6.2.2007

Uradni list Evropske unije

L 32/23

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 24. maja 2004

v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP proti Microsoft Corporation

(Zadeva št. COMP/C-3/37.792 – Microsoft)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 900)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/53/ES)

Komisija je 24. marca 2004 sprejela odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP. V skladu z določbami člena 21 Uredbe št. 17 (1) Komisija objavlja imena strank in glavno vsebino odločbe, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Različica celotnega besedila odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnih jezikih zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani GD COMP: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html.

I: POVZETEK KRŠITVE

(1)	Ta odločba je naslovljena na Microsoft Corporation.

(2)

Microsoft Corporation je kršil člen 82 Pogodbe ES in člen 54 Sporazuma EGP s tem, ko je:

—	zavrnil posredovanje informacij o interoperabilnosti in ni dovolil njihove uporabe za razvoj in distribucijo proizvodov operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin od oktobra 1998 do datuma te odločbe,

—	razpoložljivost operacijskega sistema Windows za odjemalske osebne računalnike pogojeval s sočasno pridobitvijo programa Windows Media Player (WMP) od maja 1999 do datuma te odločbe.

(3)	Operacijski sistemi so proizvodi programske opreme, ki nadzorujejo osnovne funkcije računalnika. „Odjemalski osebni računalniki“ („PC“) so splošnonamenski računalniki, ki so namenjeni uporabi ene osebe naenkrat in se lahko povežejo v omrežje.

(4)

Možno je razlikovati med (i) operacijskimi sistemi za t.i. osebne računalnike, ki so „združljivi s tehnologijo podjetja Intel“ in (ii) operacijskimi sistemi za osebne računalnike, ki niso združljivi s tehnologijo podjetja Intel. V tej zvezi se „združljivi s tehnologijo podjetja Intel“ nanaša na posebno vrsto arhitekture strojne opreme. „Porting“ (to je „prilagajanje“) operacijskega sistema, ki ni združljiv s tehnologijo podjetja Intel (npr. Applov Macintosh), da bo lahko deloval na strojni opremi, ki je združljiva s tehnologijo podjetja Intel, je dolgotrajen in drag postopek. Vendar lahko ostane odprto vprašanje, ali operacijske sisteme za osebne računalnike, ki so ali niso združljivi s tehnologijo podjetja Intel, vključiti v opredelitev relevantnega trga, saj razlika ni taka, da bi spremenila rezultat ocene Microsoftove tržne moči.

(5)	Operacijski sistemi za prenosne naprave, kot so dlančniki („PDA“) ali „inteligentni“ mobilni telefoni, in operacijski sistemi za strežnike trenutno ne štejejo kot konkurenčni nadomestni proizvodi za operacijske sisteme za odjemalske osebne računalnike.

(6)

Kar zadeva nadomestljivost na strani ponudbe, bi bilo treba proizvod programske opreme, ki trenutno ni prisoten na trgu operacijskih sistemov za odjemalske osebne računalnike, precej spremeniti za prilagoditev specifičnim potrebam potrošnikov na zadevnem trgu. To vključuje proces razvijanja in testiranja, ki zahteva precej časa (pogosto več kot eno leto) in velike stroške ter predstavlja precejšnje poslovno tveganje. Poleg tega bi, kot je ugotovljeno pri obravnavi prevladujočega položaja Microsofta na zadevnem trgu, tak nov udeleženec naletel na velike ovire za vstop.

(7)

„Storitve strežnikov delovnih skupin“ (work group server services) so osnovne storitve, ki jih zaposleni v pisarnah uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu, predvsem so to skupna uporaba datotek, shranjenih na strežniku, skupna uporaba tiskalnikov in centralno „upravljanje“ njihovih pravic kot uporabnikov omrežja s strani oddelkov za informacijsko tehnologijo v organizacijah, kjer so zaposleni. „Operacijski sistemi za strežnike delovnih skupin“ (work group server operating systems) so operacijski sistemi, ki se razvijajo in tržijo z namenom celovitega zagotavljanja teh storitev sorazmerno majhnim številom osebnih računalnikov, med seboj povezanih v majhna do srednje velika omrežja.

(8)

Podatki, ki jih je med preiskavo zbrala Komisija, so potrdili, da stranke gledajo na storitve strežnikov delovnih skupin kot na poseben skupek storitev, ki jih nudijo strežniki. Obstaja tesna medsebojna povezanost med zagotavljanjem storitev na področju datotek in tiskanja na eni strani ter upravljanja z uporabniki in skupinami uporabnikov na drugi strani: če ne bi bilo ustreznega upravljanja z uporabniki in skupinami uporabnikov, uporabnik ne bi mogel učinkovito in varno dostopati do skupnih datotečnih in tiskalniških storitev.

(9)

Treba je razlikovati med strežniki delovnih skupin (strežniki, na katerih teče operacijski sistem za strežnike delovnih skupin) in vrhunskimi strežniki, ki se na splošno uporabljajo za podporo „kritičnih“ nalog, kot so vodenje zalog, rezervacije letalskih vozovnic ali bančne transakcije. Pri takih nalogah so lahko potrebni podpora za shranjevanje velikih količin podatkov in najvišja („rock-solid“) raven zanesljivosti in razpoložljivosti (2). Izvajajo jih dragi računalniki (včasih poimenovani „strežniki za velika podjetja“) ali osrednji računalniki. Nasprotno so operacijski sistemi za strežnike delovnih skupin običajno nameščeni v cenejših računalnikih.

(10)

Vendar se vsi strežniki nižjega cenovnega razreda ne uporabljajo kot strežniki delovnih skupin. Strežnik nižjega cenovnega razreda je na primer lahko nameščen na „rob“ omrežja in je specializiran za nudenje spletnih storitev (Web serving) (3), storitev spletnega predpomnenja (Web caching) (4) ali storitev požarnega zidu (firewall) (5), pri čemer so izvzete osrednje storitve, ki jih nudijo strežniki delovnih skupin.

(11)

Treba je tudi poudariti, da le storitve na področju datotek, tiskanja ter upravljanja z uporabniki in skupinami uporabnikov predstavljajo osrednje storitve delovne skupine, medtem ko se operacijski sistemi za strežnike delovnih skupin lahko uporabljajo za izvajanje aplikacij, kot velja za druge operacijske sisteme. Te aplikacije so pogosto tesno povezane z zagotavljanjem storitev upravljanja z uporabniki in skupinami uporabnikov. Ker se operacijski sistemi za strežnike delovnih skupin praviloma uporabljajo v kombinaciji s cenejšo strojno opremo, te aplikacije navadno ne zahtevajo izredno visoke ravni zanesljivosti.

(12)

Multimedijski predvajalniki so računalniški programi na strani odjemalcev, katerih osrednja funkcija je dekodiranje, razširjanje in predvajanje (ter nadalje omogočanje obdelave) digitalnih zvočnih in slikovnih datotek, ki so bile presnete ali pretočene z interneta (in drugih omrežij). Prav tako lahko multimedijski predvajalniki predvajajo zvočne in slikovne datoteke, ki so shranjene na fizičnih nosilcih, kot so zgoščenke in DVD-ji.

(13)

Kar zadeva nadomestljivost z vidika povpraševanja, klasične predvajalne naprave, kot so predvajalniki zgoščenk in DVD-jev, ne predstavljajo nadomestnih proizvodov za multimedijske predvajalnike, saj nudijo zelo omejen del funkcij slednjih. V nasprotju z Microsoftovim WMP, predvajalnikom RealOne Player podjetja RealNetworks in Applovim predvajalnikom QuickTime Player, multimedijski predvajalniki, ki so odvisni od lastniških tehnologij tretjih oseb, navadno ne ovirajo ravnanja teh tretjih oseb. Multimedijski predvajalniki, ki ne omogočajo sprejema z interneta pretočene zvočne in slikovne vsebine, niso nadomestni proizvodi za pretočne multimedijske predvajalnike, saj ne zadovoljujejo specifičnega povpraševanja potrošnikov po pretočnosti.

(14)

Kar zadeva nadomestljivost na strani ponudbe, predstavljajo potrebne znatne naložbe v raziskave in razvoj, zaščita obstoječih multimedijskih tehnologij s pravicami intelektualne lastnine in posredni učinki omrežja, značilni za ta trg, ovire za vstop za razvijalce drugih programskih aplikacij, vključno z multimedijskimi predvajalniki, ki niso pretočni.

(15)	Microsoft je priznal, da ima prevladujoči položaj na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike.

(16)

Za ta prevladujoči položaj so značilni tržni deleži, ki so zelo visoki že vsaj od leta 1996 (90 % in višji v zadnjih letih), in prisotnost zelo velikih ovir za vstop na trg. Te ovire za vstop so zlasti povezane s posrednimi učinki omrežja. Priljubljenost operacijskega sistema za osebne računalnike med uporabniki dejansko izvira iz njegove priljubljenosti med prodajalci aplikacij za osebne računalnike, ti pa posledično osredotočajo svoja razvojna prizadevanja na operacijski sistem, ki je najbolj priljubljen med uporabniki. To ustvarja dinamiko, ki sama sebe krepi in ščiti Windowse kot dejanski standard za operacijske sisteme za osebne računalnike (ovire za vstop, ki jih povzroča programska oprema).

(17)

Komisija zaključi, da je Microsoft dosegel prevladujoči položaj na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin. Ta zaključek temelji zlasti na naslednjih ugotovitvah:

—

Komisija je proučila vrsto podatkov, da bi ocenila tržni delež Microsofta na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin. Vsi zbrani podatki potrjujejo, da ima Microsoft daleč največji tržni delež, ki je v vsakem primeru višji od 50 % in se po večini metod ocenjevanja giblje v razponu od 60 do 75 %.

—

Na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin so prisotne ovire za vstop. Lažje kot je najti tehnike, usposobljene za upravljanje danega operacijskega sistema za strežnike delovnih skupin, prej se stranke odločijo za nakup tega operacijskega sistema. Posledično je za tehnike lažje (in bolj so pripravljeni) pridobiti veščine, povezane z operacijskim sistemom za strežnike delovnih skupin, ki je bolj priljubljen med strankami. Ta mehanizem se lahko iz ekonomskega vidika opiše z učinki omrežja.

—

Med trgom operacijskih sistemov za osebne računalnike in trgom operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin obstajajo močne komercialne in tehnične povezave. Rezultat tega je, da ima Microsoftov prevladujoči položaj na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike precejšen vpliv na sosednji trg operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin.

(18)

Odločba ugotavlja naslednje:

—

Microsoft je zavrnil posredovanje informacij Sunu, ki bi slednjemu omogočile izdelavo takega operacijskega sistema za strežnike delovnih skupin, ki bi se lahko neopazno povezal z „arhitekturo domene Active Directory“, mrežo med seboj povezanih protokolov odjemalski osebni računalnik-strežnik in strežnik-strežnik, ki organizirajo omrežja delovnih skupin Windowsov. Treba je upoštevati, da bi moral Microsoft za to, da bi Sunu omogočil zagotovitev take neopazne integracije, ponuditi le specifikacije relevantnih protokolov, to je tehnično dokumentacijo, in ne razkriti programske kode Windowsov, kaj šele dovoliti, da jo Sun reproducira. Obstajata še dve drugi dejanski okoliščini zadevne zavrnitve, na kateri je treba opozoriti. Najprej je Microsoftova zavrnitev nasproti Sunu del širšega vzorca zavračanja posredovanja relevantnih informacij kateremu koli prodajalcu operacijskega sistema za strežnike delovnih skupin. Drugič, Microsoftova zavrnitev pomeni prekinitev prejšnje ravni posredovanja informacij, saj so bile podobne informacije za predhodne različice Microsoftovih proizvodov na voljo Sunu ter industriji na splošno posredno skozi podelitev licence AT&T.

—

Microsoftova zavrnitev bi lahko izključila konkurenco na zadevnem trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin, saj so informacije, katerih razkritje je Microsoft zavrnil, nepogrešljive za konkurente, ki delujejo na tem trgu. Podatki, pridobljeni od strank, potrjujejo povezavo med privilegirano interoperabilnostjo Microsoftovih operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin z njegovim prevladujočim operacijskim sistemom za osebne računalnike na eni strani ter hiter vzpon do obvladujočega položaja (in naraščajoča uporaba lastnosti arhitekture domene Active Directory, ki niso združljive s konkurenčnimi proizvodi) na drugi strani. Preiskava Komisije prav tako kaže, da ni dejanskega ne možnega nadomestka za informacije, katerih razkritje je Microsoft zavrnil.

—

Microsoftova zavrnitev omejuje tehnični razvoj na škodo potrošnikov, kar je zlasti v nasprotju s členom 82(b). Če bi konkurenti imeli dostop do informacij, katerih razkritje je Microsoft zavrnil, bi lahko potrošniku ponudili nove in izboljšane proizvode. Tržni podatki kažejo, da potrošniki cenijo lastnosti proizvodov, kot sta varnost in zanesljivost, čeprav sta ti lastnosti potisnjeni na drugo mesto zaradi prednosti, ki jo predstavlja interoperabilnost Microsoftovih proizvodov. Microsoftova zavrnitev zato posredno škoduje potrošnikom.

(19)	Te izjemne okoliščine vodijo do zaključka, da Microsoftova zavrnitev predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki ni skladna s členom 82, razen če je objektivno utemeljena.

(20)

Microsoft utemeljuje svojo zavrnitev s tem, da bi bilo razkritje zadevnih informacij in dovoljevanje konkurentom njihove uporabe za izdelavo združljivih proizvodov enako podeljevanju licenc za njegove pravice iz intelektualne lastnine. Komisija ni zavzela stališča glede veljavnosti splošnih zahtevkov Microsofta v zvezi z intelektualno lastnino, saj bi bilo tako ugotavljanje možno le za vsak posamezen primer posebej, ko bi Microsoft izdelal relevantne specifikacije. Vendar v skladu s sodno prakso interes podjetja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ne more sam po sebi predstavljati objektivne utemeljitve, kadar so ugotovljene izjemne okoliščine, kot so te, ki so navedene zgoraj.

(21)

Komisija je proučila, ali bi v posebnih okoliščinah te zadeve utemeljitev, ki jo je podal Microsoft, lahko prevladala nad temi izjemnimi okoliščinami, in zaključila, da Microsoft v ta namen ni predložil nobenih dokazov. Zahteva za posredovanje relevantnih informacij ne bi mogla privesti do kloniranja Microsoftovih proizvodov. Komisija je prav tako upoštevala dejstvo, da je razkritje informacij, ki jih Microsoft ni hotel razkriti, običajno v zadevni industriji.

(22)

Nadalje se je Komisija oprla na zavezo, ki ji jo je dal IBM leta 1984 („the IBM Undertaking“), (6) ter na Direktivo o programski opremi (7) iz leta 1991. Microsoft dejansko priznava, da zaveza IBM in Direktiva o programski opremi predstavljata koristno vodilo v obravnavani zadevi. Komisija je zaključila, da je zahteva za posredovanje v tej zadevi podobna kot zaveza IBM v tem, da se nanaša zgolj na specifikacije vmesnikov. Komisija je tudi zaključila, da je zadevna zavrnitev pomenila zavrnitev posredovanja informacij o interoperabilnosti v smislu Direktive o programski opremi. V zvezi s tem je Komisija navedla, da Direktiva o programski opremi omejuje uveljavljanje avtorskih pravic za programsko opremo (vključno z uveljavljanjem pravic podjetij, ki niso prevladujoča) v korist interoperabilnosti, s čimer poudarja pomen interoperabilnosti v industriji programske opreme. Treba je tudi opozoriti, da Direktiva o programski opremi izrecno predpisuje, da so njene določbe brez poseganja v uporabo člena 82, zlasti če je prevladujoče podjetje zavrnilo dostop do informacij, ki so nujne za zagotavljanje interoperabilnosti.

(23)

Microsoft je nadalje navedel, da namen njegove zavrnitve posredovanja informacij o interoperabilnosti ni mogel biti omejevanje konkurence na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin, saj podjetje ni imelo nikakršne ekonomske spodbude za zasledovanje take strategije. Komisija je zavrnila Microsoftovo utemeljitev, saj je slednja temeljila na ekonomskem modelu, ki se ni ujemal z dejstvi v tej zadevi, in ni bila dosledna s pogledi, ki so jih vodilni v Microsoftu izrazili v internih dokumentih Microsofta, pridobljenih med preiskavo.

(24)

Odločba ugotavlja, da Microsoft krši člen 82 Pogodbe s tem, ko veže WMP na nakup operacijskega sistema Windows za osebne računalnike (Windows). Utemeljitev Komisije glede zlorabe v zvezi z vezano prodajo temelji na štirih elementih: (i) Microsoft ima prevladujoči položaj na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike; (ii) operacijski sistem Windows za osebne računalnike in WMP sta dva ločena proizvoda; (iii) Microsoft strankam ne omogoča izbire Windowsov brez WMP; in (iv) ta vezana prodaja preprečuje konkurenco. Poleg tega Odločba zavrne Microsoftove argumente, s katerimi ta utemeljuje vezano prodajo WMP.

(25)	Microsoft ne oporeka, da ima prevladujoči položaj na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike.

(26)

Odločba Komisije ugotavlja, da so pretočni multimedijski predvajalniki in operacijski sistemi za osebne računalnike ločeni proizvodi (in tako zavrne Microsoftovo utemeljitev, da je WMP sestavni del Windowsov). Odločba najprej ugotavlja, da kljub dejstvu, da Microsoft že nekaj časa veže prodajo svojega multimedijskega predvajalnika na Windowse, danes ostaja ločeno povpraševanje potrošnikov po samostojnih multimedijskih predvajalnikih, ki se razlikuje od povpraševanja po operacijskih sistemih za osebne računalnike. Drugič, številni ponudniki razvijajo in dobavljajo multimedijske predvajalnike na samostojni osnovi. Tretjič, sam Microsoft razvija in distribuira različice svojega WMP za druge operacijske sisteme za osebne računalnike. Končno, Microsoft uveljavlja WMP v neposredni konkurenci z multimedijskimi predvajalniki tretjih oseb.

(27)

Kar zadeva tretji element vezane prodaje, Odločba ugotavlja, da Microsoft ne omogoča strankam izbire Windowsov brez WMP. Proizvajalci osebnih računalnikov morajo prodajati licenco za Windowse, ki vsebujejo WMP. Če želijo v Windowse namestiti alternativni multimedijski predvajalnik, lahko to storijo le vzporedno z WMP. Enako velja v primeru, da uporabnik kupi Windowse v prodajalni. Po mnenju Odločbe so Microsoftove utemeljitve, da strankam ni potrebno „dodatno“ plačati za WMP ter da jim ga ni treba uporabljati, nepomembne v smislu presojanja, ali gre za prisilo iz člena 82 Pogodbe.

(28)

Odločba nato pojasnjuje, zakaj lahko vezana prodaja v tem posebnem primeru prepreči konkurenco. Odločba poudarja, da vezanje WMP na Windowse omogoča Microsoftu prisotnost njegovega multimedijskega predvajalnika na osebnih računalnikih po vsem svetu. Ustrezni dokazi razkrivajo, da druga sredstva distribucije ne morejo biti tako učinkovita. Microsoft lahko zaradi vezave WMP na Windowse omogoča ponudnikom vsebine in razvijalcem programske opreme, ki podpirajo tehnologije Windows Media, da s pomočjo monopola Windowsov dosežejo skoraj vse uporabnike osebnih računalnikov na svetu. Dokazi kažejo, da podpiranje več multimedijskih tehnologij ustvarja dodatne stroške. Tako splošna razširjenost WMP napeljuje ponudnike vsebine in razvijalce programske opreme, da se zanašajo prvenstveno na tehnologijo Windows Media. Posledično bodo potrošniki raje uporabljali WMP, saj bo za tak proizvod na voljo širša paleta dopolnilne programske opreme in vsebin. Microsoftova vezana prodaja krepi in izkrivlja te „učinke omrežja“ v svojo korist in s tem resno ogroža razvoj konkurence na trgu multimedijskih predvajalnikov. Dokazi kažejo, da uporaba WMP narašča na račun vezane prodaje, medtem ko uporabniki dajejo višje ocene kakovosti drugim multimedijskim predvajalnikom. Tržni podatki, ki se nanašajo na uporabo multimedijskih predvajalnikov, uporabo formata kot tudi na vsebino, ki jo nudijo spletne strani, kažejo na trend v korist uporabe WMP in formatov Windows Media na škodo glavnih konkurenčnih multimedijskih predvajalnikov (in tehnologij multimedijskih predvajalnikov). Medtem ko Odločba kaže na ta trend v korist WMP in formata Windows Media, hkrati tudi poudarja, da na podlagi sodne prakse Sodišča Komisiji ni treba dokazovati, da je konkurenca že bila odpravljena, ali da obstaja tveganje odprave vse konkurence, da bi se ugotovila zloraba v zvezi z vezano prodajo. V nasprotnem primeru bi bila protimonopolna preiskava na nekaterih trgih programske opreme prepozna, saj bi se dokazi glede tržnega učinka lahko dokazali, ko bi se trg že „porušil“.

(29)

Končno, Odločba obravnava Microsoftove argumente, s katerimi ta utemeljuje vezano prodajo WMP, zlasti domnevne učinkovitosti vezave WMP na Windowse. Kar zadeva domnevne učinkovitosti v zvezi z distribucijo, Komisija zavrne Microsoftov argument, da vezana prodaja znižuje transakcijske stroške za potrošnike, s tem ko s skupkom privzetih možnosti v osebnem računalniku, ki ga kupec vzame iz embalaže, skrajšuje čas in zmedo. Ugodnost vnaprejšnje hkratne namestitve multimedijskega predvajalnika z operacijskim sistemom za odjemalske osebne računalnike ne predpostavlja, da Microsoft izbere znamko multimedijskega predvajalnika za potrošnike. Proizvajalci osebnih računalnikov lahko zagotovijo, da se zadovolji povpraševanju po vnaprej nameščenih multimedijskih predvajalnikih po izbiri potrošnikov. Odločba tudi ugotavlja, da Microsoft ni predstavil nikakršne tehnične učinkovitosti, katere predpogoj bi bila „vključitev“ WMP. Vezana prodaja WMP predvsem ščiti Microsoft pred učinkovito konkurenco potencialno sposobnejših prodajalcev multimedijskih predvajalnikov, ki bi lahko ogrozili njegov položaj, in s tem omejuje sposobnosti in kapital, ki se vlagajo v inovacije v zvezi z multimedijskimi predvajalniki.

II: PRAVNA SREDSTVA

(30)

Odločba nalaga Microsoftu, da razkrije informacije, ki jih ni hotel posredovati, in dovoli njihovo uporabo za razvijanje združljivih proizvodov. Zahteva za razkritje se omeji na specifikacije protokolov in zagotavljanje interoperabilnosti z bistvenimi lastnostmi, ki določajo značilno omrežje delovne skupine. Microsoft mora razkriti informacije podjetju Sun in tudi vsem drugim podjetjem, zainteresiranim za razvijanje proizvodov, ki za Microsoft predstavljajo konkurenčni pritisk na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin. Kolikor bi Odločba zahtevala od Microsofta, da se vzdrži uveljavljanja katere koli od svojih pravic intelektualne lastnine v celoti, bi to upravičila potreba po odpravi zlorabe.

(31)

Pogoji, pod katerimi bo Microsoft razkril informacije in dovolil njihovo uporabo, morajo biti razumni in nediskriminatorni. Zahteva po tem, da so pogoji, ki jih bo postavil Microsoft, razumni in nediskriminatorni, se zlasti nanaša na vsa nadomestila, ki bi jih Microsoft zaračunal za posredovanje informacij. Tako nadomestilo na primer ne sme odražati strateške vrednosti, ki bi izhajala iz Microsoftove tržne moči na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike ali na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin. Nadalje, Microsoft ne sme postavljati omejitev glede vrste proizvodov, v katere se lahko implementirajo specifikacije, če bi take omejitve neugodno vplivale na konkuriranje Microsoftu, ali po nepotrebnem omejevale inovativne sposobnosti upravičencev. Končno morajo biti pogoji, ki jih bo Microsoft postavljal v prihodnje, dovolj predvidljivi.

(32)	Microsoft mora razkriti relevantne specifikacije protokolov pravočasno, to je takoj, ko bo izvedel delujočo in dovolj stabilno implementacijo teh protokolov v svoje proizvode.

(33)	Odločba glede zlorabe v zvezi z vezano prodajo nalaga Microsoftu, da končnim uporabnikom in proizvajalcem originalne opreme (OEM) za prodajo na območju EGP ponudi popolnoma delujočo različico Windowsov, ki ne vsebuje WMP. Microsoft ima še naprej pravico ponujati paket Windowsov z WMP.

(34)

Microsoft se mora vzdržati uporabe vseh sredstev, katerih učinek bi bil lahko enak vezavi Windowsov z WMP, na primer ohranjanja privilegirane interoperabilnosti WMP z Windowsi, vzpostavljanja selektivnega dostopa Windowsovih API-jev, ali uveljavljanja WMP pred konkurenčnimi izdelki prek Windowsov. Microsoftu se prav tako prepreči podeljevanje popusta proizvajalcem originalne opreme ali uporabnikom, ki bi bil pogojen z nakupom Windowsov skupaj z WMP, ali dejansko finančno ali drugačno odpravljanje ali omejevanje svobode proizvajalcev programske opreme ali uporabnikov, da izberejo različico Windowsov brez WMP. Različica Windowsov brez WMP ne sme biti manj učinkovita od različice, ki vsebuje WMP, pri čemer se upošteva, da funkcija WMP po definiciji ne bo del različice Windowsov brez WMP.

III: GLOBE

(35)	Komisija meni, da kršitev po svoji naravi predstavlja zelo resno kršitev člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP.

(36)	Nadalje, ravnanje z izključevalnim učinkom, ki se ga poslužuje Microsoft, močno vpliva na trga operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin in pretočnih multimedijskih predvajalnikov.

(37)	Za namen ocene teže zlorab obsegajo trgi operacijskih sistemov za odjemalske osebne računalnike, operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin in multimedijskih predvajalnikov celoten EGP.

(38)

Začetni znesek globe za Microsoft, ki bi odražal težo kršitve, bi moral biti glede na zgoraj navedene okoliščine 165 732 101 EUR. Glede na Microsoftovo precejšnjo gospodarsko zmogljivost (8), in z namenom zagotovitve zadostnega odvračilnega učinka za Microsoft, se ta znesek prilagodi navzgor s faktorjem 2 na 331 464 203 EUR.

(39)	Končno, osnovni znesek globe se poviša za 50 % zaradi trajanja kršitve (pet let in pol). Osnovni znesek globe torej znaša 497 196 304 EUR.

(40)	Ni nobenih oteževalnih ali olajševalnih okoliščin, ki bi bile pomembne za to odločbo.

(1) UL 13, 21.2.1962, str. 204/62. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(2) Zanesljivost je zmožnost operacijskega sistema, da dolgo časa deluje brez okvar ali potrebnega ponovnega zagona. Razpoložljivost je zmožnost operacijskega sistema, da dolgo časa deluje brez obdobij prekinitve, ki bi bila posledica rednega vzdrževanja ali nadgradenj. Drug vidik razpoložljivosti se nanaša na to, kako hitro si lahko sistem opomore po tem, ko se je zgodila okvara.

(3) Spletni strežnik gosti spletne strani in omogoča dostop do njih prek standardnih spletnih protokolov.

(4) Predpomnilnik (cache) je mesto, kjer so shranjene začasne kopije spletnih predmetov. Spletno predpomnenje (Web caching) je torej shranjevanje spletnih datotek za kasnejšo ponovno uporabo na tak način, da končni uporabnik lahko hitreje dostopa do njih.

(5) Požarni zid je strojna/programska rešitev, ki osami računalniška omrežja organizacij in jih tako ščiti pred zunanjimi grožnjami.

(6) Zadeva Komisije IV/29.479. Komisija je ustavila preiskavo, ki se je začela v 70-ih letih prejšnjega stoletja, po tej zavezi IBM.

(7) Direktiva Sveta 91/250/EGS (UL L 122, 17.5.1991, str. 42).

(8) Microsoft je po tržni vrednosti trenutno vodilno podjetje na svetu. (glej http://news.ft.com/servlet/ContentServer? pagename=FT.com/StoryFT/FullStory&c=StoryFT&cid=1051390342368&p=1051389855198 in http://specials.ft.com/spdocs/global5002003.pdf – „World’s largest Companies“, Financial Times, posodobljeno 27. maja 2003, natisnjeno 13. januarja 2004). Po enaki metodi vrednotenja je Microsoft redno visoko uvrščen na seznamu največjih podjetij na svetu po tržni vrednosti, in sicer kot največje podjetje leta 2000, peto največje podjetje leta 2001 in drugo največje podjetje leta 2002 (glej http://specials.ft.com/ln/specials/global5002a.htm (za leto 2000, natisnjeno 24. januarja 2003), http://specials.ft.com/ft500/may2001/FT36H8Z8KMC.html (za leto 2001, natisnjeno 24. januarja 2003), http://specials.ft.com/ft500/may2002/FT30M8IPX0D.html (za leto 2002, natisnjeno 24. januarja 2003)). Microsoftova sredstva in dobički so prav tako precejšnji. Dokumentacija, ki jo je Microsoft predložil Komisiji za vrednostne papirje in borzo za ameriško fiskalno obdobje julij 2002 – junij 2003 kaže, da je imel Microsoft na dan 30. junij 2003 denarne (in kratkoročne naložbene) rezerve v višini 49 048 milijonov USD. Kar zadeva dobičke, ta dokumentacija, ki jo je Microsoft predložil Komisiji za vrednostne papirje in borzo, kaže, da je v ameriškem fiskalnem obdobju julij 2002 – junij 2003 Microsoftov dobiček od prihodkov v višini 32 187 milijonov USD znašal 13 217 milijonov USD (stopnja dobička je znašala 41 %). Za proizvode operacijskih sistemov Windows za odjemalske osebne računalnike v tem obdobju („odjemalski“ segment) je imel Microsoft dobiček v višini 8 400 milijonov USD od prihodkov, ki so znašali 10 394 milijonov USD (stopnja dobička je bila 81 %).