16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/23

(1)

Z dopisom z dne 5. maja 2004 (evidentiranim 19. maja) je Portugalska uradno obvestila Komisijo o svojem namenu zagotoviti pomoč podjetju CORDEX, Companhia Industrial Têxtil S.A. (v nadaljnjem besedilu „CORDEX“), da bi pomagala financirati investicijo družbe v Braziliji. Na zahtevo Komisije je Portugalska predložila dodatne podatke z dopisoma z dne 31. avgusta 2004 (evidentiranim 6. septembra) in z dne 13. septembra (evidentiranim 16. septembra).

(2)

Z dopisom z dne 19. novembra 2004 je Komisija sporočila Portugalski, da se je glede pomoči odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Z dopisom z dne 7. januarja 2005 (evidentiranim 11. januarja) so portugalski organi predložili svoje pripombe v zvezi z zgoraj navedenim postopkom.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Komisija jih je posredovala Portugalski in ji dala možnost odgovora; Portugalska je poslala svoje pripombe z dopisom z dne 20. maja 2005 (evidentiranim 25. maja).

(6)

Komisija je Portugalsko zaprosila za dodatne podatke z dopisom z dne 26. septembra 2005, na katerega je Portugalska odgovorila z dopisom z dne 9. novembra 2005 (evidentiranim 10. novembra). Portugalski organi so predložili končne dodatne podatke z dopisom z dne 22. decembra 2005 (evidentiranim 23. decembra).

(7)

CORDEX je proizvajalec vrvi, ki se nahaja v pokrajini Ovar, regiji, ki spada na področje uporabe člena 87(3)(a) Pogodbe. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1969 in je specializirano za proizvodnjo vrvi iz sintetičnih vlaken (iz polipropilena in polietilena) ter dvonitnih vrvi za povezovanje in strojno pakiranje ter drugih izdelkov iz sisala. Ob času priglasitve pomoči je imel CORDEX 259 zaposlenih. Njegov promet je v istem letu (2004) znašal približno 25 milijonov EUR. CORDEX je pridružen dvema drugima podjetjema, ki se nahajata v isti regiji, in sicer FLEX 2000, ustanovljenemu leta 2001, in CORDENET, ustanovljenemu leta 2003. Ta tri podjetja imajo skupaj 415 zaposlenih (3).

(8)

Projekt vključuje ustanovitev novega podjetja v Braziliji – Cordebras Lda. – izključno za proizvodnjo dvonitnih vrvi za strojno pakiranje, ki se v glavnem uporabljajo v kmetijstvu. CORDEX pričakuje, da bo s to investicijo povečal svojo proizvodnjo izdelkov iz sisala in izkoristil prednosti nižjih stroškov ter razpoložljivosti surovin in delovne sile v Braziliji. Brazilija velja v svetu za vodilno državo v proizvodnji te surovine (vlaken iz sisala), stroški delovne sile v Braziliji pa znašajo približno 1/3 stroškov na Portugalskem.

(9)

CORDEX prav tako načrtuje, da bo s tem projektom pridobil nove trge, zlasti v Združenih državah, Kanadi in v državah MERCOSUR. Poleg tega bo nekaj sisala, proizvedenega v Braziliji, uvoženega na Portugalsko bodisi kot končni izdelek bodisi kot polizdelek (4). V slednjem primeru bo izdelek pred prodajo na trgu obdelan s postopkom na osnovi olja ter zavit in zapakiran.

(10)

Upravičeni stroški te investicije znašajo 2 678 630 EUR, kar je enakovredno nominalnemu kapitalu novega podjetja Cordebras Lda. Projekt je bil dokončan leta 2002 in sedaj obratuje.

(11)

CORDEX je zaprosil za pomoč portugalskih organov v okviru portugalskega programa, katerega cilj je spodbujanje internacionalizacije portugalskih podjetij (5). Po tem programu je treba pomoč velikim podjetjem priglasiti Komisiji. Čeprav je CORDEX za pomoč zaprosil leta 2000, torej pred začetkom projekta, je Portugalska zaradi notranjih zamud priglasila pomoč Komisiji šele januarja 2004.

(12)

Priglašeni ukrep vključuje davčno spodbudo v višini 401 795 EUR, kar pomeni 15 % upravičenih investicijskih stroškov.

(13)

Komisija je v svoji odločitvi, da sproži postopek v tem primeru, navedla, da bo ukrep proučila glede na člen 87(3)(c) Pogodbe, da bi ugotovila, ali bi pomoč pospešila razvoj gospodarske dejavnosti, ne da bi negativno vplivala na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

(14)

Komisija je prav tako upoštevala naslednja merila, ki so bila uporabljena v prejšnjih primerih pomoči velikim podjetjem za financiranje neposrednih investicijskih projektov v tujini (6): ali pomoč vsebuje prikrite izvozne elemente; morebitni učinki na zaposlenost v državi izvora in v državi gostiteljici; tveganje premestitve; vpliv ukrepa na regijo, v kateri se nahaja prejemnik pomoči; potreba po pomoči, vključno s predvideno intenzivnostjo pomoči, upoštevajoč mednarodno konkurenčnost industrije EU in/ali glede na tveganja, povezana z investicijskimi projekti v določenih tretjih državah.

(15)

Komisija je v tej zvezi zaključila, da je bila pomoč dodeljena za začetno proizvodno investicijo in ni vsebovala prikritih izvoznih elementov. Prav tako ne bi privedla do premestitve delovnih mest iz Portugalske v Brazilijo, kolikor je CORDEX nameraval ohranjati stopnje zaposlenosti na Portugalskem. Dejstvo, da je bilo novo podjetje v Braziliji opremljeno z novim proizvodnim obratom in da je zaposlovalo lokalno delovno silo, je dodatno zmanjšalo tveganje premestitve.

(16)

Komisija je prav tako upoštevala utemeljitve portugalskih organov, da je to prva izkušnja podjetja CORDEX na področju internacionalizacije, ki ni poznalo brazilskega trga, in da je lahko investiranje na neznani trg povezano z visokimi tveganji. Utemeljeno se lahko domneva, da bi, če projekt ne bi uspel, to imelo pomemben finančni vpliv na podjetje, saj so investicijski stroški znašali približno 12 % njegovega prometa. Poleg tega je podjetje zaprosilo za pomoč pred začetkom projekta, kar bi lahko pomenilo, da je ukrep izpolnjeval „merila za dodeljevanje spodbud“, ki jih običajno zahtevajo Smernice o državni regionalni pomoči (7).

(17)

Vendar je Komisija izrazila pomisleke glede vpliva pomoči na splošno konkurenčnost zadevne industrije v EU. Navedla je, da bi nekateri izdelki, proizvedeni v Braziliji, verjetno konkurirali izdelkom na trgu EU in da ni imela podatkov o relativni velikosti prejemnika na trgu. Prav tako ni imela podatkov o vplivu ukrepa na regijo, v kateri se CORDEX nahaja. Zaradi tega ni mogla v tej fazi zaključiti, da je pomoč skladna z izjemo po členu 87(3)(c) Pogodbe.

(18)

Eno francosko podjetje, BIHR, je trdilo, da je investicija podjetja CORDEX v Braziliji sledila naložbi drugih portugalskih proizvajalcev in da so ta podjetja, skupaj z drugimi brazilskimi in ameriškimi konkurenti, ogrožala proizvodnjo sisala podjetja BIHR v Evropi. Prav tako je to podjetje izrazilo zaskrbljenost, da bi pomoč lahko okrepila položaj podjetja CORDEX v sektorju sintetičnih vlaken.

(19)

Podobno zaskrbljenost je izrazil Saint Germaine, še en francoski proizvajalec, ki trdi, da proizvaja sintetične izdelke v Evropi in da je prenesel svoje dejavnosti na področju sisala v Brazilijo. Saint Germaine je navedel, da so imela portugalska podjetja prednosti pri investicijah v Braziliji, ker so lahko posledično uvozila izdelek v Evropo po nižjih carinskih stopnjah.

(20)

Še eno podjetje, ki je želelo ostati anonimno, je dalo podobne pripombe glede konkurenčne prednosti, ki bi jo pomoč omogočila podjetju CORDEX v sektorju vrvi.

(21)

Portugalska je navedla, da je investicija v Braziliji del strategije podjetja CORDEX za ohranjanje širokega razpona dejavnosti na Portugalskem in hkrati ohranjanje svojih trenutnih ravni zaposlenosti. CORDEX bo še naprej proizvajal izdelke iz sisala na Portugalskem iz surovine, uvožene iz Brazilije, hkrati pa bo prav tako uvažal od Cordebras Lda bodisi končne izdelke ali polizdelke, ki jih bo predelal v izdelke iz sisala z višjo dodano vrednostjo. Te dejavnosti prav tako vključujejo prilagoditev embalaže uvoženih dvonitnih vrvi za strojno pakiranje zahtevam kupcev (na primer glede velikosti in označevanja) in bodo zato prav tako prispevale k zaposlovanju v pakirni industriji v regiji, v kateri se CORDEX nahaja.

(22)

Po investiciji v Braziliji je CORDEX ustanovil dve novi podjetji v pokrajini Ovar (FLEX in CORDENET, ki proizvajata izdelke iz pene oziroma mreže). To je privedlo do nekaj premestitev zaposlenih med temi podjetji in do rahlega povečanja skupne ravni zaposlenosti teh treh podjetij v Ovarju: s 358 zaposlenih leta 2000 na 415 zaposlenih leta 2005. Novoustanovljeno brazilsko podjetje Cordebras Lda ima približno 145 zaposlenih.

(23)

Po mnenju portugalskih organov strategija raznolikosti podjetja CORDEX, vključno z investicijo v Braziliji, zato ugodno vpliva na ohranjanje zaposlenosti v regiji (Ovar), v kateri je raven brezposelnosti že močno nad državnim povprečjem. Prav tako prispeva k odpiranju delovnih mest v državi Bahia (Brazilija), kjer se Cordebras Lda nahaja.

(24)

V zvezi s pripombami, ki so jih dale zainteresirane stranke, so portugalski organi navedli, da pri uvozu izdelkov iz sisala iz Brazilije za CORDEX veljajo enaki pogoji in enake uvozne dajatve kakor za katerega koli drugega proizvajalca EU in da ni verjetno, da bi majhen znesek pomoči, ki jo nameravajo dodeliti podjetju CORDEX, lahko kakor koli pomembno vplival na trg Skupnosti. Po mnenju portugalskih organov je bila investicija podjetja CORDEX v Braziliji potrebna zaradi omejevanja učinkov naraščajočega izvoza iz držav, ki imajo prednosti v obliki nižjih stroškov (države v Afriki in Braziliji) (8).

(25)

Končno je Portugalska navedla, da se za dejstvo, da se je z investicijo nadaljevalo brez javnih sredstev, ne more okriviti podjetja, ki je to investicijo izvedlo z bančnimi posojili in lastnim kapitalom v pričakovanju pridobitve državne pomoči, za katero je zaprosilo v okviru ustreznega državnega programa (9).

(26)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali ki je dodeljena iz državnih sredstev v kakršni koli obliki in ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor vpliva na trgovino med državami članicami.

V svoji odločitvi, da sproži postopek v tem primeru, je Komisija ugotovila, da ukrep pomoči spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(27)

Glede na to, da pomoč ni združljiva po obstoječih smernicah ali okvirih, je Komisija navedla, da bo ocenila, ali bi bila pomoč lahko združljiva s Pogodbo ES na podlagi izjeme po členu 87(3)(c) Pogodbe, ki pomoč dopušča za spodbujanje razvoja gospodarske dejavnosti, kolikor ne vpliva negativno na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija mora zato oceniti, ali bo pomoč prispevala k razvoju proizvodnje sisala in/ali drugih gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, ne da bi vplivala negativno na trgovinske pogoje med državami članicami.

(28)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija prav tako navedla, da bo upoštevala določena merila, ki jih je uporabila v prejšnjih primerih pomoči za velika podjetja za neposredne investicijske projekte v tujini (glej uvodno izjavo 14) in so namenjena ustvarjanju ravnovesja med koristmi ukrepa v smislu prispevanja k mednarodni konkurenčnosti zadevne industrije v EU (npr. ali je pomoč potrebna, ob upoštevanju tveganja, povezanega s projektom v tretji državi) in možnimi negativnimi učinki na trg EU.

(29)

V zvezi s tem je imela Komisija pomisleke glede vpliva ukrepa na skupni trg in na splošno konkurenčnost zadevne industrije v EU; prav tako ni imela nikakršnih podatkov o pomembnosti prejemnika v primerjavi s konkurenti v EU ali o vplivu ukrepa v regiji, v kateri se CORDEX nahaja (glej uvodno izjavo 17).

(30)

Zakonodaja o državni pomoči določa kot splošno načelo, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, če se dokaže, da bo privedla do dodatne dejavnosti prejemnika, ki brez pomoči ne bi bila izvajana. V nasprotnem primeru pomoč zgolj povzroča izkrivljanje, ne da bi imela kakršen koli pozitivni nasprotni učinek. Komisija je poudarila, da je podjetje zaprosilo za pomoč pred začetkom projekta, kar bi lahko pomenilo, da je ukrep izpolnjeval „merila za dodeljevanje spodbud“, ki jih običajno zahtevajo Smernice o državni regionalni pomoči (11). Vendar pa to ne dokazuje povsem, ali je bila pomoč v resnici potrebna z vidika mednarodne konkurenčnosti industrije EU in/ali zaradi tveganj, povezanih z investicijskimi projekti v določenih tretjih državah.

(31)

V svoji odločitvi z dne 19. novembra 2004 je Komisija upoštevala utemeljitev portugalskih organov, da lahko za CORDEX investicija v Braziliji pomeni večja tveganja kot investicija v Evropski uniji zaradi nepredvidljivosti brazilske valute. Poleg tega je to prva izkušnja podjetja CORDEX na področju internacionalizacije in ni imelo izkušenj na brazilskem trgu (12).

(32)

Vendar pa podatki, predloženi Komisiji po sprožitvi postopka, kažejo, da so drugi proizvajalci, ki so konkurenti podjetja CORDEX, vlagali v Braziliji (kljub očitni nepredvidljivosti brazilske valute). Zlasti Quintas & Quintas S.A., portugalsko podjetje, ki konkurira podjetju CORDEX, je po podatkih portugalskih organov postavil proizvodno enoto v Braziliji (Brascorda), ne da bi zaprosil portugalske organe za kakršno koli pomoč. Tako torej ni nobenih dokazov o kakršni koli tržni pomanjkljivosti, povezani s to vrsto projekta, ki bi podjetju CORDEX ali njegovim konkurentom preprečevala investiranje v Braziliji brez državne pomoči.

(33)

Čeprav je to bila prva internacionalizacijska izkušnja podjetja CORDEX, portugalski organi prav tako niso mogli dokazati kakršnih koli posebnih težav, s katerimi bi se CORDEX spopadal pri izvajanju zadevne investicije. Na primer, kljub relativno majhni velikosti podjetja CORDEX v smislu prometa (pod pragom MSP) portugalski organi niso navedli nobenih pomanjkljivosti glede možnosti, da CORDEX pridobi finančna sredstva pri poslovnih bankah; nasprotno, zdi se, da je bilo podjetje sposobno financirati investicijo iz lastnih sredstev in z najetjem komercialnih posojil.

(34)

Komisija zato na podlagi zgoraj navedenih podatkov meni, da Portugalski ni uspelo dokazati, da brez pomoči CORDEX ne bi izvedel zadevne investicije v Braziliji in da je bila pomoč potrebna zaradi tveganj, povezanih z njegovim projektom v Braziliji. Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je CORDEX do zdaj izvedel vse te dejavnosti, ne da bi prejel državno pomoč, jasno dokazuje, da pomoč ni bila potrebna.

(35)

V skladu z razpoložljivimi podatki je na trgu Skupnosti približno dvanajst proizvajalcev sisala iz EU. Pet od njih se nahaja na Portugalskem in zagotavljajo približno 81 % proizvodnje EU (13). Vsa ta podjetja proizvajajo sintetične izdelke ter vrvi in dvonitne vrvi iz sisala. Za večino od njih je proizvodnja sintetičnih vlaken očitno osnovna poslovna dejavnost. Tako je tudi s podjetjem CORDEX (sisal prispeva samo okoli 20 % k njegovi proizvodni zmogljivosti). Sisal in sintetična vlakna imajo določeno stopnjo zamenljivosti za namene uporabe v kmetijstvu.

(36)

Leta 2003 je tržni delež podjetja CORDEX za izdelke iz sisala v EU znašal približno 6,6 %. Če pa upoštevamo tudi izdelke Cordebras Lda, se tržni delež podjetja CORDEX v EU zviša na 17,7 % (14). Portugalski organi so v tej zvezi navedli, da je bilo 47 % izvoza Cordebrasa (okoli 2 210 ton leta 2003) namenjeno za trg EU.

(37)

Ob upoštevanju pomembnega odstotnega deleža sisala, ki ga proizvede Codebras Lda in se uvozi (preko podjetja CORDEX) v EU, Komisija ugotavlja, da pomoč očitno pomembno vpliva na konkurenco na trgu EU. Poleg tega se prav tako zdi, da pomoč krepi splošni položaj podjetja CORDEX v EU, s čimer potencialno vpliva na druge tržne segmente, na katerih CORDEX in njegovi konkurenti poslujejo. To ugotovitev potrjujejo pripombe, ki so jih predložili konkurenti, v katerih so opozorili na resno izkrivljanje konkurence, ki ga pomoč povzroča na trgih za vrvi in dvonitne vrvi iz sisala, kakor tudi za sintetična vlakna.

(38)

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči mora Komisija natančno oceniti ravnovesje med negativnimi in pozitivnimi učinki ukrepa v EU in ugotoviti, ali koristni učinki ukrepa na Skupnost prevladajo nad njegovimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov Komisija ugotavlja, da ni nobenih dokazov, da bi dodelitev pomoči podjetju CORDEX za njegovo investicijo v Braziliji lahko pripomogla k izboljšanju konkurenčnosti zadevne evropske industrije. Pomoč bi verjetno okrepila položaj prejemnika, vendar na škodo njegovih konkurentov, ki državne pomoči ne prejemajo. Tako torej ni dokazano, da ima pomoč kakršne koli pozitivne učinke za Skupnost, ki bi prevladali nad negativnim vplivom na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti.

(39)

Zaradi tega Komisija ugotavlja, da ni dokazov, da je pomoč potrebna za izvedbo zadevne investicije podjetja CORDEX v Braziliji. Pomoč bo prav tako verjetno občutno vplivala na izkrivljanje konkurence na trgu Skupnosti. Tako Komisija sklepa, da načrtovana državna pomoč za CORDEX v zvezi z njegovo neposredno tujo investicijo v Braziliji ne prispeva k razvoju določenih gospodarskih dejavnosti v smislu člena 87(3)(c), ne da bi vplivala negativno na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, in je zato nezdružljiva s skupnim trgom –