4.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/55

(1)

Komisija je 2. decembra 2005 prejela pritožbo, ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil CEFIC (Svet evropske kemične industrije) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje pentaeritritola Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu nekaterih vrst pentaeritritola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Ukrajine, Rusije, Turčije in Združenih držav Amerike („ZDA“) ter o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 17. januarja 2006 z objavo obvestila o začetku (2) v Uradnem listu Evropske unije.

(4)

Komisija je pritožnika, proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Proizvajalci pritožniki, drugi proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki in dobavitelji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK in Ukrajini lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim in ukrajinskim organom ter proizvajalcem izvoznikom iz teh dveh držav, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce zahtevka. Ena družba v LRK je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjuje pogojev za TGO. Edini ukrajinski proizvajalec je zahteval samo IO.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se vzorčenje v tej preiskavi lahko uporabi za izvoznike/proizvajalce v LRK. Ker pa je le ena družba sodelovala in izrazila pripravljenost za vključitev v vzorec, vzorčenje ni bilo potrebno.

(8)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije proizvajalci Skupnosti, eden od njih z dvema proizvodnima obratoma, trije nepovezani uvozniki, pet uporabnikov, en dobavitelj, en proizvajalec izvoznik v LRK, en proizvajalec izvoznik v Turčiji, en proizvajalec izvoznik v Ukrajini in en proizvajalec, ki se je strinjal s sodelovanjem v možni primerljivi državi, Čilu.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK in Ukrajini, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz možne primerljive države, Čila, opravljen v prostorih naslednje družbe:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni izdelek je pentaeritritol, ki se uvršča pod oznako KN 2905 42 00. Pentaeritritol je bela, kristalnična, trdna spojina brez vonja, pridobljena iz formaldehida in acetaldehida ter je svetovno najbolj razširjen poliol za proizvodnjo alkidne smole. Glavne surovine so metanol, ki se uporablja za proizvodnjo formaldehida, acetaldehid in natrijev hidroksid.

(13)

Alkidne smole, ki se uporabljajo predvsem za premaze, predstavljajo približno 60–70 % končne uporabe zadevnega izdelka. Uporabljajo se še za sintetična maziva za hladilne kompresorje, smolne estre, ki se uporabljajo kot adhezijska sredstva v lepilih, in pentaeritritol tetranitrat (PETN).

(14)

Po svetu se proizvajajo večinoma tri kakovosti, najobičajnejša je kakovost mono. Drugi dve sta tehnična in nitritna kakovost. Kakovost je odvisna od stopnje čistosti, ki jo določa vsebnost mono- in di-pentaeritritola. Tako denimo vsebuje kakovost mono 98 % mono-pentaeritritola, tehnična kakovost pa 87 %. Preiskava je pokazala, da so proizvodni proces in torej tudi proizvodni stroški za najobičajnejše kakovosti pentaeritritola v veliki meri enaki. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo vse kakovosti enake kemijske in fizikalne lastnosti in se dejansko uporabljajo za iste namene.

(15)

Kakovost mono in tehnična kakovost pentaeritritola se ponekod dobavljata tudi v mikronizirani obliki, kar pomeni, da se izdelek po proizvodnem procesu zmelje. Kemijsko gledano je mikronizirani pentaeritritol popolnoma isti izdelek, zaradi mletja pa so stroški in prodajna cena nekoliko višji.

(16)

Turški proizvajalec izvoznik je bil proti uporabi le ene vrste pentaeritritola, ki je kombinacija vseh treh kakovosti, tj. mono, tehnične in nitritne. Zahteval je zlasti, da se mikronizirani pentaeritritol šteje za drugo vrsto. Slednje je bilo mogoče upoštevati, zato je bil mikronizirani pentaeritritol, ki predstavlja zelo majhen del proizvodnje industrije Skupnosti in za katerega ni bilo ugotovljeno, da ga katera koli od zadevnih držav izvaža v Skupnost, v okviru te preiskave izvzet iz opredelitve izdelka. Vendar pa se je štelo, da ni razloga za razdelitev treh različnih kakovosti v različne vrste, saj so njihovi stroški in cene enaki. Poudariti je treba tudi, da je pentaeritritol predvsem bazični izdelek, ki ga končni uporabnik dojema kot en in isti izdelek. Zato je bila ta zahteva zavrnjena in ohranila se je ena sama vrsta.

(17)

Na podlagi fizičnih, kemijskih in tehničnih lastnosti, proizvodnega procesa in zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse kakovosti pentaeritritola za namene postopka štejejo za en izdelek.

(18)

Zadevni izdelek in pentaeritritol, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav in na domačem trgu Japonske, ki naj bi prvotno služila kot primerljiva država, in pentaeritritol, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, imajo enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako uporabo.

(19)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V nadaljevanju je opisana splošna metodologija. Zato poznejša predstavitev ugotovitev dampinga za zadevne države opisuje samo vprašanja, specifična za vsako državo izvoznico.

(21)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja pentaeritritola reprezentativna, tj., ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza proizvajalca v Skupnost.

(22)

Z ugotovitvijo deleža dobičkonosne prodaje pentaeritritola neodvisnim strankam je Komisija nato preverila, ali se za domačo prodajo pentaeritritola, prodanega na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. V primerih, ko je obseg prodaje pentaeritritola, prodanega po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje in je bila tehtana povprečna cena enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje pentaeritritola predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedenega izdelka ali je bila tehtana povprečna cena nižja kot proizvodni stroški, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje pentaeritritola.

(23)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje pentaeritritola predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedenega izdelka, se je štelo, da je bil ta izdelek prodan v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti. V primerih, ko domačih cen pentaeritritola, ki ga je prodal proizvajalec, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo.

(24)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi lastnih stroškov proizvodnje posameznega proizvajalca z dodanim ustreznim zneskom za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroške“) in za dobiček.

(25)

Zato je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških in dobičku, ki ga je ustvaril vsak zadevni proizvajalec na domačem trgu, zanesljivi.

(26)

Dejanski domači PSA-stroški so se šteli za zanesljive, če se je obseg domače prodaje zadevne družbe lahko štel za reprezentativnega, kakor je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje, opravljene v običajnem poteku trgovine.

(27)

V vseh primerih, kjer ti pogoji niso bili izpolnjeni, je Komisija preverila, ali bi se v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe lahko uporabili podatki drugih izvoznikov ali proizvajalcev na domačem trgu države porekla. Kadar so bili zanesljivi podatki na voljo samo za enega proizvajalca izvoznika, povprečja iz člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče določiti in preverjeno je bilo, ali so bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(6)(b), tj. uporaba podatkov glede proizvodnje in prodaje enake splošne kategorije izdelkov za zadevnega izvoznika ali proizvajalca. Če taki podatki niso bili na voljo ali jih proizvajalec ni predložil, so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. na podlagi kakršne koli druge primerne metode.

(28)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek prodal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se plačevale ali se plačujejo.

(29)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(30)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(31)

Edini znan proizvajalec izvoznik je izpolnil vprašalnik.

(32)

Proizvajalec je imel na splošno reprezentativno prodajo podobnega izdelka na domačem trgu in za celotno prodajo se je lahko štelo, da je bila izvedena v običajnem poteku trgovine.

(33)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so se domače cene znatno razlikovale glede na mesec prodaje.

(34)

Glede na zgoraj navedeno in da bi bila normalna vrednost zadevnega izdelka v OP ustrezno izražena, se je zdelo primerno, da se v tem posebnem primeru določi mesečna normalna vrednost za zadevni izdelek.

(35)

Domače cene za vsak mesec posebej so se štele kot ustrezna osnova za določitev normalne vrednosti. Zato je normalna vrednost temeljila na dejanskih cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo na turškem domačem trgu za vsak mesec v OP.

(36)

V vseh primerih je bil zadevni izdelek prodan neodvisnim strankam v Skupnosti. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvozne cene, ki je bila dejansko plačana ali se plačuje.

(37)

Za zagotovitev ustrezne primerjave kljub spremenljivi normalni vrednosti v OP, se je zdelo primerno določiti tehtano povprečno izvozno ceno na mesec v OP.

(38)

Prilagoditve so bile izvedene glede na razlike v stroških prevoza, zavarovanja, natovarjanja in kredita ter za popuste, provizije in rabate.

(39)

Ugotovljeno je bilo, da so navedeni stroški zavarovanja, odobrenih rabatov in pakiranja nekoliko odstopali od podatkov iz knjigovodskih evidenc proizvajalca izvoznika. Zato so bili zneski prilagoditev ustrezno popravljeni.

(40)

Preiskava je pokazala tudi, da je proizvajalec izvoznik plačal velik znesek za svetovalne storitve. Družba je trdila, da takšna plačila ne upravičujejo prilagoditve in zato se jih ne sme odšteti niti od izvozne niti od domače prodajne cene. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je ta strošek vplival na stroške in cene zadevnega izdelka in s tem tudi na primerljivost cen. Zato je bil zadevni znesek razporejen na podlagi količine zadevne prodaje (domača prodaja, prodaja ES in prodaja v tretje države) in odštet od prodajnih cen kot prilagoditev v smislu 2(10)(i) osnovne uredbe.

(41)

Glede stroškov kredita je bilo ugotovljeno, da navedena obrestna mera za OP ni odražala dejanskih kratkoročnih stroškov financiranja, ki jih je imela družba. Zato so bili stroški kredita ustrezno prilagojeni.

(42)

Glede na jasen vzorec izvoznih cen, ki se razlikujejo glede na obdobje, se je štelo, da je treba ta element upoštevati pri izračunu stopnje dampinga. Zato je bila primerjava med tehtano povprečno izvozno ceno in tehtano povprečno normalno vrednostjo za zadevni izdelek izvedena za vsak mesec posebej.

(43)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika, izražena kot odstotek na neto ceno franko meja Skupnosti, pod pragom de minimis, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe.

(44)

Treba je opozoriti, da bi bila tudi stopnja dampinga de minimis, če bi bila primerjava izvedena med tehtano povprečno normalno vrednostjo in posameznimi izvoznimi transakcijami. Vendar je bilo ugotovljeno, da taka primerjava ni primerna. Čeprav je bil vzorec izvoznih cen dejansko odvisen od posameznega meseca (ugotovljena je bila tudi do 20-odstotna razlika izvozne cene med posameznimi meseci v OP – z znatno nižjimi ravnmi od maja do oktobra 2005), so se mesečne normalne vrednosti razvijale enako. Razlog za ta razvoj je dejstvo, da so se enako razvijale tudi glavne surovine, ki predstavljajo znatni delež proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Metoda, opisana v uvodni izjavi 42, torej odraža celoten znesek obstoječega dampinga.

(45)

Ker se je štelo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavlja celoten turški izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ni bilo razloga za domnevo, da bi se kateri koli proizvajalec izvoznik vzdržal sodelovanja.

(46)

Zato je treba postopek v zvezi s Turčijo zaključiti, kot to določa člen 9(3) osnovne uredbe.

(47)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK in Ukrajine normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(48)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

(49)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danem roku izpolnil obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija je v prostorih te družbe poiskala in preverila vse potrebne informacije, navedene v njenem zahtevku za TGO, za katere je menila, da je to potrebno.

(50)

Preiskava je pokazala, da je bilo treba zahtevek za TGO za to družbo zavrniti, ker ni izpolnila zahtev zgoraj navedenih meril ena, dva in tri.

(51)

Ker so glavni delničarji državna podjetja in imajo direktorji, ki so jih ti delničarji imenovali, nesorazmerno veliko število sedežev v nadzornem svetu in s tem tudi nadzor, je bilo ugotovljeno, da bi država v veliki meri uveljavljala svoj vpliv na poslovne odločitve družbe glede vsakodnevnega upravljanja ter razdeljevanje dobička, izdajanja novih delnic, večanja kapitala, spreminjanja statuta ter popolnega prenehanja družbe in da zato take odločitve niso bile sprejete kot odziv na tržne razmere.

(52)

Poleg tega računovodske evidence družbe niso odražale pravilnega finančnega stanja, saj je družba neupravičeno porazdelila amortizacijo stalnih sredstev, kar pomeni kršitev IAS 1–13. S tem in ker revizorji družbe niso izrazili nobenih zadržkov ali pojasnil v zvezi z ugotovljenimi praksami, so bili jasno kršeni mednarodni računovodski standardi.

(53)

Glede na vrednotenje začetnih sredstev družba ni mogla zagotoviti kakršnih koli pojasnil o osnovi, na kateri je bila ta ocena opravljena. Družba tudi ni mogla zagotoviti kakršnih koli dokazov o plačilu najemnine za poslovno stavbo. Obe nepravilnosti kažeta na znatna izkrivljanja, prenesena iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva.

(54)

Komisija se je posvetovala s svetovalnim odborom, stranke, ki jih to neposredno zadeva, pa so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Vendar te niso predložile nobenih pripomb. Tudi industriji Skupnosti je bila dana možnost za pripombe in ta se je strinjala z določitvijo TGO.

(55)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da se TGO kitajskemu proizvajalcu izvozniku ne odobri.

(56)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(57)

Kitajski proizvajalec izvoznik, kateremu TGO ni bilo mogoče odobriti, je v primeru, da mu ta ne bi bil odobren, zahteval IO. Vendar je bilo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, ugotovljeno, da je država prek svojih predstavnikov v nadzornem odboru družbe izvajala znaten vpliv v zvezi z izvoznimi cenami in količinami ter pogoji prodaje, tako da se zanje ne more šteti, da so prosto oblikovane. Takšno vmešavanje države, povezano z vsakodnevnim upravljanjem družbe, je pomenilo, da tveganja izogibanja ni bilo mogoče izključiti, če bi bila temu izvozniku dodeljena individualna stopnja dajatve.

(58)

Zato in ker je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalec izvoznik ni izpolnil vseh zahtev za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, mu je bilo treba IO zavrniti.

(59)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v Ukrajini, ki ni zahteval TGO, je zahteval le IO. Vendar v Ukrajini ni nobenega drugega znanega proizvajalca pentaeritritola, kar potrjuje tudi dejstvo, da je izvoz pentaeritritola iz Ukrajine v Skupnost, o katerem je poročal sodelujoči proizvajalec izvoznik, ustrezal količinam, ki jih je navedel Eurostat. Zato se ni zdelo potrebno odločiti, ali naj se temu proizvajalcu izvozniku IO odobri, saj bi bila v vsakem primeru uvedena ena dajatev za celotno državo.

(60)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(61)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava za določitev normalne vrednosti za LRK in Ukrajino uporabiti Japonsko kot ustrezno primerljivo državo, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Nobena zainteresirana stranka ni nasprotovala temu predlogu.

(62)

Komisija je stopila v stik z znanim japonskim proizvajalcem pentaeritritola in ga prosila za sodelovanje v tem postopku. Vendar ta ni želel sodelovati.

(63)

Prvotno države, ki jih zadeva ta postopek, niso bile izbrane bodisi zaradi nesodelovanja ali zaradi verjetnosti, da je damping izkrivil njihov domač trg. Zato je Komisija zaprosila za sodelovanje druge znane proizvajalce v Čilu, Tajvanu, Braziliji, Republiki Koreji in v drugih državah, kjer proizvajajo pentaeritritol.

(64)

Samo proizvajalec iz Čila je pristal na sodelovanje. Čeprav je v Čilu samo en proizvajalec pentaeritritola, je bila na čilenskem domačem trgu pentaeritritola v OP zaradi uvoza iz Kitajske, Tajvana, ZDA, Švedske in Republike Koreje velika konkurenca, saj ta država nima določenih kvot ali drugih količinskih omejitev uvoza.

(65)

Glede na zgoraj navedeno se je začasno sklenilo, da predstavljajo Čile najbolj primerno in smiselno primerljivo državo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(66)

Temu proizvajalcu je bil zato poslan vprašalnik, v katerem so se zahtevale informacije o domačih prodajnih cenah in stroških proizvodnje podobnega izdelka, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem.

(67)

Vendar je preiskava pokazala, da sodelujoči turški proizvajalec izvoznik ni izvajal dampinga. Ni prihajalo do očitnih izkrivljanj turškega trga pentaeritritola, proizvodni proces in surovine, ki jih uporablja turški proizvajalec, so bolj podobni tistim, ki jih uporabljajo kitajski in ukrajinski proizvajalci izvozniki.

(68)

Zato je bilo sklenjeno, da se Turčija lahko šteje za smiselno primerljivo državo za namen tega postopka.

(69)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države.

(70)

Normalna vrednost je bila določena, kot je opisano v uvodnih izjavah 32 do 35.

(71)

Celoten izvoz kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov v Skupnost je bil opravljen neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(72)

Ker je bilo ugotovljeno, da povprečna normalna vrednost v celotnem OP ni bila reprezentativna, so bile zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 33 do 37, določene mesečne povprečne izvozne cene.

(73)

Opravljene so bile prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in drugimi tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(74)

Za vsakega od proizvajalcev izvoznikov, ki jim TGO ni bil odobren, se je mesečna tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala z mesečno tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(75)

V primeru LRK je po podatkih Eurostata količina pentaeritritola, ki ga je izvozil sodelujoči proizvajalec izvoznik, predstavljala manj kot 70 % celotne količine pentaeritritola, uvoženega med OP iz navedene države. Torej je bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK stopnjo dampinga določiti na podlagi razpoložljivih dejstev. Zato se je zdelo potrebno, da se stopnja dampinga določi na podlagi najvišjih dampinških transakcij, ugotovljenih za sodelujočega proizvajalca. Ta pristop je bil potreben tudi zato, da nesodelovanje ne bi bilo nagrajeno, in ker ni bilo drugih dokazov za damping nesodelujočih strank na nižji stopnji.

(76)

Zato je bila povprečna stopnja dampinga na ravni države izračunana z uporabo vrednosti CIF, kot dejavnika tehtanja, za vsako skupino izvoznikov, tj. sodelujočih in nesodelujočih.

(77)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 59, se je v primeru Ukrajine zaradi visoke ravni sodelovanja zdelo primerno, da se določi stopnja dampinga na ravni države na isti ravni kot stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(78)

Stopnji dampinga, izraženi kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, sta:

(79)

Nobeden od proizvajalcev iz Rusije ali ZDA ni sodeloval v tej preiskavi. Zato in ker ni na voljo druge primernejše osnove, je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. podatkov iz pritožbe.

(80)

Stopnji dampinga, izraženi kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, sta:

(81)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da podobni izdelek trenutno proizvaja pet proizvajalcev v Skupnosti, eden od njih ima dva proizvodna obrata. Pritožba je bila vložena v imenu dveh od teh proizvajalcev. Po začetku postopka se je tretji proizvajalec odločil za podporo postopka in v celoti sodeloval pri preiskavi. Oba preostala proizvajalca, ki sta predložila splošne podatke o proizvodnji in prodaji, sta izrazila podporo postopku.

(82)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan tako, da sta se seštela obseg proizvodnje treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti in obseg proizvodnje ostalih dveh proizvajalcev v skladu s podatki, ki sta jih slednja predložila. Na podlagi tega je celotna proizvodnja Skupnosti podobnega izdelka v OP znašala 115 609 ton.

(83)

Proizvodnja treh proizvajalcev Skupnosti, ki so v celoti sodelovali v preiskavi, predstavlja 94 % podobnega izdelka, proizvedenega v Skupnosti. Zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(84)

Po podatkih Eurostata je bila potrošnja Skupnosti določena na podlagi obsega prodaje znanih proizvajalcev v Skupnosti ter uvoza iz vseh tretjih držav pod ustrezno oznako KN. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je le eden od dveh nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti predložil podatke za celotno obravnavano obdobje. Zato se prodaja drugega proizvajalca ni upoštevala, saj je bila posredovana samo za OP. Ker je bil ta obseg prodaje majhen, njegova izključitev ne vpliva na splošno sliko. Kot je prikazano v spodnji preglednici, se je potrošnja Skupnosti zadevnega in podobnega izdelka v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Povpraševanje med letoma 2003 in 2004 je bilo stabilno, v OP pa se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 9 %.

(85)

Komisija je nadalje proučila, ali naj se učinki uvoza pentaeritritola s poreklom iz LRK, ZDA, Turčije, Rusije in Ukrajine ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Opozoriti je treba, da je bilo ugotovljeno, da se uvoz iz Turčije ni izvajal po dampinških cenah, zato je treba postopek v zvezi z uvozom iz navedene države zaključiti.

(86)

Splošne stopnje dampinga, določene za vsako od preostalih štirih držav po izključitvi Turčije, so nad pragom de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, obseg uvoza iz vsake države pa v smislu člena 5(7) osnovne uredbe ni zanemarljiv, njihovi zadevni deleži so namreč v OP dosegli 1,8 % za LRK, 1,5 % za Rusijo, 3,7 % za Ukrajino in 1,9 % za ZDA.

(87)

Obseg uvoza iz LRK, Rusije in Ukrajine se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, razvoj cen pa je bil podoben, tj. jasno nelojalno niža cene industrije Skupnosti.

(88)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, uvožen iz zadevnih držav, in podobni izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, enake osnovne tehnične, fizikalne in kemijske lastnosti in končno uporabo. Poleg tega se vsi izdelki prodajajo po podobnih prodajnih poteh enakim strankam, torej medsebojno konkurirajo.

(89)

Ugotovljeno je bilo, da uvoz iz ZDA ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti (glej uvodno izjavo 141). Izkazalo se je, da je določanje cen ameriških izvoznikov popolnoma drugačno od določanja cen izvoznikov v drugih zadevnih državah. Dejansko je ZDA uspelo povečati svoj tržni delež na trgu Skupnosti po cenah, ki so višje od cen drugih treh držav. To pojasnjuje dejstvo, da je bil en ameriški proizvajalec izvoznik zelo uspešen v različnih tržnih segmentih, kjer je mogoče pridobiti višje cene. V teh okoliščinah se je štelo, da kumulativna ocena uvoza iz ZDA z dampinškim uvozom iz LRK, Rusije in Ukrajine glede na konkurenčne pogoje med uvozom iz ZDA in dampinškim uvozom iz treh zadevnih držav na eni strani ter podobnim izdelkom na drugi strani ni bila ustrezna.

(90)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za kumulacijo uvoza pentaeritritola s poreklom iz LRK, Rusije in Ukrajine.

(91)

Po podatkih Eurostata se je obseg uvoza iz LRK, Rusije in Ukrajine znatno povečal, in sicer s 1 235 ton leta 2002 na 5 136 ton v OP. Njihov skupni tržni delež se je nenehno povečeval, z 1 % na 7 % v enakem obdobju. Pri tem je treba upoštevati, da se je hkrati potrošnja zmanjševala.

(92)

Informacije o ceni glede celotnega uvoza iz treh zadevnih držav temeljijo na podatkih Eurostata. Spodnja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK, Rusije in Ukrajine. V obravnavanem obdobju so se te cene znižale za 13 %.

(93)

Za določitev nelojalnega nižanja cen je Komisija analizirala podatke, ki zadevajo OP. Ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti so bile prodajne cene za neodvisne stranke, ki so bile po potrebi prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnost in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s cenami uvoza iz treh zadevnih držav. Zaradi nesodelovanja je bila tehtana povprečna izvozna cena v zvezi z Rusijo določena na podlagi podatkov Eurostata. Za LRK in Ukrajino so se izvozne cene, ki so jih sodelujoči proizvajalci zaračunali kot neto cene brez popustov in ki so bile po potrebi prilagojene CIF meja Skupnosti, primerjale z ustreznimi prilagoditvami za stroške carinjenja in stroške, nastale po uvozu. Cene so se štele za reprezentativne v obeh primerih, saj je v Ukrajini le en proizvajalec pentaeritritola, izvoz sodelujočega proizvajalca v LRK pa predstavlja približno polovico vsega pentaeritritola, izvoženega iz LRK v ES.

(94)

Ta primerjava je pokazala, da je bila v OP tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen 11,3 % za LRK, 6,2 za Ukrajino in 11,9 za Rusijo.

(95)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vsebovala analizo vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije v obravnavanem obdobju.

(96)

Proizvodnja se je med letom 2002 in OP zmanjšala za 3 %. Zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti enega proizvajalca je prišlo do povečanja proizvodnje leta 2004. Razvoj obsega proizvodnje je bil sledeč:

(97)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot industrije Skupnosti, ob upoštevanju motenj v proizvodnji. Proizvodna zmogljivost se je v obravnavnem obdobju povečala za 6 %. Do tega povečanja je prišlo zlasti leta 2004 in je bilo posledica uspešne odprave ozkega grla pri enem proizvajalcu ter reorganizacije drugega proizvodnega obrata istega proizvajalca.

(98)

Znižanje obsega proizvodnje in rahlo povečanje zmogljivosti sta privedla do zmanjšanja izkoriščenosti zmogljivosti od 95 % leta 2002 do 87 % v OP.

(99)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju več kot podvojile, kar kaže, da je industrija Skupnosti vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

(100)

Prodaja pentaeritritola industrije Skupnosti neodvisnim strankam na trgu Skupnosti se je stalno zmanjševala, in sicer s 64 663 ton leta 2002 na 54 543 to v OP, tj. za 16 %. Zmanjšanje obsega prodaje je bilo zato večje kot zmanjšanje potrošnje Skupnosti, ki se je, kot je navedeno zgoraj, v istem obdobju zmanjšala za 12 %. Torej je industrija utrpela izgubo tržnega deleža za 3 odstotne točke. Tržni delež se je zmanjšal z 78 % leta 2002 na 75 % v OP.

(101)

Povprečne prodajne cene nepovezanim strankam na trgu Skupnosti so se v obravnavnem obdobju znižale za 11 %. Po rahlem povišanju cen med letoma 2002 in 2003, so se cene ponovno znižale in v OP dosegle rekordno nizko raven, in sicer 1 040 EUR/tono.

(102)

Nižanje cen v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v smislu prizadevanj industrije Skupnosti, da bi konkurirala dampinškemu uvozu. Vendar so trenutne ravni cen nevzdržne, saj je industrija Skupnosti prisiljena prodajati po cenah, nižjih od stroškov, da bi se obdržala na trgu.

(103)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti močno zmanjšala, in sicer z 12,6 % leta 2002 na – 11,5 % v OP. Leta 2004 je industriji Skupnosti vseeno uspelo ustvariti majhen dobiček, vendar pa se je stanje v OP dramatično spremenilo, ko je začela industrija ustvarjati izgubo. Glavni razlog za ta razvoj je dejstvo, da povišanje cen surovin, zlasti metanola, ki predstavlja približno 25 % stroškov proizvodnje, zaradi nizkih cen uvoza iz zadevnih držav ni bilo mogoče prenesti na končnega potrošnika.

(104)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju hkrati z zmanjšanjem dobičkonosnosti poslabšal tudi denarni tok, ki je bil v OP negativen. Absolutna raven negativnega denarnega toka na koncu tega obdobja se je znižala zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje.

(105)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno. Vendar so bile glavne naložbe izvedene leta 2003, ko je bila industrija Skupnosti še dobičkonosna. Naložbe v OP so bile povezane z odpravo ozkega grla pri enem proizvajalcu in posodobitvijo proizvodne opreme drugega proizvajalca, s čimer je izpolnil okoljske zahteve.

(106)

Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka je bila v OP negativna in se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, kar odraža zgoraj navedeni negativni razvoj dobičkonosnosti.

(107)

Ni dokazov o tem, da bi imela industrija Skupnosti, ki jo sestavljajo velike družbe, prav tako vključene v proizvodnjo drugih izdelkov, težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti, zato je bilo sklenjeno, da je bila industrija Skupnosti v celotnem obravnavnem obdobju sposobna zbrati kapital za svoje dejavnosti.

(108)

Razvoj zaposlenosti, produktivnosti in plač:

(109)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju povečalo za 3 %. Razlog za to povečanje je bila reorganizacija enega proizvajalca Skupnosti, zaradi česar je prišlo do notranje prerazporeditve zaposlenih v proizvodnji pentaeritritola, skupno število zaposlenih pri tej družbi kot celoti pa je ostalo nespremenjeno. Zaradi rahlega povečanja števila zaposlenih in zmanjšanja obsega proizvodnje se je proizvodnja v obravnavanem obdobju razvijala negativno.

(110)

Povprečne ravni plače na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju dvignile za 4 %, to povečanje pa je bilo manjše od povečanja inflacije v istem obdobju.

(111)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju znižala za 12 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 16 %, istočasno pa se je obseg uvoza iz LRK, Rusije in Ukrajine povečal za več kot 300 %, uvoz iz ZDA pa za več kot 700 %. To je privedlo do izgube tržnega deleža industrije Skupnosti, medtem ko je zadevni uvoz svoj tržni delež povečal.

(112)

Stopnje dampinga za LRK, Rusijo, Ukrajino in ZDA so podrobno opredeljene v zgornjem oddelku o dampingu. Te stopnje so jasno višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga ne more biti zanemarljiv.

(113)

Ali si je Skupnost opomogla od učinkov preteklega dampinga oziroma subvencij ali ne, ni mogoče reči, saj v preteklosti ni bila izvedena nobena preiskava.

(114)

Analiza kazalnikov škode kaže, da se je stanje industrije Skupnosti po letu 2002 znatno poslabšalo in doseglo najnižjo raven v OP, ko je industrija ustvarila 11,5-odstotno izgubo.

(115)

Ko se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjševala, se je istočasno proizvodnja Skupnosti zmanjšala za 3 %, izkoriščenost zmogljivosti pa za 8 %. Prodaja na trgu Skupnosti se je v smislu obsega zmanjšala za 16 %, v smislu vrednosti pa za 25 %. Ta razvoj odraža tudi povečanje zalog, ki so se v obravnavanem obdobju skoraj podvojile. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža z 78 % leta 2002 na 75 % v OP. Povprečne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju znižale za 11 %, kar ni odrazilo povišanja stroškov surovin v istem obdobju. Da industrija Skupnosti ne bi izgubila še več tržnega deleža in bi ohranila proizvodnjo, je morala slediti ravnem cene, ki jo je določil dampinški uvoz. To je povzročilo znatno zmanjšanje dobičkonosnosti v OP.

(116)

Tudi večina drugih kazalnikov škode potrjuje negativno stanje industrije Skupnosti. Donosnost naložb in denarni tok sta bila negativna, zmanjšala se je tudi produktivnost. Naložbe pa so se razvijale pozitivno. Naložbe, izvedene v OP, tj. v letu, ko je industrija Skupnosti ustvarila izgube, so bile povezane z odpravo ozkega grla in posodobitvijo strojev za odziv na okoljske zahteve, in niso bile namenjene novi proizvodni opremi. Število zaposlenih se je nekoliko povečalo zaradi reorganizacije enega proizvajalca, ki pa v času slabega gospodarskega stanja ni zaposloval novega osebja.

(117)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(118)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni še drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročali škodo industriji Skupnosti, da se zagotovi, da škoda, ki bi jo morebiti povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(119)

Opozoriti je treba, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena za Turčijo, ki je imela v OP 8,6-odstotni tržni delež, pod pragom de minimis. Zato se uvoz iz Turčije ni upošteval pri analizi učinka dampinškega uvoza na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Skupni tržni delež preostalih štirih držav je v OP znašal 9 %.

(120)

Obseg uvoza iz LRK, Rusije in Ukrajine se je v obravnavanem obdobju znatno povečal tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. Dejansko je bil obseg uvoza leta 2002 skoraj zanemarljiv, znašal je komaj 1 235 ton, v obravnavanem obdobju pa se je povečal na 5 136 ton oz. za 316 % v OP. Tehtane povprečne uvozne cene so se znižale za 13 %, kar je povzročilo jasno nelojalno nižanje cen v OP. Torej sta znatno povečanje obsega uvoza iz treh zadevnih držav in pridobitev tržnega deleža v obravnavnem obdobju po cenah, ki so bile znatno pod cenami industrije Skupnosti, sovpadla z očitnim poslabšanjem splošnega finančnega stanja industrije Skupnosti v istem obdobju.

(121)

Industrija Skupnosti je trdila, da je kljub nizkemu tržnemu deležu dampinški uvoz zaradi narave poslovanja povzročil resne motnje na trgu. Pentaeritritol je bazični izdelek in najnižja cena na trgu v veliki meri določa tržno ceno, kateri se morajo prilagoditi drugi proizvajalci, če želijo ohraniti naročila. To dokazuje trend nižanja prodajnih cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju, medtem ko so se cene surovine, metanola, zvišale. Industrija Skupnosti vztraja pri trditvi, da zaradi močnega pritiska cen dampinškega uvoza ni mogla prenesti povišanja cen surovine na svoje potrošnike. To je povzročilo znatno zmanjšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(122)

Pri natančnejšem opazovanju razvoja pa se zdi, da se je finančno stanje industrije Skupnosti znatno poslabšalo v OP. V letih pred OP se je uvoz iz LRK, Rusije in Ukrajine znatno povečal, in sicer z 1 235 ton leta 2002 na 4 752 ton leta 2004, tj. za 285 %, cene iz teh držav pa so se v istem obdobju znižale za 9 %. Vendar pa to povečanje uvoza ni dramatično vplivalo na stanje industrije Skupnosti, obseg prodaje se je namreč zmanjšal za 9 %, cene znižale za 1 %, raven dobička, dosežena leta 2004, pa je ostala na razumni ravni (5,7 %). Zmanjšanje prodaje industrije Skupnosti za 7 % v OP je sovpadlo z nadaljnjim povečanjem uvoza iz zadevnih držav za 8 %, kar je bilo sorazmerno majhno povečanje v primerjavi s povečanjem iz prejšnjih dveh let. Vendar se je dobičkonosnost industrije Skupnosti znatno zmanjšala le v OP, ko se je zmanjšala za 11,5 % in se je njeno finančno stanje dramatično poslabšalo.

(123)

Glede na zgornje premisleke se zdi, da obstaja, upoštevajoč celotno obravnavano obdobje, povezava med razvojem dampinškega uvoza in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar le dampinški uvoz ni razlog za znatno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti v OP. Zato ni mogoče sklepati, da je dampinški uvoz odločilni dejavnik za škodljivo stanje industrije Skupnosti v OP.

(124)

Potrošnja pentaeritritola v Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Zdi se, da je ta trend upadanja povezan z zmanjšanjem povpraševanja po alkidni smoli, ki predstavlja približno 70 % končne uporabe pentaeritritola na trgu Skupnosti. Z obiskom industrijskega uporabnika pentaeritritola, ki proizvaja alkidno smolo za industrijo barv, je bilo ugotovljeno, da se zaradi pričakovanih sprememb okoljske zakonodaje, ki bo uvedla omejitve emisij hlapnih organskih spojin („HOS“) iz barv, ki se uporabljajo v gradbeništvu in industriji, v prihodnosti pričakuje še večje zmanjšanje povpraševanja po alkidih. Ker so alkidne smole v tem pogledu okolju manj prijazne kot druge tehnologije, se pričakuje, da se bo njihova uporaba za barve še zmanjšala.

(125)

Prodaja industrije Skupnosti se je v smislu obsega zmanjšala za 16 % in za tri odstotne točke v smislu tržnega deleža, in sicer z 78 % leta 2002 na 75 % v OP. Uvoz iz LRK, Rusije in Ukrajine je v obravnavanem obdobju povečal svoj tržni delež z 1 % na 7 % in tako prevzel izgubljen tržni delež industrije Skupnosti. Zato zmanjšano povpraševanje po pentaeritritolu v Skupnosti ni edini razlog za poslabšanje stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(126)

Vendar pa letni razvoj potrošnje kaže, da je bilo njeno znižanje med letom 2004 in OP, ko je dosegla 9-odstotno znižanje, veliko večje kot pretekla leta. Dejansko je potrošnja med letoma 2003 in 2004 ostala nespremenjena, med letoma 2002 in 2003 pa se je povečala za 3 %. Ker zmanjšanje potrošnje sovpada z obdobjem, ko je industrija Skupnosti začela ustvarjati izgube, ni mogoče izključiti, da je zmanjšanje povpraševanja po pentaeritritolu na trgu Skupnosti vplivalo na škodljivo stanje industrije Skupnosti.

(127)

Uvoz iz drugih tretjih držav (petih največjih):

(128)

Glede na podatke Eurostata in informacije, zbrane med preiskavo, so glavne tretje države, iz katerih se uvaža pentaeritritol, Čile, Indija in Tajvan. Če uvozu iz drugih tretjih držav prištejemo turški uvoz, ugotovimo, da se je celoten obseg uvoza iz drugih tretjih držav povečal za 12 %, in sicer z 8 586 ton leta 2002 na 9 636 ton v OP. To ustreza povečanju njihovega skupnega tržnega deleža z 10 % na 13 %. Cene uvoza tretjih držav so ostale nad cenami industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Uvoz iz drugih tretjih držav, ki tekmuje z dampinškim uvozom, je torej povečal svoj tržni delež za tri odstotne točke, tj. na cene, ki so bile višje od cen industrije Skupnosti.

(129)

Vendar pa je treba opozoriti, da se je uvoz iz drugih tretjih držav razvijal drugače kot dampinški uvoz, saj je uvoz iz drugih tretjih držav svoj višek dosegel leta 2004, v OP, tj. v letu izgub industrije Skupnosti, pa se je uvoz iz tretjih držav v primerjavi s prejšnjim letom ponovno zmanjšal, in sicer za 22 %. Tudi njegove povprečne cene so se v istem obdobju znižale za 11 %, njegov tržni delež pa se je zmanjšal za dve odstotni točki. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da so od leta 2004 nizke tržne cene prizadele tudi proizvajalce v drugih tretjih državah. Kljub temu so njihove cene ostale nad cenami industrije Skupnosti tudi v OP.

(130)

Proučeno je bilo tudi, ali je izvoz industrije Skupnosti v države nečlanice ES prispeval k škodi, nastali med obravnavanim obdobjem. Izvoz nepovezanim strankam v države nečlanice ES je v obravnavanem obdobju predstavljal skoraj polovico prodaje podobnega izdelka industrije Skupnosti. Obseg izvoza se je med letom 2002 in OP povečal za 3 %, povprečne izvozne cene pa so se znižale za 7 %.

(131)

Čeprav se je izvoz količinsko nekoliko povečal, pa je dejstvo, da so bile povprečne izvozne cene v obravnavanem obdobju nižje od povprečnih prodajnih cen na trgu Skupnosti in stroškov proizvodnje na enoto, vsekakor negativno vplivalo na splošno finančno stanje industrije Skupnosti, čeprav ni neposredno vplivalo na dobičkonosnost trga Skupnosti. Zato ni mogoče ovreči dejstva, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, neposredno povzročil tudi negativni razvoj dobičkonosnosti na izvoznih trgih, saj bi lahko to vplivalo na sposobnost industrije Skupnosti za nove naložbe ali zaposlovanje novega osebja.

(132)

Obseg prodaje proizvajalca Skupnosti nepritožnika, ki je predložil podatke za celotno zadevno obdobje, se je zmanjšal veliko bolj kot prodaja industrije Skupnosti. Zato se zdi, da je ta proizvajalec v podobnem položaju kot proizvajalci Skupnosti pritožniki. Jasno je torej, da ta proizvajalec ni pripomogel k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(133)

Cene glavne surovine, metanola, so se v obravnavanem obdobju znatno zvišale. Glede na statistične podatke, objavljene na spletišču družbe Methanex, največjega proizvajalca in distributerja metanola na svetu, so se evropske pogodbene cene zvišale s 125 EUR/tono januarja 2002 na 235 EUR/tono decembra 2005. To je prispevalo k 10-odstotnemu povišanju stroškov proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju in posledično k zmanjšanju dobičkonosnosti, saj so se prodajne cene na enoto v istem obdobju znižale za 13 %.

(134)

Za povišanje cen surovin kot tako se ne more šteti, da je škodljivo vplivalo na industrijo Skupnosti. Razlog za negativni razvoj dobičkonosnosti je bilo dejstvo, da proizvajalci Skupnosti teh višjih stroškov surovin niso mogli prenesti na svoje stranke tako, da bi povišali svoje prodajne cene, saj so bile cene na trgu Skupnosti na nizki ravni. Čeprav so se cene metanola v obravnavanem obdobju povišale za 88 %, je bilo povišanje cen v OP 2-odstotno. Čeprav je bila tržna cena za pentaeritritol v OP nizka, istočasni razvoj cene metanola ne pojasni, zakaj je industrija Skupnosti v OP začela ustvarjati tolikšne izgube.

(135)

Razpoložljivi podatki kažejo, da je dampinški uvoz iz LRK, Rusije in Ukrajine, čeprav z nizkim tržnim deležem, izvajal pritisk na cene industrije Skupnosti. Vendar podrobnejša analiza ne kaže, da bi obstajala znatna vzročna zveza med poslabšanjem finančnega stanja industrije Skupnosti in razvojem dampinškega uvoza.

(136)

Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti in njeno splošno slabo finančno stanje sta nastopila med letom 2004 in OP, ko se je obseg dampinškega uvoza povečal le za 8 % v primerjavi z 285-odstotnim povečanjem v prejšnjih treh letih, ko je industrija Skupnosti še vedno ustvarjala dobiček. Poleg tega je zmanjšanje povpraševanja po pentaeritritolu na trgu Skupnosti sovpadlo s poslabšanjem finančnega stanja industrije Skupnosti. Zdi se tudi, da je bilo zvišanje cen surovine, metanola, veliko manj opazno v OP kot prejšnja leta in zato ta ne more biti razlog za nenadno in dramatično zmanjšanje dobičkonosnosti v OP.

(137)

Dejstvo, da izvozi industrija Skupnosti skoraj polovico svoje proizvodnje po cenah, ki so nižje od stroškov, je treba upoštevati kot dejavnik, ki je prav tako pripomogel k splošnemu negativnemu stanju industrije Skupnosti, čeprav na dobičkonosnost trga Skupnosti ne vpliva neposredno.

(138)

Zato ni mogoče sklepati, da je dampinški uvoz sam povzročil znatno škodo. Proučitev drugih dejavnikov v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je dejansko pokazala, da je škodo mogoče pripisati tudi zmanjšanju potrošnje, izvozu industrije Skupnosti ter uvozu iz drugih tretjih držav.

(139)

Obseg uvoza iz ZDA se je povečal s 169 ton leta 2002 na 1 355 ton v OP. To je povzročilo povečanje tržnega deleža z 0,2 % na 1,9 % v istem obdobju.

(140)

Povprečne cene uvoza iz ZDA so se v obravnavanem obdobju znižale, vendar so bile nad cenami, ki so jih zaračunavali proizvajalci iz LRK, Rusije in Ukrajine:

(141)

Nelojalno nižanje cen je bilo določeno tako, kot je opisano v uvodni izjavi 93. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za ZDA je bila v OP – 19,5-odstotna, kar pomeni, da je bila povprečna uvozna cena višja od cene, ki jo je industrija Skupnosti zaračunavala na trgu Skupnosti. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, uvoz iz ZDA ni povzročil padca cen.

(142)

Hkrati z večanjem uvoza iz ZDA sta se v obravnavanem obdobju, med drugim, zmanjšala prodaja in tržni delež ter znižale cene industrije Skupnosti, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodni izjavi 117. Vendar je treba opozoriti, da cene uvoza iz ZDA niso nelojalno nižale cen industrije Skupnosti, ampak se je prodajal po znatno višjih cenah. Opravljena je bila še dodatna primerjava cen uvoza iz ZDA z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti, da se odrazi stopnja dobička, ki bi jo lahko industrija Skupnosti pričakovala, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Ta primerjava je pokazala, da je bila prodaja pod ceno de minimis. Na podlagi tega se sklene, da ta uvoz ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(143)

Ker ni znatne vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je treba sedanji protidampinški postopek v skladu s členom 9(2) in 9(3) osnovne uredbe zaključiti.

(144)

Pritožnik in vse druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih namerava Komisija zaključiti ta postopek. Pritožniki so naknadno predložili svoja stališča, vendar se zaradi njih zgornji sklepi ne spremenijo –