29.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/1

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Slovaške za konvergenco, ki zajema obdobje od 2006 do 2009.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo rast realnega BDP povečala s 6,6 % leta 2006 na 7,1 % leta 2007 in nato padla na 5,5 % oziroma 5,1 % v letih 2008 in 2009. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na previdnih predpostavkah o rasti za leto 2006 in na uresničljivih predpostavkah o rasti za preostalo programsko obdobje. Napovedi glede inflacije v programu se zdijo realistične.

(3)

V jesenski napovedi 2006 služb Komisije se javnofinančni primanjkljaj za leto 2006 ocenjuje na 3,4 % BDP, pri čemer je bil cilj, določen v zadnji posodobitvi programa za konvergenco, 4,2 % BDP. Boljši rezultat je posledica veliko višje rasti BDP in zaposlovanja ter nižjih odhodkov za obresti in stroškov pokojninske reforme, kot je bilo sprva pričakovati. Vendar so se nekateri dodatni prihodki, ki so nastali zaradi presenetljive rasti, porabili, namesto da bi se namenili za hitrejše zmanjšanje primanjkljaja.

(4)

Tako kot v prejšnji posodobitvi je glavni cilj srednjeročne proračunske strategije novega programa doseči dolgoročno vzdržnost javnih financ do leta 2010, in sicer predvsem z doseganjem srednjeročnega cilja strukturnega proračunskega salda (tj. ciklično prilagojen proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) v višini -0,9 % BDP. Glede na program naj bi se skupni primanjkljaj postopoma zmanjšal s 3,7 % BDP v letu 2006 na 1,9 % BDP v letu 2009, primarni primanjkljaj pa z 1,9 % BDP v letu 2006 na 0,2 % BDP v letu 2009. Predvidena fiskalna konsolidacija temelji na omejitvi tako tekočih odhodkov kot investicijskih odhodkov (zmanjšanje deleža odhodkov za okoli 3,25 odstotne točke BDP), kar pa ne nadomesti popolnoma upadanja deleža prihodkov (1,5 odstotne točke). V primerjavi s prejšnjo posodobitvijo novi program potrjuje načrtovano prilagoditev v okviru ugodnejšega makroekonomskega scenarija.

(5)

Strukturni saldo, izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, naj bi se izboljšal z okoli -3,5 % BDP v letu 2006 na okoli -2,5 % BDP v letu 2009. Tako kot v zadnji posodobitvi je za srednjeročni proračunski cilj določen strukturni primanjkljaj v višini malo pod 1 % BDP, ki pa naj v skladu s programom ne bi bil dosežen v programskem obdobju, temveč šele leta 2010. Glede na to, da srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 2 % BDP), bi morala biti z njegovo izpolnitvijo zagotovljena varnostna rezerva za preprečitev čezmernega primanjkljaja. Srednjeročni cilj ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in dolgoročno povprečno potencialno rast.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi v programu so na splošno videti uravnotežena. Tveganja, ki izhajajo iz makroekonomskega scenarija, so na splošno nevtralna, medtem ko se zdi, da napovedi glede davkov v glavnem temeljijo na previdnih predpostavkah. Predvidena fiskalna konsolidacija temelji v veliki meri na omejitvi odhodkov, toda program ne zagotavlja niti zadostnih podatkov o ukrepih, ki bi to podpirali (po letu 2007), niti zavezujočega srednjeročnega okvira za odhodke. Po drugi strani je Slovaška v zadnjih letih dosegla dobre rezultate, ne glede na to, da sta doseganje proračunskih ciljev olajšala rast, ki je bila višja od pričakovane, in črpanje sredstev EU, ki je bilo nižje od pričakovanega.

(7)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da je proračunska naravnanost v programu v glavnem združljiva z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2007, kakor je priporočil Svet. Vendar bi bilo treba okrepiti potek prilagoditve v strukturnem smislu v obdobju zmanjševanja primanjkljaja, zlasti ob upoštevanju popravka predvidevanj rasti in obdobja ugodnih gospodarskih razmer. Zdi se, da proračunska naravnanost v programu v prihodnjih letih ne zagotavlja zadostne varnostne rezerve za preprečitev prekoračitve praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih. Zdi se celo nezadostna za zagotovitev uresničitve srednjeročnega cilja do leta 2010, kot je predvideno v programu. V letih, ki bodo sledila zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, je treba okrepiti ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa, da bo skladen s Paktom o stabilnosti in rasti, ki navaja, da mora za države članice euroobmočja in MDT II merilo za letno izboljšanje strukturnega salda znašati 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v času ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v času slabih gospodarskih razmer. Zlasti se v obdobju pričakovanih ugodnih gospodarskih razmer med leti 2007 in 2009 pričakuje izboljšanje strukturnega salda le za okoli 0,75 % BDP.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 33,1 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga v programskem obdobju zmanjšal za 3,4 odstotne točke.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva na Slovaškem so glede na povprečje v EU manjše, saj se odhodki za pokojnine zaradi nedavnih pokojninskih reform višajo počasneje kot v večini drugih držav. Izhodiščno proračunsko stanje predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, tudi če še ne upoštevamo dolgoročnih proračunskih posledic staranja prebivalstva. Konsolidacija javnih financ bi tako prispevala k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ. Na splošno je Slovaška izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za konvergenco ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Vendar pa zagotavlja nekatere informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, in v njegovih proračunskih napovedih se zdijo upoštevane javnofinančne posledice ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za konvergenco, niso popolnoma skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Zlasti pa se prioritete glede odhodkov iz programa, z izjemo izobraževanja, razlikujejo od ključnih izzivov iz nacionalnega programa reform. Poleg tega iz proračuna za leto 2007 in iz programa za konvergenco ni vidna znatna podpora izobraževanju, ki je predvidena v nacionalnem programu.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu vsi obvezni in večina neobveznih podatkov (2).

(i)

izkoristi dobre napovedi glede rasti za okrepitev strukturne prilagoditve, da se leta 2007 zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja z večjo rezervo in pospeši napredovanje v smeri doseganja srednjeročnega cilja, ter

(ii)

določi zavezujoče srednjeročne zgornje meje odhodkov za institucionalne enote centralne ravni države.