Systems Betriebs- und Beteiligungsgesellschaft mbH („BSBG“) v lasti Birie – in Checker Pig GmbH.

(14)

Bike Systems ima sedež v Nordhausnu v Thüringenu, ki je po členu 87(3)(a) Pogodbe ES regija prejemnica pomoči. Leta 2003 je imelo podjetje Bike Systems promet v višini 6,1 milijona EUR in zabeležilo izgubo v višini 0,6 milijona EUR. Podjetje zaposluje 157 delavcev. Bike Systems proizvaja kolesa izključno za matično podjetje BSBG („pogodbena proizvodnja“). BSBG se ukvarja s prodajo koles.

(15)

Checker Pig GmbH ima sedež v Dresdnu v Saški, ki je po členu 87(3)(a) Pogodbe ES regija prejemnica pomoči. Leta 2003 je imelo podjetje Checker Pig GmbH promet v višini 6,9 milijona EUR in zabeležilo izgubo v višini 0,4 milijona EUR. Podjetje je zaposlovalo 43 delavcev.

(16)

7. novembra 2005 je Biria AG večino svojega premoženja prodala dvema podjetjema skupine Lone Star, zasebnemu delniškemu skladu. Nepremičnine so ostale v lasti Birie AG, ki jih je dala v najem skupini Lone Star. Prodajna cena premoženja je znašala 11,5 milijona EUR. Zunanji strokovnjak je tržno vrednost zadevnega premoženja ocenil na 10,7 milijona EUR. Kot kaže, je(so) podjetje(podjetja) v lasti skupine Lone Star zdaj dejavno(dejavna) pod imenom Biria GmbH.

(17)

Po navedbah Nemčije je prodaja potekala z odprtim, preglednim in brezpogojnim razpisom. Razpis je bil objavljen na spletu in v več tiskanih medijih. Za udeležbo novega investitorja je bilo predvidenih več možnosti, in sicer odkup sredstev, odkup sredstev „en bloc“ ali pa odkup deležev. Lone Star je na koncu prevzel premoženje v okviru odkupa sredstev.

(18)

Po navedbah Nemčije so se prizadevanja za prodajo podjetja začela pred odločitvijo Komisije z dne 20. oktobra 2005 o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Prvi rok za oddajo ponudb se je iztekel 4. oktobra 2005.

(19)

Ukrep 1: Marca 2001 je gbb Beteiligungs- AG („gbb“), podružnica banke Deutsche Ausgleichsbank (javnopravna razvojna banka), Bike Systems ponudila tiho udeležbo v višini 2 070 732 EUR z veljavnostjo do konca leta 2010. Po besedah Nemčije je udeležba potekala pod tržnimi pogoji in zato ni pomenila državne pomoči.

(20)

Ukrep 2: 20. marca 2003 je dežela Saška podjetju Sachsen Zweirad GmbH odobrila 80-odstotno jamstvo za kredit za obratna sredstva v višini 5,6 milijona EUR s prvotno veljavnostjo do konca leta 2008. Jamstvo je bilo januarja 2004 vrnjeno in nadomeščeno z jamstvom za podjetje Biria GmbH (glej ukrep 3). Jamstvo je bilo dodeljeno na podlagi garancijske sheme za Saško (3), ki spada med programe pomoči, odobrene s strani Komisije.

(21)

Ukrep 3: 9. decembra 2003 je dežela Saška odobrila 80-odstotno jamstvo za kredit za obratna sredstva v višini 24 875 000 EUR za podjetje Biria GmbH (zdaj Biria AG), namenjena financiranju načrtovanega povečanja prometa in prestrukturiranju finančnega načrta skupine. Kredit je vključeval 8 milijonov EUR za odplačilo kredita za obratna sredstva, 7,45 milijona EUR kontokorentnega kredita in zneska v višini 9,425 milijona EUR za sezonske finančne potrebe. Jamstvo je bilo dodeljeno na podlagi garancijske sheme za deželo Saško, ki spada med programe pomoči, odobrene s strani Komisije. Jamstvo je bilo zagotovljeno pod pogojem, da se jamstvo za Sachsen Zweirad GmbH (ukrep 2) vrne. Tako je jamstvo začelo veljati šele 5. januarja 2004, ko je bilo vrnjeno jamstvo za Sachsen Zweirad.

(22)

Komisija je formalni postopek preiskave sprožila zato, ker je dvomila v navedbe Nemčije, da je bila tiha udeležba izvedena pod tržnimi pogoji. Po mnenju Komisije se je Bike Systems s sprejetjem stečajnega načrta ukvarjal s stečajem, tako da je bila prihodnost podjetja negotova. Zato bi bilo treba podjetje obravnavati kot podjetje, ki je bilo v tistem času v težavah. Komisija je podvomila, da je bilo plačilo ob upoštevanju tveganja primerno in da je tiha udeležba potekala pod tržnimi pogoji. Komisija v zvezi s posebnimi določbami členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES ni imela informacij o tem, ali so bili izpolnjeni pogoji Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4) (v nadaljevanju „Smernice Skupnosti“).

(23)

Drugi razlog za sprožitev formalnega postopka preiskave je bil začasni sklep Komisije, da pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega so bila domnevno dodeljena jamstva za Sachsen Zweirad GmbH in Birio GmbH, niso bili izpolnjeni in da jamstva ne spadajo v ta program pomoči. Po mnenju Komisije sta bili podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH v času dodelitve jamstev podjetji v težavah. Poleg tega sta bili Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH veliki podjetji, zato bi bilo treba jamstva tudi po tem programu pomoči posamično priglasiti Komisiji. V zvezi z morebitnimi izjemami po členu 87(2) in (3) Pogodbe ES je Komisija podvomila v to, da so bili izpolnjeni pogoji Smernic Skupnosti.

(24)

Komisija je prejela pripombe zainteresirane stranke, ki je želela ostati neimenovana, ter pripombe podjetij Prophete GmbH & Co. KG, Pantherwerke AG in Vaterland-Werke GmbH & Co. KG.

(25)

V svoji pripombi v zvezi s sprožitvijo formalnega postopka preiskave je konkurent, ki je želel ostati neimenovan, navedel, da je lahko Biria AG zaradi državnega jamstva v višini 24,4 milijona EUR prodajala potrošnikom kolesa po ceni, ki je znašala celo manj, kot znašajo proizvodni stroški, čeprav ima konkurent najbolj stroškovno učinkovit proizvodni obrat v Nemčiji.

(26)

Poleg tega je lahko Biria AG leta 2003 izkazala dobiček le zato, ker so se denarne institucije odpovedale terjatvam v višini 8,567 milijona EUR. V letih 2004 in 2005 je Biria AG ponovno zabeležila izgube.

(27)

Konkurent poleg tega opozarja, da je bila Biria prodana skupini Lone Star v okviru odkupa sredstev. Po njegovih besedah sta se Sachsen LB in srednje velik holding verjetno odrekla velikemu delu svojih terjatev. Nova Biria GmbH, ki pripada skupini Lone Star, je prevzela vse premoženje stare Birie AG.

(28)

V svojih pripombah k sprožitvi formalnega postopka preiskave sta Prophete GmbH & Co in Pantherwerke AG (v nadaljevanju „Prophete in Pantherwerke“) pojasnila, da je lahko Biria zaradi državnih pomoči izdelke prodajala po ceni, ki pod normalnimi tržnimi pogoji ne bi bila mogoča. Obe podjetji sta konkurenta Birie in ju zato pomoč neposredno zadeva.

(29)

Skupina Biria je največji nemški proizvajalec koles z letno proizvodnjo okoli 700 000 koles. Podjetja skupine Biria so dejavna v dveh segmentih trga koles, in sicer v nespecializirani trgovini in v specializirani trgovini.

(30)

V segment nespecializirane trgovine spada vsa trgovina na drobno preko večjih maloprodajnih verig in kataloške prodaje. Kolesa v tem segmentu stanejo običajno med 100 in 199 EUR. Po ocenah Propheta in Pantherwerka se na tem trgu proda okoli 1,5 milijona koles, Biria pa s 650 000 prodanimi kolesi dosega 50 % tržni delež v tem segmentu.

(31)

Tudi v specializirani trgovini ima skupina Biria po navedbah Propheta in Pantherwerka prevladujoč položaj. V tem tržnem segmentu je prisotnih med 150 000 in 200 000 koles. V specializirani trgovini kolesa dosegajo cene do 400 EUR. Panherwerke je v tem segmentu neposredni konkurent Birii.

(32)

Prophete in Pantherwerke že več let ugotavljata, da so cene, ki jih ponuja skupina Biria, vseskozi nižje od cen drugih proizvajalcev. Te razlike z gospodarskega vidika ni mogoče pojasniti, saj skupina Biria zaradi prevladujočega položaja na trgu dosega večjo prodajo, vendar pa se to ne odraža v ugodnejših pogojih. Prophete in Pantherwerke ocenjujeta, da je skupina Biria zaradi nižjih prodajnih cen v zadnjih letih pridelala znatne izgube.

(33)

V zvezi s tiho udeležbo sta Prophete in Pantherwerke podvomila, da bi glede na gospodarski položaj podjetja Bike Systems marca 2001 kateri izmed zasebnih vlagateljev privolil v takšno udeležbo.

(34)

Dodelitev obeh jamstev za Sachsen Zweirad GmbH in Birio v letih 2003 in 2004 je po mnenju Prophete in Pantherwerke nezdružljiva s pravili Skupnosti o državni pomoči. Prophete in Pantherwerke menita, da sta bili upravičeni podjetji v času dodelitve jamstev v težavah. Novo podjetje Biria je treba obravnavati kot pravnega naslednika obeh prejšnjih podjetij, iz katerih je tudi nastalo. Začetna bilanca novega podjetja po njunem mnenju ni verodostojna.

(35)

Dodelitev obeh jamstev naj bi bila v nasprotju z načelom enkratnosti pomoči, saj bi bilo gospodarsko dejavnost podjetij skupine Biria mogoče ohranjati le z nadaljnjo državno podporo.

(36)

Sprejeti niso bili nobeni kompenzacijski ukrepi, ki bi izravnali negativne učinke na konkurenco. V zvezi s prisotnostjo skupine Biria na trgu ni bilo vzpostavljenih nobenih omejitev. Nasprotno, načrt te skupine je še naprej širiti dejavnost z agresivno cenovno politiko. Biria je na svoji domači spletni strani napovedala, da želi leta 2005 prodati 850 000 koles in tako prodajo v primerjavi z letom 2004 še povečati. Prophete in Pantherwerke opozarjata tudi na sporočilo za javnost, v katerem je navedeno, da je lastnik Birie AG posel prodal zasebnemu delniškemu skladu Lone Star.

(37)

Vaterland-Werke GmbH & Co. KG (Vaterland-Werke) v svoji pripombi k sprožitvi formalnega postopka preiskave navaja, da je skupina Biria s celotno proizvodnjo 700 000 do 800 000 izdelanih koles največji proizvajalec koles v Nemčiji. Edino primerljivo podjetje je MIFA Mitteldeutsche Fahrradwerke, ki letno izdela 700 000 koles; drugi proizvajalci izdelajo zgolj med 250 000 in 400 000 koles letno.

(38)

Vaterland-Werke in Biria sta prisotna v tržnem segmentu nespecializirane trgovine, ki vključuje tudi velike maloprodajne verige in velika podjetja za kataloško prodajo. V tem segmentu vlada zelo huda konkurenca in Biria je znana po svojem agresivnem delovanju, saj so njene cene nižje od proizvodnih stroškov. Takšno ravnanje je mogoče samo ob prisotnosti zunanjih finančnih virov, v primeru Birie zaradi državnih pomoči. To ogroža obstoj vseh manjših konkurentov, ki ne prejemajo državne pomoči. Še zlasti je ogroženo podjetje Vaterland-Werke in prostih zmogljivosti ni mogoče izkoristiti z drugimi naročili. Ker so na trgu presežne zmogljivosti, bi vsaka razširitev zmogljivosti proizvajalca s pomočjo državnih subvencij pomenila škodo za drugega konkurenta.

(39)

V zvezi s tiho udeležbo je Vaterland-Werke podvomil, da bi glede na gospodarski položaj podjetja Bike Systems marca 2001 kateri izmed zasebnih vlagateljev privolil v takšno udeležbo.

(40)

Dodelitev obeh jamstev za Sachsen Zweirad GmbH in Birio v letih 2003 in 2004 je po mnenju Vaterland-Werke nezdružljiva s pravili Skupnosti o državni pomoči. Upravičeni podjetji sta bili v času dodelitve jamstev v težavah. Novo podjetje Biria je treba obravnavati kot pravnega naslednika obeh prejšnjih podjetij, iz katerih je tudi nastalo. Začetna bilanca novega podjetja po njunem mnenju ni verodostojna.

(41)

Dodelitev obeh jamstev naj bi bila v nasprotju z načelom enkratnosti pomoči, saj bi bilo gospodarsko dejavnost podjetij skupine Biria mogoče ohranjati le z državno podporo.

(42)

Sprejeti niso bili nobeni kompenzacijski ukrepi, ki bi izravnali negativne učinke na konkurenco. V zvezi s prisotnostjo skupine Biria na trgu ni bilo vzpostavljenih nobenih omejitev. Nasprotno, načrt te skupine je bil še naprej širiti dejavnost z agresivno cenovno politiko. Biria je na svoji domači spletni strani napovedala, da želi leta 2005 prodati 850 000 koles in tako prodajo v primerjavi z letom 2004 še povečati. Vaterland-Werke opozarja tudi na sporočilo za javnost, v katerem je navedeno, da je lastnik Birie AG posel prodal zasebnemu delniškemu skladu Lone Star.

(43)

Nemčija v svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave zastopa stališče, da je bila tiha udeležba gbb-ja izvedena pod tržnimi pogoji. Nemčija se strinja s Komisijo, da je s tiho udeležbo povezano tudi večje tveganje kot pri običajnem posojilu. Vendar pa so pogoji tihe udeležbe oblikovani tako, da je treba izpolnjevati določbe Obvestila Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (5). V skladu s tem obvestilom je referenčna obrestna mera najnižja mera, ki pa jo je v primerih velikega tveganja mogoče povišati. V tem primeru lahko pribitek znaša 400 baznih točk ali več.

(44)

Po navedbah Nemčije znaša nadomestilo za tiho udeležbo 12,25 % (8,75 % fiksnega in 3,5 % odvisnega od dobička). Tako bi nadomestilo znašalo 600 baznih točk več kot referenčna obrestna mera Komisije, ki znaša 6,33 %. Gbb je upošteval, da je bilo podjetje v fazi prestrukturiranja in da je bilo zato tveganje, povezano s tiho udeležbo, zaradi nove usmeritve podjetja in pomanjkljivega zavarovanja povečano. To dodatno tveganje se odraža v dodatku v višini 200 baznih točk.

(45)

Odločitev glede tihe udeležbe je nadalje temeljila na napovedi, po kateri naj bi se promet podjetja z 0,89 milijona EUR leta 2001 povečal na 3,38 milijona EUR v letu 2003. Nemčija je zato mnenja, da je dogovorjeno nadomestilo za tiho udeležbo v višini 12,25 % primerno glede na s tem povezano tveganje. Nemčija zastopa stališče, da dejstvo, da je del nadomestila spremenljiv, ni sporno, saj je to pri tihi udeležbi običajno in ustreza ravnanju tržno usmerjenega vlagatelja.

(46)

Glede jamstva za Sachsen Zweirad GmbH Nemčija navaja, da podjetje v času dodelitve jamstva ni bilo v težavah in da ni kazalo nobenega izmed značilnih znakov podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti. Med drugim je podjetje leta 2003 (do oktobrske združitve z Birio) razpolagalo s pozitivnim lastnim kapitalom v višini 404 milijonov EUR in imelo dobiček v višini 2,1 milijona EUR. Gospodarsko stanje podjetja se je leta 2003 v primerjavi z 2001/2002 izboljšalo zaradi uveljavljenih konsolidacijskih prizadevanj konec leta 2002 in ugodnejših razmer na trgu.

(47)

Likvidnost podjetja je bila sicer slaba, vendar pa še ni bila „kritična“. Nevarnost, da zasebne denarne ustanove ne bi podaljšale kreditov, ni obstajala. Tudi visoke obresti ne bi povzročile likvidnostnih težav, kot je trdila Komisija.

(48)

Nemčija navaja, da je bilo jamstvo za Birio GmbH (ki je med tem postala Biria AG) dodeljeno na podlagi novega načrta skupine Biria, ki je predvideval racionalizacijo organizacije skupine in koncentracijo nabave, proizvodnih odgovornosti in prodaje pri Birii GmbH. Poleg potrebe po financiranju za povečanje prihodkov je načrt vključeval tudi reorganizacijo financiranja skupine.

(49)

Po mnenju Nemčije pri Birii GmbH (zdaj Biria AG) v času dodelitve jamstva ni šlo za podjetje v težavah. V zvezi s tem je treba razlikovati med staro in novo Birio AG. Novo podjetje je kot podjetje v težavah mogoče obravnavati le v primeru, če je podedovalo težave starega podjetja (če je staro podjetje imelo težave). Temu pa v primeru nove Birie AG ni bilo tako. Nova Biria AG je nastala z združitvijo stare Birie AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH. Sachsen Zweirad GmbH, ki nikakor ni bil v težavah, je bil ob združitvi gospodarsko močnejši. Zato ni mogoče samodejno domnevati, da je bila nova Biria AG v težavah. Tudi če bi stara Biria AG bila v težavah, združitev s Sachsen Zweirad GmbH ne bi samodejno pomenila, da se nova Biria AG nahaja v težavah.

(50)

Nemčija tudi opozarja, da je umik zasebne denarne ustanove iz financiranja podjetja temeljil na strateški prenovi banke zaradi združitve. Preostali denarni ustanovi sta svoje obveznosti zaključili ob istem času kot ta zasebna banka. Vendar tega ni mogoče označiti kot znak izgubljenega zaupanja, saj je ena denarna ustanova nato financirala dva posamezna projekta.

(51)

Nemčija opozarja, da združitev Sachsen Zweirada GmbH in Birie AG ni bila namenjena izogibanju pravilom glede državnih pomoči in uvrstitvi podjetja med podjetja v težavah, temveč je bila posledica novega načrta skupine podjetij.

(52)

V svojem odgovoru na pripombe konkurenta, ki ni želel biti imenovan, Nemčija navaja, da podatki v zvezi s strukturo stroškov konkurenta in Birie niso primerljivi. Promet konkurenta se je povečal, prodaja skupine Biria pa se je zmanjšala. Hkrati se je EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo) konkurenta zmanjšal, EBITDA skupine Biria pa je ostal nespremenjen. Iz tega izhaja, da Biria ne prodaja po dumpinških cenah in da je konkurent izvajal agresivnejšo cenovno politiko kot skupina Biria.

(53)

Gospodarska škoda, ki jo je konkurent domnevno utrpel zaradi ravnanja skupine Biria, ni niti dokazana z dejstvi niti predstavljena na usklajen način. Poleg tega je na konkurenčnem trgu običajno, da neko podjetje spodrine drugo podjetje.

(54)

Glede prodaje premoženja skupine Biria skupini Lone Star, ki jo je omenil konkurent, je Nemčija predložila podrobnosti v zvezi s potekom prodaje ter v zvezi s poravnavo terjatev zasebnih in javnih upnikov.

(55)

V svojem odgovoru na pripombe Prophetea, Pantherwerkea in Vaterland-Werkea Nemčija opozarja, da je trg koles razdeljen na tri segmente in ne na dva, kot so trdila ta podjetja. Ti trije segmenti so specializirana trgovina, kataloška prodaja in samopostrežne trgovine. Biria ima v segmentu kataloške prodaje močan položaj, ki pa je bolj posledica pravočasnih dobav kot agresivne cenovne politike. V segmentu samopostrežnih trgovin je vodilni ponudnik MIFA AG, delež Birie pa znaša manj kot 10 %.

(56)

Nemčija zavrača trditve Vaterland-Werkea, da je Biria načrtovala širitev poslovnih dejavnosti z agresivno cenovno politiko, in se sklicuje na podatke, predložene v okviru postopka preiskave. Nemčija pojasnjuje, da je Biria leta 2003 izdelala 670 000 koles, proizvodnja pa se od tedaj zmanjšuje.

(57)

Pomoč je bila dodeljena Sachsen Zweirad GmbH in Birii GmbH (zdaj Biria AG) ter podjetju Bike Systems, hčerinskemu podjetju Birie GmbH. 7. novembra 2005 je Biria AG večino svojega premoženja prodala dvema podjetjema skupine Lone Star, zasebnemu delniškemu skladu. Komisija ugotavlja, da je prodaja po predloženih informacijah potekala z odprtim, preglednim in brezpogojnim razpisom. Po navedbah Nemčije je prodajna vrednost premoženja po ocenah strokovnjaka znašala 10,7 milijona EUR. Cena v višini 11,5 milijona EUR, ki jo je plačala skupina Lone Star, je bila torej višja od ocenjene cene.

(58)

Na podlagi predloženih informacij je Komisija sklenila, da ni dokazov za domnevo, da je skupina Lone Star zaradi pomoči pridobila kakršno koli prednost ali da je skupina Lone Star tako neposredni ali posredni upravičenec pomoči, dodeljene Birii GmbH (zdaj Biria AG) in podjetju Bike Systems.

(59)

Po mnenju Nemčije je tiha udeležba gbb-ja in podjetja Bike Systems (ukrep 1) potekala pod tržnimi pogoji. Tveganje tihe udeležbe je enako tveganju podrejenega posojila in ga je zato treba obravnavati kot posojilo z visokim tveganjem. V primeru stečaja ali likvidacije se tiha udeležba poplača šele potem, ko so bile poravnane vse druge obveznosti. Tveganje, povezano s tiho udeležbo, je torej večje od tveganja običajnega bančnega posojila za naložbo, ki je običajno zavarovano po pogojih banke in se odraža v referenčni obrestni meri Komisije. Nadomestilo za takšno udeležbo bi moralo biti zato precej večje, kot je referenčna obrestna mera Komisije.

(60)

Referenčna obrestna mera Komisije je bila v času udeležbe 6,33 %. Za udeležbo je bilo dogovorjeno fiksno nadomestilo v višini 8,75 % in spremenljivo, od dobička odvisno nadomestilo v višini 3,5 %. Dogovorjeno nadomestilo je tako višje od referenčne obrestne mere Komisije.

(61)

Bike Systems je sprejel stečajni načrt in se izognil stečaju. Prihodnost podjetja je bila nejasna, saj je bilo izvedeno le omejeno operativno prestrukturiranje. Glede na letno poročilo za leto 2001 je podjetje v tem letu še vedno beležilo izgube. Lastniški kapital je bil še vedno negativen, čeprav to zaradi skritih rezerv ni povzročilo stečaja. Bike Systems je zato treba obravnavati kot podjetje, ki je bilo v tistem času v težavah.

(62)

Komisija zato meni, da nadomestilo ni bilo sorazmerno tveganju in da tiha udeležba ni potekala pod tržnimi pogoji. Udeležba je za Bike Systems pomenila prednost, ki je podjetje na trgu ne bi bilo deležno.

(63)

Jamstvo za Sachsen Zweirad GmbH za kredit za obratna sredstva v višini 5,6 milijona EUR (ukrep 2) in jamstvo za Birio GmbH (zdaj Biria AG) za kredit za obratna sredstva v višini 24,875 milijona EUR (ukrep 3) sta bili dodeljeni na podlagi programa pomoči dežele Saške. Po tem odobrenem programu pomoči so jamstva za posojila v višini več kot 5 milijonov DEM (2,6 milijona EUR) za nove naložbe ter v posebnih primerih za dodatno financiranje naložb in zagotovitev obratnih sredstev dovoljena za zdrava podjetja. V izjemnih primerih je dovoljeno tudi financiranje konsolidacije in prestrukturiranja. Zagotovitev jamstev za prestrukturiranje velikega podjetja pa je treba ločeno priglasiti Komisiji.

(64)

Po besedah Nemčije so bili pogoji programa izpolnjeni, zaradi česar so jamstva v skladu s programom pomoči. Nemčija je mnenja, da podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH (danes Biria AG) v času zagotovitve jamstev nista bili podjetji v težavah. Jamstva so bila zagotovljena za zavarovanje posojil za obratna sredstva, kar je po programu pomoči tudi dovoljeno.

(65)

Komisija zanika združljivost jamstev s programom pomoči, na podlagi katerega so bila jamstva domnevno zagotovljena. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, Komisija, v nasprotju z mnenjem Nemčije, meni, da je bilo podjetje Sachsen Zweirad GmbH v času dodelitve jamstva marca 2003 podjetje v težavah in da enako velja tudi za Birio GmbH v času dodelitve jamstva decembra 2003. Zagotovitev jamstev za prestrukturiranje podjetja v težavah pa je treba ločeno priglasiti Komisiji.

(66)

Po mnenju Nemčije Sachsen Zweirad GmbH ne kaže znakov, značilnih za podjetje v težavah v smislu Smernic Skupnosti (6). Komisija opozarja, da značilni znaki podjetja v težavah, navedeni v točki 6 Smernic Skupnosti, nudijo zgolj oporne točke za opredelitev, kdaj je podjetje mogoče obravnavati kot podjetje v težavah, ni pa jih mogoče razumeti kot pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Sachsen Zweirad GmbH je leta 2001 zabeležil izgubo iz poslovanja v višini 1 274 000 EUR, leta 2002 pa izgubo v višini 733 000 EUR. Izgubo je v skladu s pogodbo o prenosu dobička in izgube prevzela matična družba Biria. Prihodki so se leta 2002 v primerjavi z letom 2001 zmanjšali.

(67)

Glede na letno poročilo za leto 2002 se je Sachsen Zweirad GmbH soočal tudi z likvidnostnimi težavami. V letnem poročilu je izrecno navedeno, da so likvidnostne težave podjetja Sachsen Zweirad GmbH posledica visokih izdatkov za predfinanciranje zalog in rasti znotraj skupine. Po letnem poročilu je preživetje podjetja mogoče le ob pripravljenosti bank, da ohranijo ali prestrukturirajo obstoječe kreditne linije.

(68)

Nevarnost, da zasebne denarne ustanove ne bi podaljšale kreditov, po mnenju Nemčije ni obstajala. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bilo likvidnostno stanje podjetja napeto. Glede na letno poročilo je bila večina kreditov veljavna manj kot pet let, kar pa za financiranje poslovnih dejavnosti nikakor ni ugodno in povečuje tveganja za podjetja. Kratkoročnost kreditov je poleg tega privedla do visokih plačil obresti (čeprav leta 2002 v primerjavi z letom 2001 nekoliko manjših), ki so predstavljala dodatno breme za likvidnost podjetja.

(69)

Zato je Komisija sklenila, da je treba podjetje Sachsen Zweirad GmbH v času dodelitve jamstva obravnavati kot podjetje v težavah, jamstvo pa temu primerno kot jamstvo za prestrukturiranje. Ker je treba dodelitev takšnega jamstva za velika podjetja ločeno priglasiti Komisiji, pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega je bilo jamstvo domnevno dodeljeno, niso izpolnjeni, jamstvo pa zato ne spada v okvir tega programa pomoči.

(70)

Biria GmbH (zdaj Biria AG) je bila ustanovljena 1. oktobra 2003 z združitvijo Birie AG in hčerinskega podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(71)

Po mnenju Nemčije je treba Birio GmbH (zdaj Biria AG) jasno ločevati od (stare) Birie AG in podjetja Sachsen Zweirad GmbH, saj je z združitvijo nastalo novo podjetje. Zato je treba vprašanje, ali je bilo podjetje v času zagotovitve jamstva 9. decembra 2004 v težavah, presoditi na podlagi začetne bilance na novo združenega podjetja. Začetna bilanca kaže, da Birie GmbH ni mogoče obravnavati kot podjetja v težavah.

(72)

Komisija se s tem ne strinja. Novega združenega podjetja Birie GmbH ni mogoče obravnavati ločeno od prejšnjih Birie AG in Sachsen Zweirad GmbH, saj je nastalo z združitvijo obeh podjetij. V nasprotnem primeru bi se bilo z združitvijo gospodarskih subjektov ali ustanovitvijo novih podjetij enostavno izogniti opredelitvi podjetja kot podjetja v težavah preprosto. Nekdanja Biria AG je imela leta 2002 izgubo in, tako kot Sachsen Zweirad GmbH, likvidnostne težave. Biria GmbH je prevzela vse dolgove in obveznosti Birie AG (stare) in podjetja Sachsen Zweirad GmbH. Biria GmbH ima poleg tega enako premoženje in opravlja enako poslovno dejavnost kot Biria AG (stara) in Sachsen Zweirad GmbH. Komisija je zato mnenja, da je Biria GmbH prevzela težave Birie AG (stare) in podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(73)

Podjetje Sachsen Zweirad GmbH je bilo po besedah Nemčije ob združitvi gospodarsko močnejše in ni bilo v težavah, zato ni mogoče samodejno domnevati, da je nova Biria AG podjetje v težavah. V nasprotju z navedbami Nemčije je Komisija mnenja, da je bilo podjetje Sachsen Zweirad GmbH podjetje v težavah. Nova Biria GmbH je zato „podedovala“ tudi težave podjetja Sachsen Zweirad GmbH.

(74)

Glede na letno poročilo za leto 2003 je skupina Biria nadaljevala s svojim prestrukturiranjem in reorganizacijo, ki sta se začela leta 2002 in sta vključevala reorganizacijo financiranja skupine. Na podlagi jamstva dežele Saške za posojilo v višini 24,875 milijona EUR je skupina Biria izdelala nov načrt za srednjeročno financiranje svojih dejavnosti. Novi načrt financiranja je predvideval tudi znatno prilagoditev obrestnih mer in s tem zmanjšanje velikega bremena obresti.

(75)

Istočasno je sledila reorganizacija bank: tri banke so se bile pripravljene odpovedati terjatvam v višini 8 567 000 EUR – kar je predstavljalo precej več kot 50 % terjatev – v zameno za takojšnjo poravnavo preostalih terjatev. Zato je bilo posojilo, krito z 80-odstotnim jamstvom ukrepa 3, sestavljeno iz 8 milijonov EUR za odplačilo kredita za obratna sredstva, 7,45 milijona EUR kontokorentnega kredita in 9,425 milijona EUR za sezonske finančne potrebe.

(76)

Biria GmbH (zdaj Biria AG) je imela torej v času dodelitve jamstva velike likvidnostne težave in je bila zato podjetje v težavah. To oceno podpira dejstvo, da so tri banke odstopile od financiranja dejavnosti Birie in bile celo pripravljene odpisati velik del terjatev v zameno za takojšnjo poravnavo preostalih terjatev. To kaže, da so banke resno dvomile, da lahko Biria poravna svoje dolgove in da je Biria rentabilno podjetje.

(77)

Nemčija temu ugovarja in trdi, da so se banke iz financiranja umaknile samo zaradi prenove poslovne strategije. Komisija ugotavlja, da so se banke verjetno odpovedale približno polovici neporavnanih terjatev. To je celo v primeru umika bank zaradi novih usmeritev v poslovni strategiji znak za to, da so kreditne ustanove menile, da popolno vračilo posojil ni verjetno.

(78)

Zato je Komisija sklenila, da je treba podjetje Biria GmbH v času dodelitve jamstva obravnavati kot podjetje v težavah, jamstvo pa temu primerno kot jamstvo za prestrukturiranje. Ker je treba dodelitev takšnega jamstva za velika podjetja ločeno priglasiti Komisiji, pogoji odobrenega programa pomoči, na podlagi katerega je bilo jamstvo domnevno dodeljeno, niso izpolnjeni, zato jamstvo ne spada v okvir tega programa pomoči.

(79)

Po členu 87 Pogodbe ES je državna pomoč ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Po ustaljeni sodni praksi Evropskega sodišča je pogoj za oviranje trgovine izpolnjen tedaj, ko se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki je predmet trgovine med državami članicami.

(80)

Tiho udeležbo (ukrep 1) je odobril gbb. Po navedbah Nemčije je bilo to izvedeno v okviru lastnega programa gbb, tako da v tem primeru ne gre za državna sredstva. Komisija pa vendarle ugotavlja, da je bil gbb v času odobritve udeležbe popolnoma pod nadzorom Deutsche Ausgleichsbank, javnopravne razvojne banke, ki je ustanova javnega prava in katere naloga je spodbujanje nemškega gospodarstva v javnem interesu. Ggb je poleg tega zadolžen za naloge pospeševanja. Tako je bil na primer zadolžen za Sklad za konsolidacijo in rast za Vzhodno Nemčijo (Konsolidierungs- und Wachstumsfonds Ostdeutschland), katerega naloga je bila zagotavljanje lastniškega kapitala za srednje velika podjetja v Vzhodni Nemčiji za okrepitev baze lastniškega kapitala. Zato je Komisija mnenja, da je ta ukrep mogoče pripisati državi. Kot je pojasnjeno v odstavkih 59 do 62, je bila podjetju Bike Systems z ukrepom dodeljena prednost, ki je podjetje na trgu ne bi bilo deležno.

(81)

Jamstvi, dodeljeni v okviru ukrepov 2 in 3 s strani dežele Saške, tako izvirata iz državnih sredstev in jih je mogoče pripisati državi. Jamstvi sta podjetjema Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH (zdaj Biria AG) dali prednost, saj podjetji teh jamstev na trgu ne bi dobili pod enakimi pogoji.

(82)

Bike Systems, Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH proizvajajo kolesa. Ker se ta izdelek prodaja preko nemških meja, lahko ukrepi izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na trgovino med državami članicami. Zato je Komisija sklenila, da predstavljajo tiha udeležba in obe jamstvi državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES ter da jamstvi nista bili zagotovljeni v skladu z odobrenim programom pomoči. Ukrepi 1, 2 in 3 pomenijo torej novo pomoč in jih je treba temu primerno oceniti.

(83)

Element pomoči tihe udeležbe po mnenju Komisije izhaja iz razlike med nadomestilom, ki bi ga Bike Systems moral plačati za tiho udeležbo na prostem trgu, in dejansko plačanim nadomestilom. Ker je bil Bike Systems v času zagotovitve tihe udeležbe podjetje v težavah in ker je bilo s tem povezano tveganje veliko, lahko element pomoči znaša tudi do 100 % tihe udeležbe, saj takšne udeležbe ne bi izvedel noben tržno usmerjen vlagatelj (prim. s točko 3.2 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (7)).

(84)

Po Obvestilu Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8) morajo referenčne obrestne mere odražati povprečno višino veljavnih obrestnih mer za srednje- in dolgoročna posojila z običajnim zavarovanjem. Tako določena referenčna mera – tako imenovana v nadaljevanju – je najnižja mera, ki jo je v primerih velikega tveganja mogoče dvigniti (npr. pri podjetju v težavah ali če ni zagotovljenega zavarovanja, ki ga običajno zahtevajo banke). V tem primeru lahko pribitek znaša 400 baznih točk ali več. Tiha udeležba ni posojilo, lahko pa jo primerjamo s posojilom posebej velikega tveganja, saj je tiha udeležba v primeru stečaja podrejena vsem drugim terjatvam, vključno s podrejenimi posojili.

(85)

Kot je pojasnjeno v odstavku 61, je treba stanje podjetja Bike Systems, ki je ravno zaključilo stečajni postopek, obravnavati kot negotovo. Prihodnost podjetja je bila nejasna, saj je bilo izvedeno le omejeno operativno prestrukturiranje. Kot pojasnjuje odstavek 61, je zato podjetje treba obravnavati kot podjetje v težavah. Poleg tega za tiho udeležbo ni bilo zagotovljenih zavarovanj, kar poveča tveganje neplačila. Poleg pomanjkanja poroštev je tiha udeležba v primeru plačilne nesposobnosti podrejena tudi vsem drugim posojilom, kar pa tveganje neplačila še dodatno poveča.

(86)

Zato je Komisija v tem primeru mnenja, da bi moral Bike Systems plačati obrestno mero, ki bi bila najmanj enaka referenčni meri plus pribitku v višini 400 baznih točk, ker je bilo podjetje v težavah, ter dodatnemu pribitku v višini 400 baznih točk zaradi pomanjkanja poroštev. Poleg tega Komisija meni, da je primeren tudi dodatek v višini nadaljnjih 200 baznih točk, ker je tiha udeležba v primeru stečaja podrejena. To je v skladu z navedbami Obvestila Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki predvidevajo, da lahko v primerih velikih tveganj, kot npr. pri podjetju v težavah ali pri pomanjkanju zavarovanj, ki jih običajno zahtevajo banke, pribitek znaša 400 baznih točk ali več. Element pomoči tako ustreza razliki med referenčno mero plus 1 000 baznih točk ali dejanskemu nadomestilu tihe udeležbe.

(87)

Pri izračunu elementa pomoči je mogoče spremenljivo nadomestilo v višini 3,5 % upoštevati samo delno, saj je to nadomestilo odvisno od dobička. Podjetje je bilo v slabem položaju, saj so bili obeti za dobiček zelo nejasni. Zato Komisija meni, da se lahko upošteva samo 50 % spremenljivega nadomestila, tj. 1,75 %. Kot dejansko nadomestilo pri izračunu elementa pomoči bi bilo torej treba upoštevati fiksno obrestno mero 8,75 % in 50 % spremenljivega nadomestila v višini 3,5 %, kar ustreza skupni obrestni meri v višini 10,5 %. Element pomoči je tako enak razliki med referenčno obrestno mero plus 1 000 baznih točk in nadomestilom v višini 10,5 %.

(88)

Jamstvi v okviru ukrepov 2 in 3 sta podjetjema Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH omogočili pridobitev ugodnejših finančnih pogojev za posojila, kot so običajno na voljo na finančnih trgih. Element pomoči teh jamstev ustreza razliki med obrestno mero, ki bi jo Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH morala plačati za posojilo pod tržnimi pogoji (tj. brez jamstva), in obrestno mero, ki je bila dejansko določena za zagotovljeno posojilo. Ta razlika bi morala ustrezati premiji, ki bi jo za ti jamstvi zahteval tržno usmerjeni porok. Ker sta bila Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH v času dodelitve jamstev in ustreznih posojil v težavah, lahko element pomoči znaša do 100 % jamstev, saj noben posojilodajalec ne bi dodelil posojil brez jamstev (9).

(89)

V skladu z Obvestilom Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10) morajo referenčne obrestne mere odražati povprečno višino veljavnih obrestnih mer za srednje- in dolgoročna posojila z običajnimi zavarovanji. Tako določena referenčna mera – tako imenovana v nadaljevanju – je najnižja mera, ki jo je v primerih velikega tveganja mogoče dvigniti (npr. pri podjetju v težavah ali če ni zagotovljenega zavarovanja, ki ga običajno zahtevajo banke, itd.). V tem primeru lahko pribitek znaša 400 baznih točk ali več.

(90)

Kot je že pojasnjeno v odstavkih 66 do 78, sta bila Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH v času dodelitve jamstev podjetji v težavah. Pri posojilu in jamstvu za Sachsen Zweirad GmbH je bilo zaradi izredno nizkih zavarovanj prisotno dodatno tveganje. Jamstvo za posojilo za Sachsen Zweirad GmbH je bilo zavarovano samo z absolutnim jamstvom podjetij skupine. Ekonomska vrednost takšnega absolutnega jamstva je zelo majhna.

(91)

Komisija je zato mnenja, da bi moral Sachsen Zweirad GmbH v obravnavanem primeru brez jamstva plačati obrestno mero, ki bi ustrezala najmanj referenčni meri plus pribitku 400 baznih točk, ker je bilo podjetje v težavah, ter pribitku 400 baznih točk zaradi zelo majhnih zavarovanj. Element pomoči jamstva tako ustreza razliki med referenčno mero plus 800 baznih točk in dejansko obrestno mero, po kateri je bilo posojilo zagotovljeno.

(92)

V zvezi s posojilom in jamstvom za Birio GmbH so imela za to zagotovljena zavarovanja višjo ekonomsko vrednost kot zavarovanja, zagotovljena za jamstvo za Sachsen Zweirad GmbH. Kljub temu pa so bila zavarovanja še vedno nižja od običajno zahtevanih zavarovanj. Jamstvo za Birio GmbH je zavarovano z nadrejenim dolgom na premoženje podjetja Bike Systems v višini 15 milijonov EUR. Vendar pa je osnovni dolg podrejen drugemu posojilu v višini 2 milijona EUR. Ta nadrejeni osnovni dolg tako pokriva samo nekaj več kot 50 % celotnega zneska posojil. Druge vrste zavarovanja – osnovni dolgovi, odstopi terjatev, odstop blaga, ki je v lasti podjetij skupine, in absolutno jamstvo lastnika Birie GmbH – so imela majhno ekonomsko vrednost.

(93)

Komisija je zato mnenja, da bi morala Biria GmbH v tem primeru plačati dajatev, ki bi bila najmanj enaka obrestni meri plus pribitku 400 baznih točk, ker je bilo podjetje v težavah, in pribitku nadaljnjih 300 baznih točk zaradi nizkih zavarovanj (v primerjavi s pribitkom 400 baznih točk za jamstvo za Sachsen Zweirad GmbH zaradi zelo nizkih zavarovanj). Element pomoči jamstva zato ustreza razliki med referenčno mero plus 700 baznih točk in dejansko obrestno mero, po kateri je bilo posojilo zagotovljeno.

(94)

Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES v prvem odstavku navaja izjeme od splošne prepovedi državnih pomoči.

(95)

Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES v tem primeru niso uporabne, saj ukrepi pomoči niso niti socialnega značaja niti niso bili dodeljeni posameznim porabnikom; prav tako niso namenjeni odstranitvi škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, prav tako pa niso bili dodeljeni območjem, prizadetim zaradi delitve Nemčije.

(96)

Prav tako ne veljajo izjeme, predvidene v členu 87(3)(b) in (d) Pogodbe ES. Te izjeme se nanašajo na pomoč za pomembnejše projekte skupnega interesa ter na spodbujanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(97)

Tako ostanejo izjeme, predvidene v členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES, ter izjeme iz zadevnih Smernic Skupnosti.

(98)

Prvič, Komisija ugotavlja, da ima Bike Systems sedež v regiji prejemnici pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, ki je upravičena do regionalnih pomoči. Vendar pa Nemčija kljub dvomu, ki ga je Komisija izrazila s sprožitvijo formalnega postopka preiskave, ni posredovala informacij o tem, da so pogoji za dodelitev regionalnih pomoči, kot je to določeno v Smernicah o državni regionalni pomoči (11), izpolnjeni.

(99)

Nadaljnje izjeme so navedene v Smernicah Skupnosti. Ker je bila pomoč dodeljena marca 2001, veljajo Smernice Skupnosti z dne 9. oktobra 1999 (12). Komisija nima informacij o tem, da je pomoč mogoče obravnavati kot združljivo s Pogodbo ES na podlagi Smernic Skupnosti. Dodelitev pomoči za prestrukturiranje je v skladu s Smernicami Skupnosti odvisna od obstoja zdravega načrta za prestrukturiranje, pri čemer se je treba izogniti nesorazmernemu izkrivljanju konkurence, pomoč pa je treba ohraniti na najnižji možni ravni. Kljub dvomu, ki ga je Komisija izrazila ob sprožitvi postopka preiskave, Nemčija ni predložila informacij o tem, da so ti pogoji izpolnjeni. Zato Komisija sklepa, da pogoji Smernic Skupnosti niso izpolnjeni.

(100)

Poleg tega za zadevni ukrep ne veljajo nobene druge smernice in uredbe, ki urejajo pomoč za raziskave in razvoj, okolje, majhna in srednje velika podjetja, zaposlovanje in izobraževanje ali tvegani kapital. Ker ukrep ni namenjen cilju skupnega interesa, pomeni pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s Pogodbo ES.

(101)

Komisija ugotavlja, da imata podjetji Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH sedež v regiji prejemnici pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES. Vendar pa določbe o izjemah v tem členu in regionalne določbe iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES ne veljajo, saj sta bila Sachsen Zweirad GmbH in Biria GmbH podjetji v težavah, ukrepi pomoči pa niso bili namenjeni gospodarskemu razvoju določene regije.

(102)

Komisija zaključi, da veljajo samo Smernice Skupnosti. Ker sta bili pomoči dodeljeni marca in decembra 2003, veljajo Smernice Skupnosti z dne 9. oktobra 1999 (13).

(103)

Dodelitev pomoči je odvisna od izvedbe načrta prestrukturiranja, ki mora biti čim krajša in ki obnovi dolgoročno rentabilnost podjetja v ustreznem roku na podlagi realnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi pogoji delovanja. Kljub dvomu, ki ga je Komisija izrazila pri sprožitvi postopka preiskave, Nemčija ni predložila informacij o tem, da sta bili jamstvi dodeljeni na podlagi zdravega načrta za prestrukturiranje, ki bi obnovil rentabilnost skupine.

(104)

Treba je sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov pomoči na konkurente. Večinoma to pomeni omejitev prisotnosti podjetij na trgu ali trgih po zaključku prestrukturiranja. Komisija ni prejela podatkov o zadevnem trgu in deležu skupine Biria na tem trgu. Prav tako ni prejela podatkov o morebitnih kompenzacijskih ukrepih za omejitev prisotnosti podjetja na trgu. Nasprotno, zdi se, da se je skupina Biria s prevzemom podjetij Checker Pig in Bike Systems leta 2001 razširila.

(105)

Znesek pomoči mora biti omejen na najnižjo mero, potrebno za prestrukturiranje, ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev podjetja in njegovih lastnikov. Poleg tega mora prejemnik pomoči k prestrukturiranju prispevati veliko lastnih sredstev ali pa sredstva, pridobljena z zunanjim financiranjem pod tržnimi pogoji. Ker pomoč ni bila dodeljena na podlagi načrta za prestrukturiranje, Komisija nima podatkov o prispevku prejemnika pomoči in o tem, ali je bila pomoč omejena na najnižjo mero.

(106)

V skladu s Smernicami Skupnosti se pomoč za prestrukturiranje lahko dodeli samo enkrat. Če je zadevno podjetje v preteklosti že prejelo pomoč za prestrukturiranje in je od zaključka faze prestrukturiranja minilo manj kot 10 let, Komisija dodelitev druge pomoči za prestrukturiranje praviloma odobri samo v izrednih in nepredvidljivih okoliščinah.

(107)

Sachsen Zweirad GmbH je aprila 1996 in marca 1998 prejel pomoč za prestrukturiranje v obliki javne udeležbe v skupni vrednosti 1 278 200 EUR na podlagi odobrenega programa pomoči. Ker je od zaključka faze prestrukturiranja podjetja Sachsen Zweirad GmbH minilo manj kot 10 let in ker Komisija ni seznanjena z izrednimi ali nepredvidljivimi okoliščinami, načelo enkratnosti pomoči pri zagotovitvi obeh jamstev ni bilo upoštevano.

(108)

Zato Komisija sklepa, da pogoji Smernic Skupnosti niso izpolnjeni.

(109)

Poleg tega za ukrepa 2 in 3 ne veljajo nobene druge smernice in uredbe, ki urejajo pomoč za raziskave in razvoj, okolje, majhna in srednje velika podjetja, zaposlovanje in izobraževanje ali tvegani kapital. Ker ukrepa nista namenjena cilju v skupnem interesu, pomenita pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s Pogodbo ES.

(110)

Komisija je zato sklenila, da pomenijo udeležba ggb-ja v podjetju Bike Systems v višini 1 070 732 EUR, 80-odstotno jamstvo za posojilo za Sachsen Zweirad GmbH v višini 5,6 milijona EUR in 80-odstotno jamstvo za posojilo za Birio GmbH (zdaj Biria AG) v višini 24 875 000 EUR državne pomoči in da ne izpolnjujejo pogojev za združljivost s skupnim trgom –

(a)

Ukrep 1: tiha udeležba v podjetju Bike Systems GmbH & Co. Thüringer Zweiradwerk KG v višini 2 070 732 EUR. Element pomoči ustreza razliki med referenčno mero plus 1 000 baznih točk in nadomestilom tihe udeležbe (fiksna mera plus 50 % spremenljivega nadomestila).

(b)

Ukrep 2: jamstvo v višini 4 480 000 EUR za Sachsen Zweirad GmbH. Element pomoči ustreza razliki med referenčno mero plus 800 baznih točk in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo zagotovljeno.

(c)

Ukrep 3: jamstvo v višini 19 900 000 EUR za Birio GmbH (zdaj Birio AG). Element pomoči ustreza razliki med referenčno mero plus 700 baznih točk in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo zagotovljeno.