PRILOGA I

Priročnik o parametrih, metodah spremljanja in oblikah podatkov za usklajeno spremljanje učinkov onesnaženosti zraka na gozdove

Struktura priročnika

Ta priročnik je sestavljen iz naslednjih 15 poglavij:

Poglavje 1	ENOTNE METODE ZA IZBOR PLOSKEV STOPNJE II
Poglavje 2	ENOTNE METODE ZA RAZISKAVO STANJA KROŠENJ NA PLOSKVAH STOPNJE I IN STOPNJE II
Poglavje 3	ENOTNE METODE ZA MERITVE FOLIARNE SESTAVE NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 4	ENOTNE METODE ZA MERITVE SPREMEMBE PRIRASTKA NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 5	ENOTNE METODE ZA MERITVE USEDLIN NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 6	ENOTNE METODE ZA METEOROLOŠKE MERITVE NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 7	ENOTNE METODE ZA SPREMLJANJE TALNE RAZTOPINE NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 8	ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE PRITALNE VEGETACIJE NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 9	ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE GOZDNEGA OPADA NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 10	ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 11	ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE VIDNIH POŠKODB ZARADI OZONA NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 12	ENOTNE METODE ZA FENOLOŠKA OPAZOVANJA NA PLOSKVAH STOPNJE II
Poglavje 13	PODROBNOSTI ZA PREDLOŽITEV OSNOVNIH INFORMACIJ O UPORABLJENIH METODAH SPREMLJANJA IN REZULTATOV VREDNOTENJA/RAZLAGANJA, PRIDOBLJENIH NA NACIONALNI RAVNI
Poglavje 14	ENOTNA NAVODILA ZA POROČANJE O REZULTATIH IN ZA OBLIKE PODATKOV
Poglavje 15	SEZNAMI KOD IN OBRAZLOŽITVE ZA PODATKE IZ RAZISKAV ZA PLOSKVE STOPNJE I IN STOPNJE II

Posebne določbe, ki jih uvaja vsako poglavje, temeljijo na tehničnih priporočilih strokovnih komisij Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (MPS Gozdovi). Razlikuje se med obveznimi in neobveznimi dejavnostmi spremljanja (parametri, metode itd.).

Poglavja 1 do 8 in 14 do 15 temeljijo na tehničnih opisih v prilogah Uredbe Komisije (ES) št. 1091/94 in dodatno na posebnih priročnikih o gozdnem opadu, kakovosti zunanjega zraka, vidnih poškodbah zaradi ozona in fenoloških ocenah, ki jih ne pokriva zgoraj navedena uredba.

Poglavje 2 predpisuje tehnične podrobnosti o spremljanju stanja krošenj na točkah stopnje I kot tudi na ploskvah stopnje II, saj je to edina raziskava, ki se izvaja redno na obeh mrežah. Poleg tega samo dve poglavji o predložitvi podatkov in obliki podatkov (poglavji 14 in 15) pokrivata tako stopnjo I kot stopnjo II.

POGLAVJE 1

ENOTNE METODE ZA IZBOR PLOSKEV STOPNJE II

I.   Izbor ploskev stopnje II

Za izbor opazovalnih ploskev so pristojne države članice, kljub temu pa naj bi se pri izboru upoštevala naslednja merila:

—	ploskev je velika najmanj 0,25 ha, izmerjeno na horizontalni ravnini,

—

ploskev obkroža zaščitni pas, da se zmanjšajo učinki dejavnosti v bližnji okolici. Dejanska širina tega pasu je odvisna od tipa in starosti gozda. Če je površina ploskve in njene okolice enotna glede na višino in starost, se širina zaščitnega pasu lahko omeji na 5 ali 10 m. Če gozdno površino, na kateri je ploskev, sestavljajo različni sestoji, različne vrste ali pa je sestoj raznodoben, se zaščitni pas razširi do petkratne možne največje višine gozda na ploskvi,

—	ploskve morajo biti vedno dostopne brez težav; omejitev glede dostopa in vzorčenja naj ne bi bilo,

—	nobenih razlik ne sme biti v gospodarjenju s ploskvijo, njenim zaščitnim pasom in okoliškim gozdom,

—	motnje, nastale zaradi spremljanja, morajo biti čim manjše,

—	preprečiti je treba neposredno onesnaževanje iz znanih lokalnih virov,

—	ploskve morajo biti dovolj oddaljene od gozdnega roba, do petkratne možne največje višine gozda na ploskvi.

II.   Postavitev in dokumentiranje ploskev

Vsaka postavljena ploskev se podrobno opiše. Splošni podatki glede novih ali dodatnih ploskev se ugotovijo in sporočijo Komisiji v okviru naslednje redne predložitve podatkov. Podrobni opis ploskve vsebuje: točno lokacijo ploskve (položaj središča in oglišč ploskve), skico, na kateri je prikazana stalna označba oglišč in/ali mej ploskve, število dreves na ploskvi in vse druge pomembne stalne razpoznavne elemente na ploskvi ali v njeni bližini (npr. dovozna cesta, reke, jarki, velika drevesa). Lokacija vzorčevalnikov in mest vzorčenja (npr. vzorčevalniki usedanja ali pedološki profili) se ugotovi (GPS ali razdalja in smer od središča ploskve) in tudi zabeleži na tem zemljevidu.

III.   Opredelitev pojma podploskev

V vzorec za ocene dreves (popis krošenj, ocena prirastka) je treba načelno vključiti vsa drevesa na celotni ploskvi. V primeru, da ima ploskev veliko dreves (t.i. gosti sestoji), se za uporabo pri teh raziskavah lahko določi podploskev. Podploskev naj bi bila med pripravo dovolj velika, da so zagotovljene zanesljive ocene za raziskave za vsaj 20 let, po možnosti pa za vso življenjsko dobo sestoja. V tem obdobju naj bi bilo na podploskvi na voljo vsaj 20 dreves.

IV.   Splošne informacije o vsaki ploskvi

V času postavitve nove ploskve in prvih raziskav se zbirajo naslednje splošne informacije o vsaki trajni opazovalni ploskvi za intenzivno in stalno spremljanje:

Postavitev	Prve raziskave
— Opisna koda
	Država
	Številka opazovalne ploskve
	Dejanska zemljepisna širina in dolžina
— Podatki o legi ploskve
	Nadmorska višina
	Ekspozicija
	Velikost celotne ploskve
	Število dreves na ploskvi
	Podploskev (če obstajajo)
	Razpoložljivost vode za glavno vrsto
	Oblika humusa
	Talni tip (ocena)
— Podatki o sestoju
	Povprečna starost vladajočega sloja
	Glavne drevesne vrste
	Donos (ocena)
— Druga opažanja
	Zgodovina ploskve
	Druge bližnje opazovalne postaje

Kjer se postavijo dodatne ploskve, da zaključijo nacionalni program za intenzivno spremljanje, države članice za vsako postavljeno ploskev pošljejo Evropski komisiji informacije, zbrane med postavitvijo, tako da uporabijo datoteko in poročila (do konca tistega leta, v katerem je bila ploskev postavljena).

Vse spremembe skozi leta glede ureditve spremljanja in drugih pomembnih informacij (npr. delovanje gozda, nevihte, škodljivci) se predložijo letno.

V.   Nadomestitev uničenih ploskev in dodatne ploskve

Uničene in dodatne ploskve se izberejo med obstoječimi ploskvami stopnje I in v skladu z merili za izbor, določenimi v tem poglavju. Ponovno postavljenim ali dodatnim ploskvam se dodelijo nove številke. Države članice bodo Komisiji pri naslednji redni predložitvi podatkov predložile informacije o vzrokih za nadomestitev ploskve ali o potrebi po dodatni ploskvi, rezultatih zadnjih opravljenih opazovanj/meritev in merilih, ki so jih uporabile pri izboru novih ploskev.

VI.   Prenos podatkov

Države članice Komisiji posredujejo informacije, navedene v tem poglavju, za vsako ploskev stopnje II z uporabo oblik, določenih z obrazcema 1 in 2, ki sta navedena v poglavju 14.

POGLAVJE 2

ENOTNE METODE ZA RAZISKAVO STANJA KROŠENJ NA TOČKAH STOPNJE I IN PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Raziskava stanja krošenj v skladu s členom 2 in členom 6(a) je obvezna in se izvaja na točkah stopnje I in ploskvah stopnje II ter se ponavlja letno. Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za stanje krošenj Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Izbor vzorčnih dreves

II.1.   Izbor vzorčnih dreves na točkah stopnje I

Na vsaki vzorčni točki se vzorčna drevesa izberejo v skladu s strogo določenim, objektivnim in nepristranskim postopkom (npr. skupina dreves v obliki križa, poravnanega z glavnimi stranmi neba, s kotnimi točkami na razdalji 25 m od točke na mreži, z uporabo postopka vzorčenja s šestimi drevesi na vsaki podploskvi ali vzorčnih dreves, izbranih po spirali iz središča ploskve). V mlajših gostih sestojih, kjer posameznih krošenj ni mogoče oceniti, mora izbor vzorčnih dreves temeljiti na določenem geometrijskem postopku. Ta postopek se ponavlja, dokler se ne najde zadostno število dreves s krošnjami, ki jih je mogoče oceniti. Upoštevati je treba naslednja merila za izbor:

—	države članice lahko določijo število dreves za oceno na vsaki točki, vendar vzorca ne sme sestavljati manj kot 20 dreves ali več kot 30 in število mora ostati konstantno,

—

v oceno morajo biti vključene vse drevesne vrste. Vzorčna drevesa morajo biti visoka najmanj 60 cm. Samo nadvladajoča, vladajoča in sovladajoča drevesa, ki ustrezajo drevesnim razredom 1, 2 in 3 po Kraftu, izpolnjujejo pogoje za vzorčna drevesa za namene ocene stanja krošenj. Drevesa s tem cenotskim statusom z zlomljenimi vrhovi ne izpolnjujejo pogojev za vzorčna drevesa,

—

drevesa, odstranjena zaradi ukrepov gospodarjenja z gozdovi, padla drevesa (ki jih je podrl veter ali zlomljena) in mrtva drevesa je treba nadomestiti z novimi vzorčnimi drevesi, ki se jih izbere v skladu z nepristranskim postopkom. Drevo velja za mrtvo, če so vsa prevajalna tkiva v deblu mrtva. Mrtvo drevo je treba zabeležiti, vendar samo enkrat. Posek sestoja pomeni, da vzorčna točka preneha obstajati, dokler se ne vzpostavi nov sestoj,

—	središče vzorčne enote mora biti označeno za ponovno oceno pri nadaljnjih popisih. Vzorčna drevesa morajo biti razpoznavna za oceno v naslednjem letu, če je mogoče brez trajnega označevanja.

II.2.   Izbor vzorčnih dreves na ploskvah stopnje II

Vsa nadvladajoča, vladajoča in sovladajoča drevesa, ki ustrezajo drevesnim razredom 1, 2 in 3 po Kraftu, na vsej ploskvi je treba spremljati. V primeru, da ima ploskev veliko dreves (npr. gosti sestoji), je mogoče število vzorčnih dreves za oceno krošenj zmanjšati z uporabo podploskev. V primeru podploskve je treba spremljati vsa nadvladajoča, vladajoča in sovladajoča drevesa, ki ustrezajo drevesnim razredom 1, 2 in 3 po Kraftu, na vsej ploskvi. V nekaterih primerih se lahko dovoli, da se uporabi drugačen, toda objektiven in nepristranski sistem, da se zmanjša ali izbere število vzorčnih dreves. Vsako leto se uporabijo iste metode, pri vsaki raziskavi pa se oceni najmanj 20 dreves.

III.   Datum ocene

Popis se opravi po koncu oblikovanja novih iglic in listov ter pred jesensko porumenelostjo listja.

IV.   Splošne osnovne informacije

Na točkah stopnje I je treba oceniti naslednje parametre ploskve in dreves:

—

za vsako ploskev: — opisna koda: — država, — datum opazovanja, — številka opazovalne točke, — koordinate dejanske zemljepisne širine in dolžine, — razpoložljivost vode za glavne vrste, — oblika humusa, — nadmorska višina, — ekspozicija, — podatki o sestoju: — povprečna starost vladajočega sloja, — podatki o zemlji: — talni tip, — dodatne informacije o ploskvi, značilne za tekoče leto (dejavnosti, dogodki),

—

za vsako drevo na ploskvi: — številka ploskve, — podatki o vzorčnem drevesu: — številka drevesa, — vrsta drevesa, — osutost, — porumenelost, — škoda, ki nastane zaradi lahko prepoznavnih vzrokov (žuželke, glive, abiotični dejavniki …), — prepoznavanje vrste poškodbe, — opažanja na drevesu na ploskvi.

Za ploskve stopnje II je treba zbrati naslednje informacije o ploskvah in drevesih:

—

država,

—	številka ploskve,

—	datum ocene,

—	število dreves,

—	drevesna vrsta,

—	ekspozicija,

—	informacije o odstranitvah in umrljivosti,

—	izpostavljenost,

—	cenotski status,

—	zasenčenost krošnje,

—

vidnost.

V.   Ocenjevanje vzorčnih dreves

V.1.   Vizualno ocenjevanje osutosti

Osutost se letno ocenjuje v 5 % stopnjah glede na drevo, za krajevne razmere polno olistano. Razvrstitev dreves glede na stopnje osutosti se izvede v času opazovanja in se zapiše v 5 % stopnjah.

Drevo z osutostjo med 95 % in 100 %, ki je še vedno živo, se oceni z 99. Ocena 100 je rezervirana za mrtva drevesa.

Razred	Stopnja osutosti	Odstotek izgubljenih iglic/listja
0	Ni osuto	0–10
1	Rahlo osuto	11–25
2	Zmerno osuto	26–60
3	Močno osuto	61–99
4	Mrtvo	100

V.2.   Vizualno ocenjevanje porumenelosti

Izvede se razvrstitev dreves po stopnjah porumenelosti.

Stopnje porumenelosti se določijo, kot sledi:

Razred	Porumenelost	Okviren odstotek porumenelih iglic/listov
0	Je ni ali je zanemarljiva	0–10
1	Rahla	11–25
2	Zmerna	26–60
3	Močna	> 60

Če se dodatno kombinirajo razredi osutosti in porumenelosti, se uporabljajo naslednji kombinirani razredi poškodovanosti:

Razred osutosti	Razred porumenelosti
	1	2	3
	Posledični razred poškodovanosti
0	0	I	II
1	I	II	II
2	II	III	III
3	III	III	III
4	IV	IV	IV
0 = ni poškodovano, I = rahlo poškodovano, II = zmerno poškodovano, III = močno poškodovano, IV = mrtvo.

VI.   Ocenjevanje vzrokov poškodb

VI.1.   Izbor vzorčnih dreves

Ocenjevanje vzrokov poškodb je izbirno za dopolnitev letne raziskave o stanju krošenj.

VI.2.   Pogostost in časovna razporeditev

Stopnja I + stopnja II: ocenjevanje vzrokov poškodb se izvede med običajnim ocenjevanjem stanja krošenj poleti.

Na ploskvah stopnje II, kjer se izvaja celoten program, tako imenovanih „ključnih ploskvah“, se opravi dodaten obisk za oceno poškodb, če se opazi pomembna poškodba izven obdobja ocenjevanja stanja krošenj. Opažanja osebja, ki je odgovorno za vzorčenje usedanja, ali fenološka opažanja lahko služijo kot sistem zgodnjega opozarjanja. Ta dodatni obisk se opravi v času, ko naj bi bil glavni vzrok poškodovanosti največji (npr. pomlad za listojede).

VI.3.   Parametri, ki jih je treba oceniti

Naslednja razpredelnica prikazuje pregled parametrov v točkah stopnje I/ploskvah stopnje II.

Opis simptomov
	Opredelitev prizadetega dela
	Simptom
	Podroben opis simptoma
	Lokacija v krošnji
1.1. Vzrok
1.2. Obseg

VII.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo obrazce 3–8, prikazane v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 3

ENOTNE METODE ZA MERITVE FOLIARNE SESTAVE NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Popis foliarne sestave v skladu s členom 6(a) se izvaja na vseh ploskvah stopnje II in se ponovi na vsaki posamezni ploskvi v dveletnem intervalu. Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za foliarno sestavo Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija popisa

II.1.   Datum vzorčenja

Listopadne vrste in macesen: vzorčenje se izvede, ko je novo listje popolnoma razvito in še preden se začneta jesensko rumenenje in staranje.

Zimzelene vrste: vzorčenje se izvede v času mirovanja. Države članice so zaprošene, da za vsako regijo in znotraj posameznih regij za ravninski in gorski svet določijo najbolj primeren čas za vzorčenje in analizo različnih vrst in da ta obdobja upoštevajo.

Foliarni popis se izvede za listopadne vrste in macesen poleti 2005, za zimzelene vrste pa pozimi 2005/2006. Popis se ponavlja na vsaki posamezni ploskvi v dveletnih intervalih.

II.2.   Izbor dreves

Vsako drugo leto se vzorči najmanj pet dreves vsake glavne vrste, navzoče na ploskvi.

Število dreves, ki so potrebna za vzorčenje, se izbere tako, da:

—	drevesa niso ista kakor tista, ki so bila uporabljena za ocenjevanje krošnje, zaradi preprečitve, da bi zaporedna vzorčenja povzročila izgubo listja,

—

se drevesa za vzorčenje listja, če je ocenjevanje vitalnosti omejeno na drevesa na podploskvi, izberejo iz preostalega dela celotne ploskve. Če se podploskev ne uporablja, se drevesa za vzorčenje izberejo izmed dreves v zaščitnem pasu. V tem primeru se drevesom, izbranim za vzorčenje v zaščitnem pasu, dodeli posebna številka,

—	drevesa sodijo v nadvladajoče in vladajoče razrede (gozd s sklenjenimi krošnjami) ali k drevesom s povprečno višino ±20 % (gozd z nesklenjenimi krošnjami),

—	so drevesa v bližini mest, kjer so bili za analizo odvzeti vzorci tal, vendar je treba paziti, da se pri vzorčenju tal ne poškoduje glavni koreninski sistem vzorčnih dreves,

—	so drevesa reprezentativna za povprečno raven osutosti na ploskvi (±5 % povprečne osutosti),

—	so drevesa reprezentativna za zdravstveno stanje ploskve.

Ista vzorčna drevesa se zajemajo v vzorec več let; drevesa morajo biti oštevilčena. Dovoljeno je izmenjavanje med dvema nizoma petih dreves, če je potrebno, da ne nastane škoda na vzorčnih drevesih. Vsak niz mora ustrezati zgoraj navedenim pogojem.

Vzorčijo se samo glavne vrste dreves (glej točko 16 poglavja 15 Priloge I).

Drevesom, pri katerih se vzorči listje, se oceni stanje krošenj, uporabijo se obstoječe ali posebej dodeljene številke.

II.3.   Splošne informacije

Zbirajo se naslednje informacije:

—	številka ploskve,

—	datumi vzorčenja in analize,

—	drevesna vrsta.

II.4.   Izbor ter količina listov in iglic

Drevesa na ploskvi se ne smejo posekati, saj to lahko vpliva na metodo vzorčenja listja ali iglic. Pomembno je, da so se vzorčni listi ali iglice razvili na polni svetlobi.

Vzorčno listje ali iglice se vzame iz zgornje tretjine krošnje, vendar pri iglavcih ne iz prvih vencev.

Pri listopadnih vrstah se vzorči listje ali iglice tekočega letnika.

Pri zimzelenih vrstah se vzorči iglice ali liste tekočega letnika in dvoletne iglice ali liste (tekoči letnik + 1).

Pri vseh vrstah je treba paziti, da so listi ali iglice, ki se vzorčijo, popolnoma razviti, še posebno pri vrstah, ki odganjajo večkrat na leto (npr. Pinus halepensis, Pseudotsuga menziesii, Eucalyptus sp., Quercus sp.). Pri Larix sp. in Cedrus sp. se vzorci vzamejo na kratkih vejicah iz preteklega leta.

Na splošno se vzorčenje izvede tako, da so v nizu vzorčnih dreves zastopane vse ekspozicije. Če je treba, se vzorči različne ekspozicije na vsakem drevesu v vzorčnem nizu. V posebnih razmerah, v katerih je očiten vpliv ene ekspozicije (npr. strma pobočja ali močan prevladujoči veter), se vzorči samo ena ekspozicija, ki pa mora biti vedno ista. V takšnem primeru je treba ekspozicijo dokumentirati.

Za analizo glavnih elementov ter Fe, Mn, Zn in Cu je priporočena količina 30 g svežih iglic ali listov za vsak vzorčni starostni razred.

Vsaka država se lahko odloči, da bo vzorčila večjo količino listnega materiala, v skladu s potrebami lastnih analitičnih metod, ali da bo vzorce shranila za poznejšo rabo.

II.5.   Načini vzorčenja

Ker se drevesa ne smejo posekati, je sprejemljiv kakršen koli primeren način vzorčenja, upoštevajoč vrsto in velikost sestojev itd., pod pogojem, da ne povzroči onesnaženja vzorca, večjih poškodb na drevesih ali pa nevarnosti za skupino, ki izvaja vzorčenje.

II.6.   Predobdelava vzorcev, preden se pošljejo v laboratorijsko analizo

Vzorči se najmanj pet dreves vsake glavne vrste, ki je na ploskvi; pet vzorcev se posamezno shrani v vrečke; za analizo se pripravi vzorec, sestavljen z mešanjem enakih količin vsakega od petih vzorcev (če se pet dreves analizira vsako posebej, se za vsak element izračuna povprečna vrednost).

Zelo je treba paziti, da se vsak vzorec jasno označi (gozd, številka ploskve, vrsta, starost iglic itd.), preden se pošlje laboratoriju v analizo. Te označbe se navede zunaj vrečke (neposredno na vrečki z neizbrisnim črnilom ali tako, da se na vrečko pritrdi etiketa).

II.7.   Priprava vzorcev pred analizo

Za intenzivno in stalno spremljanje na trajnih opazovalnih ploskvah in poganjkov tekočega leta se uporabi masa 100 listov ali 1 000 iglic kot tudi masa poganjkov.

Listnih pecljev ni treba odrezati, če pa so to sestavljeni listi, se priporoča, da se lističi ločijo od osi lista, če se niso ločili že v gozdu. Da bi se izognili onesnaženju, se ne uporabljajo napudrane plastične rokavice.

Vzorcev ni treba sistematično prati, vendar je to priporočljivo na območjih, kjer je zrak močno onesnažen, ali na območjih blizu morja. Vzorci se operejo z vodo brez kakršnih koli dodatkov.

Sušenje v sušilniku traja najmanj 24 ur na ne več kakor 80 °C. Iglice se odstranijo z vejic enako previdno, kakor se lističi ločujejo od osi lista.

II.8.   Kemijske analize

Določa se samo skupna koncentracija elementov.

Vsaka država lahko uporabi svoje nacionalne metode. Vendar je treba potrditi skupne koncentracije elementov, ugotovljene z nacionalnimi metodami, s koncentracijami, ki so potrjene z referenčnimi standardnimi vzorci. Pri foliarnem popisu se bo ločilo med obveznimi in neobveznimi parametri (glej spodnji seznam).

Obvezni parametri	Neobvezni parametri
Dušik (N)	Cink (Zn)
Žveplo (S)	Mangan (Mn)
Fosfor (P)	Železo (Fe)
Kalcij (Ca)	Baker (Cu)
Magnezij (Mg)	Svinec (Pb)
Kalij (K)	Bor (B)

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 9, 10 in 11, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 4

ENOTNE METODE ZA MERITVE SPREMEMBE PRIRASTKA NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Meritve sprememb prirastka v skladu s členom 6(a) se izvajajo na vseh ploskvah v času mirovanja. Sklic za prvi popis v skladu z Uredbo (ES) 2152/2003 je čas mirovanja pozimi 2004/2005 in se ponavlja v petletnih intervalih.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za rast gozdov Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UN/ECE (MPS Gozdovi). Meritev rasti se deli na dva dela:

—	periodične meritve drevesnih parametrov (obvezne vseh pet let),

—	analiza drevesnih branik z izvrtki prirastka in debelnimi koluti (neobvezno).

Opisane metodologije so neprimerne za makijo in podobne tipe vegetacije.

Države članice lahko izvajajo, poleg periodičnih meritev drevesnih parametrov, trajne stalne meritve z obodnim trakom.

II.   Metodologija popisa

II.1.   Datum meritev

Meritve je treba izvesti v času mirovanja.

II.2.   Izbor vzorčnih dreves

Načeloma je treba spremljati vsa drevesa na celotni ploskvi. V primeru, da ima ploskev veliko dreves (npr. gosti sestoji), se za ocenjevanje dreves lahko določi podploskev. V takšnem primeru je treba spremljati drevesa na podploskvi. V času popisa mora biti podploskev dovolj velika, da se v celotnem merilnem obdobju ugotovijo zanesljive ocene za sestojni prirastek. Natančna velikost te podploskve se ugotovi in zabeleži.

Vsa drevesa, katerih premer z lubjem meri vsaj 5 cm, se individualno označijo s številkami.

II.3.   Splošne informacije

Zbirajo se naslednje informacije:

—	številka ploskve,

—	datumi vzorčenja in analize,

—	številka drevesa.

II.4.   Parametri, ki jih je treba meriti

	Obvezni parametri	Neobvezni parametri
Periodične meritve	Drevesna vrsta	Lubje
	Prsni premer (DBH)	Višina drevesa (na vseh drevesih)
	Višina drevesa	Višina krošnje (na vseh drevesih)
	Višina do začetka krošnje na podvzorcu dreves na ploskvi	Širina krošnje
	Informacije o upravljanju	Ocena prostornine
Analiza branik		Širina branike
		Premer drevesa brez lubja v preteklosti v petletnih intervalih
		Ocena temeljnice in prostornine

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo obrazce 12 do 16, prikazane v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 5

ENOTNE METODE ZA MERITVE USEDLIN NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Meritve usedlin v skladu s členom 6(a) se izvajajo na vsaj 10 % ploskev stopnje II.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za usedline Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija spremljanja

Vsaka ploskev usedlin se podrobno opiše. Nekatere izmed informacij so že vključene v opisu ploskev za spremljanje gozda (zemljepisna dolžina in širina, nadmorska višina, izpostavljenost, drevesna vrsta itd.). Druge informacije je treba zabeležiti zlasti glede na stanje usedlin (izpostavljenost okoliškim virom emisij in okoliški uporabi zemlje, lokacija v razmerju do roba gozda itd.). Za razlaganje in razumevanje postopka usedanja so koristne informacije o dejavnikih, kot npr. obliki sklepa krošenj, indeksu listne površine itd.

II.1.   Spremljanje prepuščenih padavin

Spremljanje usedlin se opravlja na posebno določeni lokaciji. Meritve se opravijo na tak način, da so prostorsko dobro razporejene po državi, če je potrebno, na vseh ploskvah stopnje II. Meritve usedlin prepuščenih padavin se opravijo na sami ploskvi. Če to ni mogoče, se meritve opravijo v bližini ploskve in v istem sestoju. Meritve na noben način ne smejo vplivati na druge meritve tal in vegetacije. Treba je paziti, da se ne povzroči nobena škoda gozdu ploskve.

II.2.   Spremljanje na prostem v gozdu

Na lokaciji v bližini dejanske ploskve (v razdalji 2 km) se namestijo vzorčevalniki za mokre in/ali skupne usedline. Lokacija se izbere tako, da predmeti okrog vzorčevalnika niso bližje, kot je njihova dvakratna višina.

II.3.   Spremljanje onesnaženosti zraka

Meritve onesnaženosti zraka se opravljajo na posebno določeni lokaciji, vendar se lahko iz praktičnih razlogov ali zaradi usklajevanja z drugimi projekti opravijo z razdalje. Na kraj meritev ne smejo vplivati krajevni viri emisij.

II.4.   Merilno obdobje

Meritve se bodo izvajale na 4 tedne, tedensko ali v časovnem intervalu med tema obdobjema, odvisno predvsem od splošnih vremenskih razmer na posamezni ploskvi.

Če je med letom treba uporabiti različna merilna obdobja (npr. tedenska poleti in mesečna pozimi), se določita dve ločeni obdobji spremljanja; rezultati se sporočijo ločeno. Dolžina merilnega obdobja v enem obdobju spremljanja je stalna. Isto merilno obdobje se uporabi za spremljanje pod krošnjami in na prostem.

II.5.   Vzorčenje, ravnanje z vzorci

Za zbiranje vzorcev je treba uporabiti čiste dežemere in posode. Za spiranje opreme se uporabi deionizirana voda. Pomembno je, da se posode med vzorčenjem in prevozom hranijo v temi in na hladnem. V sončnem in toplem vremenu se lahko dodajo konzervansi, da se prepreči rast alg. V takem primeru naj bi se uporabljali samo taki konzervansi, ki ne vplivajo na analizo nobenega od merjenih ionov.

II.6.   Predobdelava vzorcev, njihov prevoz in shranjevanje

Določi se količina vsakega zbranega vzorca za posamezne prepuščene padavine, tok vode po deblu ali vzorčevalnik na prostem. Vzorci se lahko analizirajo posebej ali pa se analizirajo združeni z vzorci, zbranimi na isti ploskvi v istem časovnem obdobju. Prepuščene padavine, tok vode po deblu ali vzorci s prostega se analizirajo posebej. Vzorci za merjenje toka vode po deblu se lahko združijo za drevesa iste vrste ter podobne velikosti in dominantnosti.

Vzorci, vzeti v kratkotrajnih obdobjih, se lahko analizirajo taki, kot so, ali pa se pred analizo združijo z mesečnimi vzorci. Če se vzorci združijo, naj bi se v razmerju s celotnim volumnom vzorca.

Vzorci se, takoj ko je mogoče, odpeljejo v laboratorij (če je mogoče v hladilnih torbah) in se do analize hranijo v hladnem (4 °C) in temnem prostoru.

II.7.   Splošne informacije

Zbirajo se naslednje informacije:

—	številka ploskve,

—	koda vzorčevalnika,

—	prvi dan obdobja spremljanja,

—	zadnji dan obdobja spremljanja,

—	število (enako dolgih) merilnih obdobij v obdobju spremljanja.

Zbirajo se lahko dodatne neobvezne informacije, npr. oblika sklepa krošenj, indeks listne površine itd., kjer je to uporabno za razlaganje rezultatov.

II.8.   Kemijska analiza

Obvezni in neobvezni parametri za analizo vzorcev skupnih usedlin, prepuščenih padavin, toka vode po deblu in megle so prikazani v naslednji razpredelnici:

Vrsta vzorca	Obvezni	Neobvezni
Skupne usedline, prepuščene padavine, tok vode po deblu	Količina padavin
	pH in prevodnost pri 25 °C
	Na, K, Mg, Ca, NH4	Al, Mn, Fe in druge težke kovine, npr. Cu, Zn, Hg, Pb, Cd, Co, Mo
	Cl, NO3 SO4	P skupaj, PO4
	Skupna bazičnost Obvezno za posamezne vzorce, če je pH > 5
	DOC, N skupaj (N skupaj ni obvezen za skupne usedline, vendar je zelo priporočen)	S skupaj, HCO3 HCO3 se lahko pridobi z izračunom (iz pH, skupne alkalnosti, temperature in ionske moči) ali neposrednimi meritvami
Megla, slana (žled)		pH, prevodnost
		Na, K, Mg, Ca, NH4
		Cl, NO3, SO4, P skupaj
		Bazičnost
		Al, Mn, Fe in druge težke kovine, npr. Cu, Zn, Hg, Pb, Cd, Co, Mo
DOC = raztopljeni organski ogljik, N skupaj = skupen dušik.

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo obrazce 17 do 19, prikazane v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 6

ENOTNE METODE ZA METEOROLOŠKE MERITVE NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Meteorološke meritve v skladu s členom 6(a) se izvajajo na vsaj 10 % opazovalnih ploskev. Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za meteorologijo in fenologijo Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija popisa

II.1.   Lokacija opreme za vzorčenje

Da se predstavijo specifične podnebne razmere v gozdnatih pokrajinah, se meritve izvajajo znotraj zadevne gozdne površine. Navadno se lahko meritve (razen meritev temperature tal, vlage v tleh in padavin v sestoju) izvedejo ali nad streho sestoja znotraj ploskve ali na položaju v vrzeli znotraj gozdne površine v neposredni bližini sestoja (ne več kakor 2 km) ploskve. Razdalja od merilne točke na položajih v vrzelih do bližnjih sestojev ali drugih ovir naj bo vsaj dvakratna višina odraslega drevesa/ovire. Temperatura tal, vlažnost tal in padavine v sestoju se merijo znotraj sestoja trajne opazovalne ploskve.

Kadar koli je mogoče, se ustrezna oprema združi z opremo za merjenje usedlin. Da se prepreči motenje koreninskega sistema in stanja tal, se oprema namesti tako, da je dostopna in jo je mogoče vzdrževati, ne da bi bilo treba iti prek ploskve.

II.2.   Metode za merjenje dejanskega meteorološkega stanja na ploskvi ali blizu nje

Z namestitvijo meteorološke postaje v vrzeli blizu ploskve ali namestitvijo stolpa v sestoju blizu ploskve se vremensko stanje spremlja stalno. Tehnična oprema, senzorji in njihova namestitev morajo biti v skladu z mednarodnimi meteorološkimi standardi. Pridobijo se podatki o naslednjih spremenljivkah:

Obvezno	Neobvezno
Padavine	Sevanje UVB
Temperatura zraka	Temperature tal
Relativna vlažnost	Vlažnost tal
Hitrost vetra	(matrični potencial, vsebnost vode)
Smer vetra	Padavine v sestoju (količina prepuščenih padavin in toka vode po deblu)
Sončno sevanje

II.3.   Zbiranje, združevanje, shranjevanje in predložitev podatkov

Pred predložitvijo je treba podatke združiti na dnevne vrednosti (posebej vsota ali povprečje/srednja vrednost, minimalna in maksimalna vrednost).

Zberejo in predložijo se naslednje informacije o ploskvi:

—

država,

—	št. ploskve,

—	podrobnosti o uporabljeni opremi,

—	lokacija ploskev (zemljepisna širina, zemljepisna dolžina, nadmorska višina) in opreme (glede na ploskev),

—	prvi in zadnji dan meritev,

—	pogostost (število obdobij).

SEZNAM PARAMETROV

Parametri	Enote	Povprečje	Vsota	Minimum	Maksimum	Opombe
Padavine	(mm)		(*)			Skupne padavine (vključno s snegom itd.)
Temperatura zraka	(°C)	(*)		(*)	(*)
Relativna vlažnost	(%)
Hitrost vetra	(m/s)	(*)			(*)
Smer vetra	(°)	(*)				Prevladujoča smer vetra
Sončno sevanje	(W/m2)	(*)
UVB-sevanje	(W/m2)	(*)
Temperatura tal	(°C)	(*)		(*)	(*)
Vlažnost tal: matrični potencial v tleh	(hPa)
Vlažnost tal: vsebnost vode v tleh	(vol %)	(*)		(*)	(*)
Padavine v sestoju (prepuščene padavine in tok vode po deblu)	(mm)		(*)
Drugo						Treba navesti v poročilu, ki spremlja podatke.
(*) = obvezno predložiti.

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 20 do 23, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 7

ENOTNE METODE ZA SPREMLJANJE TALNE RAZTOPINE NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Spremljanje talne raztopine v skladu s členom 6(b) se izvaja na vsaj 10 % ploskev stopnje II.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za tla Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija popisa

II.1.   Izbor lokacije vzorčevalnikov

Vzorčevalniki za talno raztopino se namestijo blizu mesta, kjer se ocenjuje stanje krošnje. Lizimetri se lahko razvrstijo naključno ali sistematično po celi ploskvi, čeprav razporeditev lahko ovirajo skale ali debla (razdalja od drevesa ni določena). Zaradi motenj tal se lizimetri brez podtlaka ne nameščajo v osrednjem delu ploskve, na kateri se spremljajo drevesni parametri. Zaradi praktičnih razlogov se lahko uporabi reprezentativna podploskev. Lizimetre, ki so že bili nameščeni, se lahko ohrani, novi pa se namestijo, kakor je predlagano.

II.2.   Globina vzorčenja

Lizimetri se namestijo na določenih globinah; sprejemljiva je tudi namestitev glede na horizonte.

—	Zbiralniki talne raztopine

Kjer je primerno, se lizimetri namestijo vsaj na dveh globinah: en v koreninski coni (predlagana globina je 10 do 20 cm), da se dobi vpogled v koncentracije hranilnih snovi in toksičnih elementov v bližini tankih korenin (1. cilj); in en pod koreninsko cono (predlagana globina je 40 do 80 cm), da se oceni iznos elementov (2. cilj). Prav tako se lahko namesti tretji lizimeter, neposredno pod plast humusa.

II.3.   Pogostost vzorčenja

Na ploskvah, na katerih se izvajajo drugi intenzivni programi spremljanja, npr. meritve usedlin in meteorološke meritve, se talna raztopina vzorči mesečno ali na dva tedna. Vzorči se vsako leto istega meseca.

II.4.   Prevoz, shranjevanje in priprava vzorcev

Vzorci se prevažajo in shranjujejo tako, da so njihove kemične spremembe čim manjše.

Shranjevanje talne raztopine v sistemu lizimetra v hladnem (4 °C) in temnem prostoru bo zmanjšalo biološko aktivnost. V mnogih primerih in zlasti v hladnem letnem času zadostuje, da je steklenica v temi. Uporabijo se lahko organski ali anorganski konzervansi, ki pa lahko vplivajo na analizo. Da se zmanjšajo možne spremembe v vzorcih, se talna raztopina zbira takoj po črpanju.

O postopkih prevoza in shranjevanja (skupaj s čakalnimi dobami) se poroča. Če je to primerno, se podrobno poroča o problemih pri postopkih in o odstopanjih od njih.

Za določanje sledi kovin se alikvoti vzorca prevažajo v laboratorij v steklenicah, spranih s kislino.

Če se zbirajo vzorci tal, se ohranjajo hladni v plastičnih ali polietilenskih vrečkah in shranjujejo pri 4 °C do centrifugiranja ali priprave nasičenega ekstrakta. Centrifugiranje ali ekstrakcija se izvede v enem dnevu (18–30 urah) po vzorčenju.

II.5.   Splošne osnovne informacije

Zbirajo se naslednje informacije:

—

država,

—	številka ploskve,

—	informacija o vzorčevalniku (tip, globina),

—	prvi dan obdobja spremljanja,

—	zadnji dan obdobja spremljanja,

—	število (enako dolgih) merilnih obdobij v obdobju spremljanja.

II.6.   Analitične metode

Popis spremljanja talne raztopine v gozdnih tleh razlikuje med obveznimi in neobveznimi parametri (glej spodnji seznam).

SEZNAM PARAMETROV

Parameter	Enota	Obvezno/Neobvezno
Prevodnost	μS/cm	Neob.
pH		Obv.
Bazičnost	μmolc/l	Neobv. (če je pH > 5)
DOC	mg/l	Obv.
Natrij (Na)	mg/l	Neobv. (1)
Kalij (K)	mg/l	Obv.
Kalcij (Ca)	mg/l	Obv.
Magnezij (Mg)	mg/l	Obv.
Aluminij (skupen)	mg/l	Obv. (če je pH < 5)
Aluminij (labilen)	mg/l	Neobv.
Železo (Fe)	mg/l	Neobv.
Mangan (Mn)	mg/l	Neobv.
Skupni fosfor (P)	mg/l	Neobv.
NO3-N	mg/l	Obv.
SO4-S	mg/l	Obv.
NH4-N	mg/l	Neobv. (2)
Klor (Cl)	mg/l	Neobv. (1)
Krom (Cr)	μg/l	Neobv.
Nikelj (Ni)	μg/l	Neobv.
Cink (Zn)	μg/l	Neobv. (3)
Baker (Cu)	μg/l	Neobv. (3)
Svinec (Pb)	μg/l	Neobv.
Kadmij (Cd)	μg/l	Neobv.
Silicij (Si)	mg/l	Neobv.
Obv. = obvezno; neobv. = neobvezno.

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 24, 25 in 26, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 8

ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE PRITALNE VEGETACIJE NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Meritve pritalne vegetacije v skladu s členom 6(b) se izvajajo na vsaj 10 % ploskev stopnje II.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za stanje pritalne vegetacije Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija popisa

II.1.   Oblika vzorčenja

Uporabita se lahko dve različni obliki vzorčenja, ki obe vodita k bolj kakovostni ali bolj količinski karakterizaciji:

—	v prvem primeru se dinamika ocenjuje s spremljanjem sprememb v sestavi vrste na velikem območju z uporabo vzorčnih enot, večjih od 100 m2, z nizko do srednjo točnostjo ocen sprememb pokrovnosti vsake izmed teh vrst,

—	v drugem primeru se študija osredotoča na dinamiko populacije (širjenje ali krčenje) na manjšem območju. Majhne vzorčne enote (v splošnem manjše od 10 m2) se uporabljajo za bolj točno oceno pokrovnosti vrste.

Območje, izbrano za oceno vegetacije, mora biti reprezentativno za ploskev, da bi se lahko primerjalo z drugimi parametri, zabeleženimi na isti ploskvi. Da se zagotovi statistična ponovitev, se uporabi več vzorčnih enot.

V skladu s fitosociološko uporabo so minimalne zahteve, da se beležijo vrste na ravni ploskve. Obvezno je enotno vzorčno območje (EVO) velikosti 400 m2, reprezentativno za pritalno vegetacijo ploskve stopnje II, da se doseže primerljivost rezultatov med državami. To območje je lahko vsota manjših podploskev znotraj območja ploskve stopnje II. Podatki se predložijo za celotno območje EVO, ne samo za podploskev (združeni podatki). Države članice hranijo rezultate za posamezne podploskve v svojih nacionalnih bazah podatkov.

Države lahko same izberejo število in obliko vzorčnih enot.

Če vzorčne enote niso stične, se določijo, kolikor je možno narazen znotraj ploskve stopnje II ali v njenem zaščitnem pasu, da se zmanjša prostorska povezava med vzorčnimi enotami znotraj ploskve. Prav tako naj ne bi vsebovale večjih raznovrstnosti na kateri koli stopnji vzorčenja (pečine in čeri, poti in steze, ognjišča, potoki in ribniki, jarki in kanali, šotnata območja).

Vzpostaviti je treba sistem trajnega označevanja za vzorčne enote.

II.2.   Splošne informacije

Zbirajo se naslednje splošne informacije:

—

država,

—	številka ploskve,

—	datum vzorčenja in analize,

—

ograja,

—	skupna vzorčena površina,

—	podatki o celotni plasti pritalne vegetacije (pokrovnost), grmovne plasti in zeliščne plasti (pokrovnost in povprečna višina) ter mahovne plasti (pokrovnost).

II.3.   Meritve številčnosti ali pokrovnosti vrste

Države članice lahko pri ocenjevanju uporabijo svojo lestvico, pod pogojem, da jo je mogoče neposredno preračunati v odstotke pokrovnosti v razponu od 0,01 % (zelo redka) do 100 % (popolna pokrovnost).

II.4.   Vrste

Upoštevajo se vse cvetnice, žilnate kritosemenke, mahovi, ki rastejo na tleh, in lišaji. Za te vrste mora biti seznam popoln. Vrste, ki ne živijo na tleh, in glive se lahko dodatno zabeležijo, vendar bi bilo najbolje, da bi bile predmet ločene raziskave. Neidentificirane vrste se zabeležijo kot takšne, in če niso redke znotraj vzorčne enote, se morajo vzorčiti in shraniti v herbariju za nadaljnjo identifikacijo.

Vrste, ki se najdejo samo na določenih mestih (npr. skalah, drevesnih štorih, stezah in poteh, odmrlih drevesih itd.), je treba zabeležiti posebej.

II.5.   Pogostost in čas ocenjevanja

Vsakih pet let je treba vsaj na 10 % vseh ploskev izvesti popis vegetacije. Če je sestava vegetacije kompleksna in odvisna od letnega časa, je med letom potrebno drugo ocenjevanje, da se oceni njena popolna pokrovnost. Naslednja popisovanja pritalne vegetacije se izvedejo približno ob istem letnem času.

II.6.   Analiza

Ocenjeni podatki o vzorčnih enotah se združijo na raven ploskve.

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 27 in 28, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o rezultatih ocen pritalne vegetacije Komisiji.

POGLAVJE 9

ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE GOZDNEGA OPADA NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Spremljanje gozdnega opada v skladu s členom 6(c) se izvaja neobvezno na ploskvah stopnje II od leta 2005 naprej. Kjer se izvaja spremljanje gozdnega opada, se uporabljajo naslednje določbe.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih ad hoc delovne skupine za gozdni opad Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi).

II.   Metodologija popisa

II.1.   Vzorčenje

Za vse cilje ocenjevanja gozdnega opada je priporočeno, da oblika vzorčenja ploskev vključuje širok spekter tal, podnebij in struktur sestoja dane vrste.

Ocena gozdnega opada se izvaja samo na opazovalnih ploskvah stopnje II, na katerih se izvaja tudi intenzivno spremljanje meteorologije, usedlin, talne vode in fenologije.

II.2.   Postavitev in število zbiralnikov gozdnega opada

Zbiralniki gozdnega opada se postavijo tako, da je možna primerjava z rezultati usedlin in talne vode. Zbiralniki so na stalnem mestu in se lahko postavijo naključno ali sistematično, npr. v pravilnih presledkih, in v zadostnem številu, da so reprezentativni za celo ploskev in ne samo za vladajoče drevesne vrste.

Zbiralniki gozdnega opada morajo biti razporejeni po celem območju ploskve. Gozdni opad se vzorči iz najmanj 10 zbiralnikov na ploskev in celo do 20 zbiralnikov, odvisno od velikosti ploskve in drevesnih vrst, vključenih v oceno.

Države lahko izberejo tip zbiralnikov za spremljanje gozdnega opada.

II.3.   Pogostost vzorčenja

Gozdni opad se zbira najmanj mesečno in celo na dva tedna v obdobjih močnega gozdnega opada. Vzorci se lahko združijo v periodične vzorce za kemijske analize. V regijah, ki imajo pozimi sneg in mraz, in na oddaljenih območjih bo morda potrebno pustiti zbiralnike v gozdu čez zimo. Gozdni opad se v teh primerih zbere enkrat pred zimskim obdobjem in enkrat po stalitvi snega, saj mraz zmanjša sušenje in razkroj gozdnega opada.

II.4.   Parametri in analiza

Pri oceni gozdnega opada se razlikuje med obveznimi in neobveznimi parametri (glej spodnji seznam).

SEZNAM PARAMETROV

Obvezni	Neobvezni
Ca, K, Mg, C, N, P, S	Na, Zn, Mn, Fe, Cu, Pb, Al, B

Za kemijske analize se vzorci gozdnega opada posušijo v sušilniku do konstantne teže na največ 80 °C, po možnosti na 65 °C. Po tem sušenju se masa 100 listov ali 1 000 iglic hrani na 105 °C. Glede na odstotek vlažnosti v podvzorcih se količina vsakega dela v celoti pretvori v suho maso pri 80 °C. Vzorci, ki se posušijo pri največ 80 °C, se zmeljejo v homogeni prah. Kemijska analiza gozdnega opada je podobna foliarni kemijski analizi. Rezultati kemijske analize gozdnega opada se poročajo samo do 80 °C kot tudi masa gozdnega opada.

III.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 29, 30 in 31, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 10

ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka se izvaja neobvezno na ploskvah stopnje II. Kjer se ocenjuje kakovost zunanjega zraka, se uporabljajo naslednje določbe.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih delovne skupine za kakovost zunanjega zraka Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UN/ECE (MPS Gozdovi).

II.   Izbor metode in opreme

Pasivno vzorčenje se izvaja na lokacijah, ki trenutno ne spremljajo glavnih onesnaževal zraka z uporabo aktivnih vzorčevalnikov.

Posamezne države lahko izberejo tip pasivne vzorčevalne naprave, ki se uporablja. Vendar je treba prikazati, da se vzorčevalnik in postopek, ki se uporabljata, skladata z meritvami, ki so bile opravljene z referenčno metodo (aktivni vzorčevalnik).

III.   Merilno obdobje

Vzorčenje se po možnosti izvaja najmanj na dva tedna. Na oddaljenih lokacijah se merilno obdobje lahko podaljša na štiri tedne, če je potrebno, na zelo onesnaženih območjih pa skrajša na en teden. Meritve ozona so za listopadne vrste omejene na olisteno obdobje, vendar se izvajajo čez celo leto za ostala onesnaževala.

IV.   Izbor ploskev in lokacije

Spremljanje kakovosti zraka se izvaja na posebno določeni lokaciji in na ploskvah, kjer so na voljo podatki o meteorologiji in usedlinah. Izbrati je treba lokacije s spremenljivo izpostavljenostjo, tj. lokacije, kjer se predvideva visoka izpostavljenost poleg nekaj osnovnih postaj.

Koncentracije onesnaženosti zraka se merijo blizu gozda, vendar izven njega, na mestu, ki je reprezentativno za ploskev. Spremljanje se lahko izvaja na prostem, po možnosti tam, kjer so nameščeni vzorčevalniki za mokre usedline in meteorološka oprema.

V.   Parametri

Naslednji parametri so del neobveznega spremljanja kakovosti zunanjega zraka.

Spojine	Parametri	Pripomba
Plinaste spojine	O3, SO2, NO2, NO, HNO3, HNO2, NH3, VOC	Ob upoštevanju neposrednega vpliva na vegetacijo je ozon na večini območij v Evropi najpomembnejše onesnaževalo.
Spojine delcev	SO4 2-, NO3-, NH4+, bazični kationi	Za izračun suhe usedline spojin delcev se pri meritvah po možnosti upošteva porazdelitev velikosti delcev.

	O3	NH3	NO2	SO2
Povprečna koncentracija	X	X	X	X
Največja (*1) koncentracija	X	X	X	X
AOT 40 (*1)	X

VI.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo oblike, določene z obrazci 32, 33 in 34, prikazanimi v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 11

ENOTNE METODE ZA OCENJEVANJE VIDNIH POŠKODB ZARADI OZONA NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Ocenjevanje poškodb zaradi ozona v skladu s členom 6(c) se izvaja neobvezno na ploskvah stopnje II. Kjer se ocenjujejo poškodbe zaradi ozona, se uporabljajo naslednje določbe.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih delovne skupine za kakovost zunanjega zraka Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi). [Sklicevanje na posebni priročnik, ki ga je pripravila ta delovna skupina, v katerem so na voljo dodatne informacije.]

II.   Obseg

Ocenjevanje simptomov vidnih poškodb zaradi ozona se po možnosti opravlja na ploskvah, kjer se izvaja pasivno vzorčenje ozona.

III.   Ocenjevanje in vrednotenje

III.1.   Ocenjevanje na ploskvah stopnje II

Ocenjevanje vidnih poškodb zaradi ozona na glavnih drevesnih vrstah v okviru ploskve intenzivnega spremljanja (PIS) se izvaja vsaj na vejah z istih 5 posameznih dreves, na katerih se izvaja foliarno vzorčenje za kemijske analize.

Vzorci za foliarne poškodbe se zberejo vsako drugo leto na zgornjem delu krošnje, ki je izpostavljen soncu.

Letna ocena je zaželena, vendar neobvezna.

III.2.   Ocenjevanje na lokacijah vzorčenja, izpostavljenih svetlobi (LVIS)

Lokacija vzorčenja, izpostavljena svetlobi (v nadaljnjem besedilu LVIS), se vzpostavi v bližini lokacije, kjer je nameščen pasivni vzorčevalnik ozona. Cilj ocenjevanja na LVIS je zagotoviti ocene poškodb listja zaradi ozona vegetacije na robu gozda, izpostavljene soncu, ki je najbližji napravi za meritve ozona znotraj premera največ 500 m. Priporočena je naključna oblika vzorčenja, kot je opisana v Dodatku I k posebnemu priročniku, ki ga je pripravila delovna skupina in kjer so dostopne dodatne informacije.

Ocenjevanje se opravi na drevesih, grmih, vinskih trtah in trajnicah (enoletnice so neobvezne).

Iz ocene so izključene samo enokaličnice.

III.3.   Obdobje vrednotenja

Identifikacija in določanje količin vidnih poškodb zaradi ozona na ploskvi stopnje II se izvaja: za iglavce med oktobrom in februarjem, za listavce pa med julijem in začetkom septembra.

V splošnem se identifikacija vidnih poškodb zaradi ozona na drevesih, grmovju in rastlinah na LVIS in za pritalno vegetacijo na PIS (neobvezno) izvaja vsaj enkrat v času poznega poletja (in v zgodnjem poletju, če je izvedljivo) pred začetkom naravne porumenelosti listja ter preden staranje in/ali suša povzročita izgubo listja.

III.4.   Vrednotenje za glavne drevesne vrste listavcev

Za glavne drevesne vrste se z vsakega drevesa odreže pet vej (kot je mogoče majhnih, vendar s prisotnimi vsemi razvojnimi stopnjami lista) iz soncu izpostavljenega dela zgornje tretjine krošnje, hkrati z dvoletnim foliarnim vzorčenjem za kemijske analize iglic in listov ali v skladu s krajevnimi simptomi fenologije, če je mogoče. Ko so zbrani, se reprezentativno število listov na vejo (tj. približno 30 listov v primeru Fagus sylvatica) pregleda pod najboljšimi svetlobnimi pogoji in preveri za poškodbe zaradi ozona (da/ne).

Rezultat	Odstotek, opredelitev
0	Ni poškodb, noben izmed listov ni poškodovan.
1	1 % – 5 % listov kaže ozonske simptome.
2	6 % – 50 % listov kaže ozonske simptome.
3	51 % – 100 % listov kaže ozonske simptome.

III.5.   Vrednotenje za glavne drevesne vrste iglavcev

Kot pri postopku vzorčenja listov se z vsakega drevesa odreže več vej (5 kot je mogoče majhnih vej, vendar morajo imeti vsaj iglice tekočega leta (C-iglice) in prejšnjega leta (C+1-iglice) iz soncu izpostavljenega zgornjega dela krošnje. Če ta del drevesa ni dostopen, se uporabijo veje, zbrane za foliarno analizo.

Za vsak starostni razred iglice (od iglic tekočega leta (C) do 3 leta starih (C+2) iglic) se zabeleži klorozna lisavost v odstotkih celotne prizadete površine, in sicer tako, da se razvrstijo vse iglice istega starostnega razreda v ploskev, nato se določi ustrezen rezultat (razred) za ta odstotek, v skladu z naslednjo razpredelnico.

Rezultat	Opredelitev
0	Poškodbe niso prisotne.
1	1–5 % površine je prizadete.
2	6–50 % površine je prizadete.
3	51–100 % površine je prizadete.

Rezultati se izračunajo za razred iglic; drevesa (in vrste) bodo imele ločene rezultate za iglice razredov leta C, C+1, C+2 itd. Končni rezultat posameznega drevesa je rezultat, ki ustreza povprečnemu odstotku poškodovanih iglic danega starostnega razreda za navedeno drevo (izračuna se povprečni odstotek poškodovanih iglic vseh posameznih vencev iglic danega starostnega razreda na tem drevesu), medtem ko je končni rezultat za ploskev razred, ki ustreza povprečnemu odstotku poškodovanih iglic vseh vzorčnih dreves.

III.6.   Identifikacija vidnega ozona na (majhnih) drevesih, grmovju in trajnih vrstah na LVIS ter na (neobvezno) pritalni vegetaciji na ploskvah stopnje II

Za ocenjevanje simptomov majhnih dreves, grmovja in rastlinskih vrst na LVIS in na pritalni vegetaciji (neobvezno) na ploskvah stopnje II so potrebne naslednje informacije za vsako naključno izbrano vzorčno prostorsko enoto:

—	znanstveno ime in koda (majhnega) drevesa, grma ali rastlinske vrste z oznako, ali kažejo simptome ali ne,

—	drevesa in grmovje se ocenjujejo posamezno, vinske trte in zelišča kot populacija,

—

ocene se torej izražene kot pogostost, povprečja in skupna števila: — pogostost kvadratov (vzorčnih enot), ki vsebujejo simptomatične rastline (% prizadetega območja vegetacije na robu gozda), — pogostost simptomatičnih vrst (% simptomatičnih vrst glede na skupno število vrst na robu gozda), — povprečno število simptomatičnih vrst, — skupno število simptomatičnih vrst, — ocene morajo biti sporočene z intervali zaupanja na 95 % stopnji verjetnosti.

Stanje vlažnosti tal se zabeleži na LVIS in neobveznih podploskvah. Vsako prizadeto vrsto je treba vzorčiti in fotografirati v skladu s tehničnimi priporočili delovne skupine za kakovost zunanjega zraka.

IV.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo obrazce 35, 36 in 37, prikazane v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 12

ENOTNE METODE ZA FENOLOŠKA OPAZOVANJA NA PLOSKVAH STOPNJE II

I.   Splošne opombe

Ocenjevanje fenologije v skladu s členom 6(c) se izvaja neobvezno na ploskvah stopnje II. Kjer se ocenjuje fenologija, se uporabljajo naslednje določbe.

Naslednje določbe temeljijo na tehničnih priporočilih Strokovne skupine za meteorologijo in fenologijo Mednarodnega programa sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove UNECE (MPS Gozdovi). [Sklicevanje na posebni priročnik, ki ga je pripravila strokovna komisija, v katerem so na voljo dodatne informacije.]

II.   Obseg

Bežni pregledi na ploskvi in v zaščitnem pasu se opravijo samo na tistih ploskvah stopnje II, kjer se izvajajo meteorološka opazovanja ter meritve usedlin in gozdnega opada.

III.   Opazovanje in beleženje na ravni ploskve

Nadaljnje osnovne informacije o ekoloških postopkih na ploskvi kot tudi sistem zgodnjega opozarjanja za dogodke, ki vplivajo na stanje dreves, je možno pridobiti z beleženjem najbolj očitnih biotičnih in abiotičnih (škodljivih) dogodkov in fenoloških pojavov. To je posebno pomembno za vrednotenje podatkov stopnje II na nacionalni ravni.

Opazovanja in beleženja morajo biti preprosta in omejena na:

—	pojav odganjanj, spremembo barve in odpad listov/iglic,

—	biotično škodo (škodljivci in/ali bolezni),

—	abiotično škodo (npr. mraz, veter, toča).

III.1.   Lokacija

Opazovanja je treba opraviti na ploskvi in/ali v zaščitnem pasu vseh tistih ploskev stopnje II, kjer se izvajajo stalne meritve.

III.2.   Pogostost

Datumi opazovanj se lahko prekrivajo z zbiranjem vzorcev usedlin ali talnih raztopin. Pogostost vsaj enkrat na dva tedna med obdobjem rasti je potrebna za spremljanje fenoloških sprememb.

III.3.   Opazovanje in beleženje

Vse vrste na ploskvah intenzivnega spremljanja so pomembne, vendar mora biti poudarek na glavnih drevesnih vrstah na ploskvi. Države članice lahko vključijo več vrst. Vendar je treba v tem primeru vsako vrsto zabeležiti posebej. Zabeležijo se samo dogodki, ki so se zgodili in/ali so spremenili pogostost/intenzivnost od zadnjega obiska. Ko se pojavljajo posamezne faze fenoloških pojavov, se ocenjevanje ponavlja, dokler se faza ne zaključi.

IV.   Intenzivno fenološko spremljanje na ravni posameznih dreves

Faze, ki jih je treba spremljati (ko je primerno za vrsto), so: pojav listov/iglic, pojav poletnih poganjkov, drugo odganjanje, cvetenje, jesensko obarvanje, odmiranje listov/iglic in odpad listov/iglic.

IV.1.   Izbor vrst in ploskev

Prednost je treba dati:

—	tistim ploskvam, na katerih se izvajajo (vsaj) meteorološke meritve,

—	najpomembnejši vrsti na ploskvi, ki je že zabeležena kot glavna vrsta (druge vrste na isti ploskvi se lahko dodajo).

IV.2.   Merila za izbor vzorčnih dreves

Merila za izbor dreves so:

Drevesa je treba izbrati med tistimi, na katerih se izvaja ocenjevanje stanja krošenj. Prednost je treba dati drevesom, ki so dobro vidna pri stanju izven ploskve, saj velika pogostost opazovanj lahko vpliva na stanje pritalne vegetacije na ploskvi.

Če ni vidnih dovolj dreves, na katerih se ocenjuje stanje krošenj, je treba izbrati dodatna drevesa s ploskve ali iz zaščitnega pasu. V tem primeru:

—	morajo biti drevesa vladajoča ali sovladajoča,

—	je treba dati prednost drevesom, na katerih se opravljajo (ali so načrtovane) periodične meritve prsnega premera (DBH) in višine,

—	drevesa, ki so izbrana za vzorčenje in analizo listov/iglic, ne smejo biti vključena.

Za vzorčenje se izbere 10 do 20 dreves na vrsto na ploskvi. Vsa drevesa morajo biti oštevilčena. Če že imajo številke (npr. za oceno stanja krošenj ali prirastka), se te ohranijo in uporabijo.

Če izbrano drevo umre ali je odstranjeno, se lahko nadomesti. Novoizbranemu drevesu je treba dodeliti novo številko, ki jo je treba zabeležiti in sporočiti Komisiji.

IV.3.   Krošnja, ki jo je treba oceniti

Po možnosti se mora vrh krošnje (svetla krošnja) videti z ene opazovalne točke. Če to ni možno, je sprejemljiv tudi srednji del krošnje. Isti del krošnje je treba uporabiti za naslednja fenološka opazovanja čez celo leto kot tudi za naslednja leta.

IV.4.   Smer ocenjevanja

Smer, iz katere se ocenjujejo posamezna drevesa, mora biti vsakič ista. Treba jo je zabeležiti z uporabo osemrazrednega sistema takrat, ko so drevesa izbrana in zabeležena na obrazcu 12a. Vsako spremembo tega položaja je prav tako treba zabeležiti in jo sporočiti.

IV.5.   Pogostost opazovanja

Med obdobji od začetka do konca zadevnih fenoloških faz se opravijo tedenska opazovanja na isti dan v tednu.

IV.6.   Faze, ki jih je treba spremljati

Načeloma so vse fenološke faze pomembne za fenološko spremljanje. Vendar se je iz praktičnih razlogov (npr. finančni vložek, preprostost in zanesljivost spremljanja, evropska primerljivost, primerljivost z drugimi raziskavami, kot npr. stanje krošenj) potrebno osredotočiti na omejeno vrsto faz na glavni vrsti ali skupini vrst.

Razlikuje se med iglavci in listavci:

Iglavci	Listavci
Pojav iglic	Razvoj listov
Kresni poganjki	Drugo odganjanje
Cvetenje	Cvetenje
	Jesensko obarvanje
	Odmrtje in odpad lista

Pri fazi cvetenja je treba zabeležiti samo začetek odpiranja moških cvetov (prepoznavnih po prašnikih), medtem ko se druge faze zabeležijo kvantitativno. Dodatno je treba zabeležiti tudi poškodbe iglic, listov ali cvetov, ki jih je povzročila pozna spomladanska pozeba, kot tudi njihovo intenzivnost. Opredelitve in določitve posameznih faz so opisane v nadaljnjem besedilu.

V.   Dodatne tehnike spremljanja

Dodatne tehnike (kot npr. zbiranje gozdnega opada ali meritve z obodnim trakom) lahko zagotovijo dodatne in dopolnilne informacije.

Vzorčenje gozdnega opada zagotovi količinske podatke, npr. o cvetenju, proizvodnji semen, osipanju listja/iglic itd.

Obodni trakovi: Stalne meritve sprememb na obodu lahko zagotovijo informacije o začetku in prenehanju rasti ter o odzivih dreves na stresne pojave.

Sestava prepuščenih padavin lahko zagotovi dodatne informacije o nastopu fenoloških faz preko sprememb v hranilnih tokovih.

VI.   Prenos podatkov

Države članice uporabijo obrazce 38, 39 in 40, prikazane v poglavju 14, za prenos informacij o vsaki ploskvi Komisiji.

POGLAVJE 13

PODROBNOSTI ZA PREDLOŽITEV OSNOVNIH INFORMACIJ O UPORABLJENIH METODAH SPREMLJANJA IN REZULTATOV VREDNOTENJA/RAZLAGANJA, PRIDOBLJENIH NA NACIONALNI RAVNI

I.   Splošne opombe

Poleg predložitve podatkov v skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 2152/2003 države članice pripravijo in predložijo Komisiji dokument z osnovnimi informacijami o metodah spremljanja, ki so uporabljene na ploskvah stopnje I in stopnje II (poročilo, ki spremlja podatke, PSP).

PSP sestavljata dva dela: del, ki opisuje dejansko uporabljene metode načrta vzorčenja, uporabljeno opremo, oceno, analizo itd. (za podrobnosti glej odstavek II.1), in del o izjemah in motnjah, ki so se pojavile (za podrobnosti glej odstavek II.2).

II.   Poročilo, ki spremlja podatke

II.1.   Del PSP, ki opisuje dejansko uporabljene metode itd.

Ta del PSP opisuje dejansko uporabljene metode načrta vzorčenja, uporabljeno opremo, oceno, analizo itd. Podajo se naslednje podrobnosti:

Metode popisa/vzorčenja

V mnogih raziskavah v okviru programa Forest Focus je izbor opreme, dejanske globine, časa, intenzivnosti raziskave itd. dokaj svoboden. Navedejo se podrobnosti o dejansko uporabljeni opremi, dejanski globini, času in pogostosti raziskave/vzorčenja. Podrobnosti o vzorčenju se skupaj s podrobnostmi o shranjevanju in prevozu navedejo, kadar se vzamejo vzorci.

Na kratko se opišejo vse uporabljene kontrolne meritve.

Metode za analizo in izračun rezultatov

Podajo se podrobnosti o pripravi vzorcev in o metodah, uporabljenih v analizi, z upoštevanjem analize vzorcev. Podajo se natančne podrobnosti o uporabljenih metodah, vključno z možnostmi za (ponovni) izračun pridobljenih podatkov. Na kratko se opišejo kakršne koli uporabljene kontrolne meritve (udeležba v testih primerljivosti itd.).

Informacije, predložene s pomočjo vprašalnika PSP, bodo ostale veljavne, dokler se uporabljene metode ne spremenijo.

Posebna pozornost se nameni opazovanju in beleženju sprememb v uporabljenih metodah za popis, prevoz in analizo. Regionalne razlike se navedejo in razložijo v vseh podrobnostih (npr. različni laboratoriji, uporabljeni za analizo).

II.2.   Del PSP, ki zadeva izjeme in motnje, ki so se pojavile (letni PSP)

Poleg splošnih informacij o metodah, opisanih z uporabo vprašalnika PSP, je treba opisati posebne težave, izjeme, motnje in težave pri vrednotenju vsako leto predloženih podatkov.

Izjeme in motnje

Poroča se o izjemnih situacijah in pomembnih odstopanjih od običajnega. Poleg opisa uporabljenih metod vzorčenja, analize itd. je potrebna dobra dokumentacija o izjemah, izjemnih situacijah in motnjah, kot je predstavljeno v vprašalniku PSP. To se zabeleži v letnem poročilu PSP in predloži Komisiji skupaj s predloženimi podatki.

Vrednotenje podatkov, upravljanje s podatki in kakovost podatkov

Podajo se postopki, uporabljeni za preverjanje podatkov, vključno z omejitvami za zavrnitev podatkov (preverjanja verodostojnosti) kot tudi postopki, ki so bili uporabljeni za preverjanje skladnosti nizov nacionalnih podatkov.

Če manjkajo kaki podatki, se lahko v nekaterih primerih uporabijo ocene, ki temeljijo na rezultatih iz drugih virov. Ti ocenjeni podatki se navedejo in uporabljene predpostavke se skrbno dokumentirajo.

Prav tako je treba podati opis uporabljenih metod glede na zagotovitev in nadzor kakovosti.

Če je potrebno, lahko Komisija od držav članic zahteva dodatne informacije na podlagi letnega vprašalnika PSP.

POGLAVJE 14

ENOTNA NAVODILA ZA POROČANJE O REZULTATIH IN ZA OBLIKE PODATKOV

I.   Splošne tehnične informacije za predložitev podatkov

I.1.   Zahteve za strojno opremo

Kot pripomoček za predložitev podatkov se izbre 3,5″ disketa (DSDD ali HD) ali CD-ROM. Če so na voljo sredstva za elektronski prenos podatkov, jih morajo države članice uporabljati od leta 2005 naprej.

I.2.   Zahteve za programsko opremo

Diskete je treba formatirati na primerno gostoto (DSDD = nizka gostota in HD = visoka gostota), tako da se uporabi DOS 2.1 ali novejši, in naj bi bile 100 % kompatibilne z IBM. Vse informacije na disketi ali CD-ROM-u so v znakih ASCII v skladu s strukturo, ki je določena v razpredelnicah pod točko V.

I.3.   Datoteke

Vsaka disketa (ali niz disket) vsebuje datoteke o ploskvah in podatkih; datoteko z glavnimi informacijami o ploskvah (datoteka o ploskvah) in datoteko(-e) z rezultati posameznega popisa (datoteke o podatkih).

II.   Vrednotenje podatkov in upravljanje s podatki

Podajo se postopki, uporabljeni za preverjanje kakovosti podatkov, vključno z omejitvami za zavrnitev podatkov (preverjanja verodostojnosti) kot tudi postopki, ki so bili uporabljeni za preverjanje skladnosti nizov nacionalnih podatkov.

Če manjkajo kaki podatki, se lahko v nekaterih primerih uporabijo ocene, ki temeljijo na rezultatih iz drugih virov. Ti ocenjeni podatki se navedejo in uporabljene predpostavke se skrbno dokumentirajo.

III.   Letno poročilo o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

To poročilo zagotavlja informacije o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni. Za razlaganje/vrednotenje rezultatov na nacionalni ravni se podajo naslednje podrobnosti:

Države članice opravijo vrednotenje in razlago podatkov spremljanja na nacionalni ravni.

Države članice se lahko svobodno odločijo, katera vrednotenja in razlage se izvedejo na nacionalni ravni in se poročajo Komisiji.

IV.   Časovni razpored za predložitev PSP in poročila o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

IV.1.   Časovni razpored za PSP

Vprašalnik PSP se izpolni in predloži Komisiji skupaj s prvo predložitvijo podatkov. Če se metode spremenijo, se predložijo informacije o spremembah. Del PSP, ki zadeva opis opaženih motenj in izjem, se predloži Komisiji skupaj z letno predloženimi podatki.

IV.2.   Časovni razpored za poročilo o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

Poročilo o napredku pri vrednotenju in razlaganju, ki se izvedeta na nacionalni ravni, se predloži Komisiji do 31. decembra vsako leto.

V.   Predložitev podatkov v digitalni obliki – obrazci

Ocena/Vsebina informacij	Obrazec št./Ime		Mreža
Postavitev	1	XXGENER. PLT: Informacije na ravni ploskve	II
Postavitev	2	Druga opažanja o intenzivnem spremljanju gozdnega ekosistema na ploskvah	II
Krošnja	3	XX1993.PLO: Informacije na ravni ploskve	I
Krošnja	4	XX1993.TRE NEW: Informacije na ravni drevesa	I
Krošnja	5	Vsebina datoteke z informacijami na ravni ploskve, ki jih je treba uporabiti v kombinaciji s popisom vitalnosti dreves na stopnji I	I
Krošnja	6	XX1996.PLT (TCP): Vsebina datoteke z informacijami na ravni ploskve, ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju krošnje	II
Krošnja	7	XX1996.TRM (TC1): Vsebina datoteke z informacijami na ravni drevesa (obvezno), ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju stanja drevesa	II
Krošnja	8	XX2004.TRO: Vsebina datoteke z informacijami na ravni drevesa (neobvezno), ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju stanja drevesa	II
Listni aparat	9	XX1996.PLF: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporablja skupaj z raziskavo vsebnosti kemičnih snovi v iglicah in listju	II
Listni aparat	10	XX1996.FOM: Vsebina datoteke z informacijami o foliarni analizi (obvezno)	II
Listni aparat	11	XX1996.FOO: Vsebina datoteke z informacijami o foliarni analizi (neobvezno)	II
Prirastek	12	XX1993.PLI: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi za prirastek	II
Prirastek	13	XX1996.IPM: Vsebina datoteke z informacijami o prirastku – periodične meritve	II
Prirastek	14	XX1996.IRA: Vsebina datoteke z informacijami o prirastku – analiza branik in debelnih kolutov (neobvezno)	II
Prirastek	15	XX1996.IEV: Vsebina ovrednotenih podatkov o prirastku (neobvezno)	II
Prirastek	16	XX2002.INV: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi za poročanje o prostorninah ploskev	II
Usedline	17	XX1996.PLD: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi skupaj z meritvami usedlin	II
Usedline	18	XX1996.DEM: Vsebina datoteke z meritvami usedlin (obvezno)	II
Usedline	19	XX1996.DEO: Vsebina datoteke z meritvami usedlin (neobvezno)	II
Meteorologija	20	XX1996.PLM: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi skupaj z meteorološkimi meritvami	II
Meteorologija	21	XX1996.MEM: Vsebina datoteke z meteorološkimi meritvami (obvezno)	II
Meteorologija	22	XX1996.MEO: Vsebina datoteke z meteorološkimi meritvami (neobvezno)	II
Meteorologija	23	XX1996.MEC: Vsebina datoteke s podnebnimi informacijami (neobvezno)	II
Talna raztopina	24	XX1996.PSS: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi skupaj z meritvami talne raztopine	II
Talna raztopina	25	XX1996.SSM: Vsebina datoteke z meritvami talne raztopine (obvezno)	II
Talna raztopina	26	XX1996.SSO: Vsebina datoteke z meritvami talne raztopine (neobvezno)	II
Pritalna vegetacija	27	XX1997.PLV: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi skupaj z raziskavo o pritalni vegetaciji	II
Pritalna vegetacija	28	XX1996.VEM: Vsebina datoteke z oceno pritalne vegetacije	II
Gozdni opad	29	XX1996.LFP: Vsebina datoteke o ploskvi (skrajšana verzija podatkov), ki se uporabi skupaj z raziskavo gozdnega opada	II
Gozdni opad	30	XX2002.LFM: Vsebina datoteke z informacijami o analizah gozdnega opada (obvezno)	II
Gozdni opad	31	XX2002.LFO: Vsebina datoteke z informacijami o analizah gozdnega opada (neobvezno)	II
Ozon	32	XX2000.pac: Kakovost zunanjega zraka: ozon	II
Ozon	33	XX2000.pps: Kakovost zunanjega zraka: ozon	II
Ozon	34	XX2000.aqm: Kakovost zunanjega zraka: ozon	II
Poškodbe zaradi ozona	35	XX2004.PLL: Ocena ozonskih poškodb	II
Poškodbe zaradi ozona	36	XX2004.LTF: Ocena ozonskih poškodb	II
Poškodbe zaradi ozona	37	XX2004.LSS: Ocena ozonskih poškodb	II
Fenologija	38	XX2004.PLP: Obrazec za registracijo dreves, izbranih za intenzivno fenološko spremljanje	II
Fenologija	39	XX2004.PHE: Fenološki pojavi ter biotični in abiotični (škodljivi) dogodki (raven ploskve – ekstenzivno)	II
Fenologija	40	XX2004.PHI: Beleženje fenoloških pojavov ter biotičnih in abiotičnih (škodljivih) dogodkov (raven drevesa – intenzivno)	II

Obrazci:

[Obrazci so na voljo samo v obliki Excel]

POGLAVJE 15

SEZNAMI KOD IN OBRAZLOŽITVE ZA PODATKE IZ RAZISKAV ZA PLOSKVE STOPNJE I IN STOPNJE II

Pri prenosu podatkov, zbranih na mrežah stopnje I in stopnje II v okviru Uredbe (ES) št. 2152/2003, se uporabijo naslednja navodila in kode. Spremembe za posamezna leta poročila so na voljo v poročilih GD JRC o tehničnih specifikacijah.

Splošne informacije o ploskvi

(1)   Država

01	:	Francija
02	:	Belgija
03	:	Nizozemska
04	:	Nemčija
05	:	Italija
06	:	Združeno kraljestvo
07	:	Irska
08	:	Danska
09	:	Grčija
10	:	Portugalska
11	:	Španija
12	:	Luksemburg
13	:	Švedska
14	:	Avstrija
15	:	Finska
50	:	Švica
51	:	Madžarska
52	:	Romunija
53	:	Poljska
54	:	Slovaška
55	:	Norveška
56	:	Litva
57	:	Hrvaška
58	:	Češka
59	:	Estonija
60	:	Slovenija
61	:	Republika Moldavija
62	:	Rusija
63	:	Bolgarija
64	:	Latvija
66	:	Ciper

(2)   Številka opazovalne ploskve

Številka opazovalne ploskve se ujema z edinstveno številko, ki je bila dodeljena trajni ploskvi med izborom ali postavitvijo.

(3)   Datum opazovanja, datum ocene, datum analize

Datumi se izpolnijo v naslednjem vrstnem redu dan, mesec in leto:

Dan	Mesec	Leto
08	09	04

(4)   Koordinate zemljepisne širine/dolžine

Vnesite vseh šest številk koordinat zemljepisne širine in dolžine središča opazovalne ploskve (npr.):

	+/–	Stopinje		Minute		Sekunde
zemljepisna širina	+	5	0	1	0	2	7
zemljepisna dolžina	–	0	1	1	5	3	2

Prvo okno je namenjeno navedbi koordinate + ali –.

(5)   Razpoložljivost vode za glavne vrste (ocena)

1	:	Nezadostna
2	:	Zadostna
3	:	Čezmerna

(6)   Oblika humusa

1	:	Sprstenina
2	:	Prhnina
3	:	Surovi distrični humus (trhlina)
4	:	Močvirni humus
5	:	Šota
6	:	Drugo
7	:	Surovi evtrični humus

(7)   Nadmorska višina

1	:	≤ 50 m
2	:	51–100 m
3	:	101–150 m
4	:	151–200 m
5	:	201–250 m
6	:	251–300 m
7	:	301–350 m
8	:	351–400 m
9	:	401–450 m
10	:	451–500 m
11	:	501–550 m
12	:	551–600 m
13	:	601–650 m
14	:	651–700 m
15	:	701–750 m
16	:	751–800 m
17	:	801–850 m
18	:	851–900 m
19	:	901–950 m
20	:	951–1 000 m
21	:	1 001–1 050 m
22	:	1 051–1 100 m
23	:	1 101–1 150 m
24	:	1 151–1 200 m
25	:	1 201–1 250 m
26	:	1 251–1 300 m
27	:	1 301–1 350 m
28	:	1 351–1 400 m
29	:	1 401–1 450 m
30	:	1 451–1 500 m
31	:	1 501–1 550 m
32	:	1 551–1 600 m
33	:	1 601–1 650 m
34	:	1 651–1 700 m
35	:	1 701–1 750 m
36	:	1 751–1 800 m
37	:	1 801–1 850 m
38	:	1 851–1 900 m
39	:	1 901–1 950 m
40	:	1 951–2 000 m
41	:	2 001–2 050 m
42	:	2 051–2 100 m
43	:	2 101–2 150 m
44	:	2 151–2 200 m
45	:	2 201–2 250 m
46	:	2 251–2 300 m
47	:	2 301–2 350 m
48	:	2 351–2 400 m
49	:	2 401–2 450 m
50	:	2 451–2 500 m
51	:	> 2 500 m

(8)   Ekspozicija

1	:	S
2	:	SV
3	:	V
4	:	JV
5	:	J
6	:	JZ
7	:	Z
8	:	SZ
9	:	Ravno

(9)   Povprečna starost vladajočega sloja (v letih)

1	:	≤ 20
2	:	21–40
3	:	41–60
4	:	61–80
5	:	81–100
6	:	101–120
7	:	> 120
8	:	Raznomerni sestoji

(10)   Talni tip

Fluvisols

101	Eutric Fluvisols
102	Calcaric Fluvisols
103	Dystric Fluvisols
104	Mollic Fluvisols
105	Umbric Fluvisols
106	Thionic Fluvisols
107	Salic Fluvisols

Gleysols

108	Eutric Gleysols
109	Calcic Gleysols
110	Dystric Gleysols
111	Andic Gleysols
112	Mollic Gleysols
113	Umbric Gleysols
114	Thionic Gleysols
115	Gelic Gleysols

Regosols

116	Eutric Regosols
117	Calcaric Regosols
118	Gypsic Regosols
119	Dystric Regosols
120	Umbric Regosols
121	Gelic Regosols

Leptosols

122	Eutric Leptosols
123	Dystric Leptosols
124	Rendzic Leptosols
125	Mollic Leptosols
126	Umbric Leptosols
127	Lithic Leptosols
128	Gelic Leptosols

Arenosols

129	Haplic Arenosols
130	Cambic Arenosols
131	Luvic Arenosols
132	Ferralic Arenosols
133	Albic Arenosols
134	Calcaric Arenosols
135	Gleyic Arenosols

Andosols

136	Haplic Andosols
137	Mollic Andosols
138	Umbric Andosols
139	Vitric Andosols
140	Gleyic Andosols
141	Gelic Andosols

Vertisols

142	Eutric Vertisols
143	Dystric Vertisols
144	Calcic Vertisols
145	Gypsic Vertisols

Cambisols

146	Eutric Cambisols
147	Dystric Cambisols
148	Humic Cambisols
149	Calcaric Cambisols
150	Chromic Cambisols
151	Vertic Cambisols
152	Ferralic Cambisols
153	Gleyic Cambisols
154	Gelic Cambisols

Calcisols

155	Haplic Calcisols
156	Luvic Calcisols
157	Petric Calcisols

Gypsisols

158	Haplic Gypsisols
159	Calcic Gypsisols
160	Luvic Gypsisols
161	Petric Gypsisols

Solonetz

162	Haplic Solonetz
163	Mollic Solonetz
164	Calcic Solonetz
165	Gypsic Solonetz
166	Stagnic Solonetz
167	Gleyic Solonetz

Solonchaks

168	Haplic Solonchaks
169	Mollic Solonchaks
170	Calcic Solonchaks
171	Gypsic Solonchaks
172	Sodic Solonchaks
173	Gleyic Solonchaks
174	Gelic Solonchaks

Kastanozems

175	Haplic Kastanozems
176	Luvic Kastanozems
177	Calcic Kastanozems
178	Gypsic Kastanozems

Chernozems

179	Haplic Chernozems
180	Calcic Chernozems
181	Luvic Chernozems
182	Glossic Chernozems
183	Gleyic Chernozems

Phaeozems

184	Haplic Phaeozems
185	Calcaric Phaeozems
186	Luvic Phaeozems
187	Stagnic Phaeozems
188	Gleyic Phaeozems

Greyzems

189	Haplic Greyzems
190	Gleyic Greyzems

Luvisols

191	Haplic Luvisols
192	Ferric Luvisols
193	Chromic Luvisols
194	Calcic Luvisols
195	Vertic Luvisols
196	Albic Luvisols
197	Stagnic Luvisols
198	Gleyic Luvisols

Lixisols

199	Haplic Lixisols
200	Ferric Lixisols
201	Plinthic Lixisols
202	Albic Lixisols
203	Stagnic Lixisols
204	Gleyic Lixisols

Planosols

205	Eutric Planosols
206	Dystric Planosols
207	Mollic Planosols
208	Umbric Planosols
209	Gelic Planosols

Podzoluvisols

210	Eutric Podzoluvisols
211	Dystric Podzoluvisols
212	Stagnic Podzoluvisols
213	Gleyic Podzoluvisols
214	Gelic Podzoluvisols

Podzols

215	Haplic Podzols
216	Cambic Podzols
217	Ferric Podzols
218	Carbic Podzols
219	Gleyic Podzols
220	Gelic Podzols

Acrisols

221	Haplic Acrisols
222	Ferric Acrisols
223	Humic Acrisols
224	Plinthic Acrisols
225	Gleyic Acrisols

Alisols

226	Haplic Alisols
227	Ferric Alisols
228	Humic Alisols
229	Plinthic Alisols
230	Stagnic Alisols
231	Gleyic Alisols

Nitisols

232	Haplic Nitisols
233	Rhodic Nitisols
234	Humic Nitisols

Ferralsols

235	Haplic Ferralsols
236	Xanthic Ferralsols
237	Rhodic Ferralsols
238	Humic Ferralsols
239	Geric Ferralsols
240	Plinthic Ferralsols

Plinthosols

241	Eutric Plinthosols
242	Dystric Plinthosols
243	Humic Plinthosols
244	Albic Plinthosols

Histosols

245	Folic Histosols
246	Terric Histosols
247	Fibric Histosols
248	Thionic Histosols
249	Gelic Histosols

Anthrosols

250	Aric Anthrosols
251	Fimic Anthrosols
252	Cumulic Anthrosols
253	Urbic Anthrosols

(11)   Velikost celotne ploskve, velikost podploskve

Velikost celotne ploskve ali podploskve se navede v 0,0001 ha.

(12)   Število dreves na celotni ploskvi

Drevesni vzorec na obeh stopnjah vključuje vse drevesne vrste, pod pogojem, da drevesa v višino merijo najmanj 60 cm.

(13)   Ocene donosa

Oceno donosa sestavljata ocena absolutnega in ocena relativnega donosa.

Ocena absolutnega donosa je ocenjeni povprečni donos v celotni življenjski dobi sestoja. Relativni donos nakazuje, ali je ocena absolutnega donosa sestoja nizka, normalna ali visoka. Uporabile se bodo naslednje kode:

Koda absolutnega donosa	Koda relativnega donosa
0 = 0,0–2,5 m3 na hektar na leto	1 = Nizek
1 = 2,5–7,5 m3 na hektar na leto	2 = Normalen
2 = 7,5–12,5 m3 na hektar na leto	3 = Visok
3 = 12,5–17,5 m3 na hektar na leto
4 = 17,5–22,5 m3 na hektar na leto
5 = > 22,5 m3 na hektar na leto

(14)   Druga opažanja

Tu se navedejo koristne informacije, ki zadevajo ploskev.

Splošne informacije na ravni drevesa

(15)   Številka vzorčnega drevesa

Številka drevesa je številka, ki je bila drevesu dodeljena v času postavljanja ploskve.

(16)   Vrsta (referenca: Flora Europaea)

Listavci (* = vrste, ki se uporabljajo pri foliarnem popisu)

001	:	Acer campestre *
002	:	Acer monspessulanum *
003	:	Acer opalus
004	:	Acer platanoides
005	:	Acer pseudoplatanus *
006	:	Alnus cordata *
007	:	Alnus glutinosa *
008	:	Alnus incana
009	:	Alnus viridis
010	:	Betula pendula *
011	:	Betula pubescens *
012	:	Buxus sempervirens
013	:	Carpinus betulus *
014	:	Carpinus orientalis
015	:	Castanea sativa (C. vesca) *
016	:	Corylus avellana *
017	:	Eucalyptus sp. *
018	:	Fagus moesiaca *
019	:	Fagus orientalis
020	:	Fagus sylvatica *
021	:	Fraxinus angustifolia spp. oxycarpa (F. oxyphylla) *
022	:	Fraxinus excelsior *
023	:	Fraxius ornus *
024	:	Ilex aquifolium
025	:	Juglans nigra
026	:	Juglans regia
027	:	Malus domestica
028	:	Olea europaea *
029	:	Ostrya carpinifolia *
030	:	Platanus orientalis
031	:	Populus alba
032	:	Populus canescens
033	:	Populus hybrides *
034	:	Populus nigra *
035	:	Populus tremula *
036	:	Prunus avium *
037	:	Prunus dulcis (Amygdalus communis)
038	:	Prunus padus
039	:	Prunus serotina
040	:	Pyrus communis
041	:	Quercus cerris *
042	:	Quercus coccifera (Q. calliprinos) *
043	:	Quercus faginea *
044	:	Quercus frainetto (Q. conferta) *
045	:	Quercus fruticosa (Q. lusitanica)
046	:	Quercus ilex *
047	:	Quercus macrolepis (Q. aegilops)
048	:	Quercus petraea *
049	:	Quercus pubescens *
050	:	Quercus pyrenaica (Q. toza) *
051	:	Quercus robur (Q. peduculata) *
052	:	Quercus rotundifolia *
053	:	Quercus rubra *
054	:	Quercus suber *
055	:	Quercus trojana
056	:	Robinia pseudoacacia *
057	:	Salix alba
058	:	Salix caprea
059	:	Salix cinerea
060	:	Salix eleagnos
061	:	Salix fragilis
062	:	Salix sp.
063	:	Sorbus aria
064	:	Sorbus aucuparia
065	:	Sorbus domestica
066	:	Sorbus torminalis
067	:	Tamarix africana
068	:	Tilia cordata
069	:	Tilia platyphyllos
070	:	Ulmus glabra (U. scabra, U. montana)
071	:	Ulmus laevis (U. effusa)
072	:	Ulmus minor (U. campestris, U. carpinifolia)
073	:	Arbutus unedo
074	:	Arbutus andrachne
075	:	Ceratonia siliqua
076	:	Cercis siliquastrum
077	:	Erica arborea
078	:	Erica scoparia
079	:	Erica manipuliflora
080	:	Laurus nobilis
081	:	Myrtus communis
082	:	Phillyrea latifolia
083	:	Phillyrea angustifolia
084	:	Pistacia lentiscus
085	:	Pistacia terebinthus
086	:	Rhamnus oleoides
087	:	Rhamnus alaternus
099	:	Drugi listavci

Iglavci (* = vrste, ki se uporabljajo pri foliarnem popisu)

100	:	Abies alba *
101	:	Abies borisii-regis *
102	:	Abies cephalonica *
103	:	Abies grandis
104	:	Abies nordmanniana
105	:	Abies pinsapo
106	:	Abies procera
107	:	Cedrus atlantica
108	:	Cedrus deodara
109	:	Cupressus lusitanica
110	:	Cupressus sempervirens
111	:	Juniperus communis
112	:	Juniperus oxycedrus *
113	:	Juniperus phoenicea
114	:	Juniperus sabina
115	:	Juniperus thurifera *
116	:	Larix decidua *
117	:	Larix kaempferi (L. leptolepis)
118	:	Picea abies (P. excelsa) *
119	:	Picea omorika
120	:	Picea sitchensis *
121	:	Pinus brutia *
122	:	Pinus canariensis
123	:	Pinus cembra
124	:	Pinus contorta *
125	:	Pinus halepensis *
126	:	Pinus heldreichii
127	:	Pinus leucodermis
128	:	Pinus mugo (P. montana)
129	:	Pinus nigra *
130	:	Pinus pinaster *
131	:	Pinus pinea *
132	:	Pinus radiata (P. insignis) *
133	:	Pinus strobus
134	:	Pinus sylvestris *
135	:	Pinus uncinata *
136	:	Pseudotsuga menziesii *
137	:	Taxus baccata
138	:	Thuya sp.
139	:	Tsuga sp.
199	:	Drugi iglavci

Informacije v zvezi z raziskavo stanja krošenj in meritev prirastka

(17)   Osutost

Za vsako vzorčno drevo je številka, ki prikazuje osutost, izražena kot odstotek (v stopnjah po 5 %) v primerjavi s polno olistanim drevesom. Navede se odstotek in ne številka kode.

0	=	0 %
5	=	1–5 %
10	=	6–10 %
15	=	11–15 %

itd.

(18)   Kode porumenelosti

0	:	Ni porumenelosti (0–10 %)
1	:	Rahla porumenelost (11–25 %)
2	:	Zmerna porumenelost (26–60 %)
3	:	Močna porumenelost (> 60 %)
4	:	Odmrlo

(19)   Prepoznavanje vrste poškodbe

Kjer je mogoče, je treba dodati nadaljnjo oznako tipa poškodbe, npr. za žuželke: vrsta ali skupina (npr. „podlubnik“).

(20)   Izpostavljenost

1	:	Ni posebne izpostavljenosti (ploskev leži znotraj večje gozdne površine, kjer je relief neizrazit ali le rahlo razgiban)
2	:	Omejena izpostavljenost (ploskve blizu gozdnega roba, na pobočjih itd.)
3	:	Močno izpostavljene ploskve (gorski vrhovi itd.)

(21)   Odstranitve in umrljivost

Koda 0: drevo je živo in na njem je mogoče opravljati meritve (novo, upoštevajte, da to ni enako kot manjkajoča vrednost)

01	drevo je živo, v tem in prejšnjem popisu (prej neizpolnjeno)
02	novo živo drevo
03	živo drevo (prisotno, vendar neocenjeno v prejšnjem popisu)

Koda 1-: drevo odstranjeno, izginulo

11	načrtovan posek (kot v CC)
12	posek zaradi biotičnih razlogov (kot v CC)
13	posek zaradi abiotičnih razlogov (kot v CC)
14	posekano, razlog neznan
18	razlog za izginotje neznan (kot v CC)

Koda 2-: drevo je še živo in stoji, vendar na njem niso opravljene meritve krošnje oz. meritve višine ne smejo biti upoštevane pri izračunih sestoja ali rasti

21	nagnjeno ali viseče drevo (kot v CC)
22	se ne uporablja, namesto tega uporabi 24 ali 25
23	se ne uporablja
24	zlomljen(-i) vrh(-ovi) drevesa (poganjki)
25	drevo ni v vzorcu za rast v višino
29	drugi vzroki, navedi

Koda 3-: Stoječe mrtvo (visoko vsaj 1,3 m)

31	drevo z nepoškodovano krošnjo, biotičen razlog (kot v CC)
32	drevo z nepoškodovano krošnjo, abiotičen razlog (kot v CC)
33	zlomljena krošnja
34	zlomljeno deblo, pod začetkom krošnje in nad 1,3 m
38	drevo z nepoškodovano krošnjo, neznan vzrok za odmrtje (kot v CC)

Koda 4-: padlo živo ali odmrlo (višina pod 1,3 m oz. drevesno deblo ali krošnja se dotika tal na enem koncu)

41	abiotični razlogi (kot v CC)
42	biotični razlogi (kot v CC)
48	neznan vzrok (kot v CC)

Opombe:

—	razred 22 se uporablja samo v tistih državah, v katerih se drevesa, ki imajo poškodovane več kakor 50 % krošnje, ne evidentirajo,

—	razred 23 se uporablja samo v tistih državah, v katerih je vzorčenje omejeno samo na razred 1, 2 in 3 po Kraftu.

(22)   Cenotski status

1	:	nadvladajoča drevesa (skupaj s prosto stoječimi drevesi), katerih zgornji del krošnje sega nad streho sestoja,
2	:	vladajoča drevesa, katerih krošnje tvorijo streho sestoja,
3	:	sovladajoča drevesa, ki segajo v streho sestoja in prejemajo nekaj svetlobe od zgoraj, vendar so nižja od 1 ali 2,
4	:	obvladana drevesa s krošnjami pod streho sestoja, ki od zgoraj ne prejemajo nobene svetlobe,

(23)   Zasenčenost krošnje

1	:	krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na eni strani
2	:	krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na dveh straneh
3	:	krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na treh straneh
4	:	krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na štirih straneh
5	:	krošnja na odprtem ali brez znakov zasenčenosti
6	:	obvladana drevesa

(24)   Vidnost

1	:	vidna je cela krošnja
2	:	krošnja je vidna le delno
3	:	krošnja je vidna le s svetlobo v ozadju (v obrisu)
4	:	krošnja ni vidna

(25)   Prsni premer (DBH)

Premer na prsni višini (1,30 m) skupaj z lubjem, v 0,1 cm.

Če se za merjenje uporablja obodni trak, bo potrebna ena vrednost. Če se uporabijo premerke, se ugotovita in zapišeta največji in najmanjši premer (z lubjem) (premer 1 in premer 2).

(26)   Lubje

Debelina lubja na višini 1,30 m, izražena v centimetrih, na eno decimalko natančno.

(27)   Višina drevesa

Višina drevesa, izražena v metrih, zaokrožena na 0,1 m.

(28)   Lesna masa drevesa

Lesna masa drevesa se lahko oceni na podlagi izmerjenega(-ih) premera(-ov) in višine tako, da se uporabi krajevno znano oblikovno število, ali tako, da se uporabijo veljavne volumenske tablice. Lesna masa drevesa se izraža v kubičnih metrih (m3), na tri decimalke natančno.

(29)   Višina do krošnje

Višina do krošnje, zaokrožena na 0,1 m, se določi do najnižje žive veje, ne da bi se upoštevali vodni poganjki.

(30)   Dolžina krošnje

Dolžina krošnje, zaokrožena na 0,1 m, se določi od vrha debla do najnižje žive veje, ne da bi se upoštevali vodni poganjki.

(31)   Širina krošnje

Povprečna širina krošnje se določi s povprečjem vsaj štirih polmerov krošnje, pomnoženo z dve in zaokroženo na 0,1 m.

(32)   Premer brez lubja

Dejanski premer brez lubja se izračuna kot premer z lubjem, od katerega se odšteje širina lubja na dveh straneh. Premer brez lubja izpred petih let se izračuna tako, da se od dejanskega premera brez lubja odšteje drevesni prirastek zadnjih petih let na obeh straneh. Premer brez lubja se izrazi v 0,1 centimetra.

(33)   Temeljnica na ploskvi

Dejanska temeljnica na ploskvi se izračuna kot vsota temeljnic vseh dreves na ploskvi. Za pet let nazaj se temeljnica na ploskvi izračuna na podlagi premerov brez lubja pred petimi leti, ocenjenih za vsa drevesa na ploskvi. Temeljnica na ploskvi se izrazi v 0,1 m2.

(34)   Lesna zaloga na ploskvi

Dejanska lesna zaloga na ploskvi se izračuna kot vsota lesne mase vseh dreves na ploskvi. Za pet let nazaj se lesna zaloga na ploskvi izračuna na podlagi premerov brez lubja pred petimi leti, ocenjenih za vsa drevesa na ploskvi. Lesna zaloga na ploskvi se izrazi v 0,1 m3.

(35)   Redčenje

Če se je gozd redčil v petletnem obdobju med letoma, ko so se določali premer, temeljnica in lesna zaloga na ploskvi, se to označi (da = 1, ne = 0). V dodatnem delu se redčenje opiše čim bolj podrobno (skupaj z načinom redčenja, natančnim letom redčenja, intenzivnostjo redčenja, izraženo s številom dreves, temeljnico/ha, redčeno lesno maso/ha).

Informacije v zvezi z meritvami foliarne sestave in oceno gozdnega opada

(36)   Koda vzorca

Kodo vzorca za foliarni popis sestavljajo koda drevesne vrste (glej točko 15), ki ji (po piki) sledi koda listov/iglic tekočega leta (= 0) ali v primeru iglic prejšnjega leta (tekoče leto + 1 iglice) uporabi kodo (1), npr. koda vzorca iglic prejšnjega leta Picea abies (118) je: 118.1

(37)   Številke dreves v vzorcu

Ker morajo biti pri nekaterih vzorčenjih (listje, prirastek) uporabljena drevesa zunaj redne ploskve (ali podploskve), je treba uporabiti posebne številke. Številke teh dreves se bodo začele s črko (F = listje, R = analiza drevesnih branik z izvrtki prirastka, D = analiza debelnih kolutov), ki ji sledi zaporedna številka (npr. F001). Številke je treba sporočiti.

(38)   Masa 100 listov ali 1 000 iglic

Masa se določi za 100 listov ali 1 000 iglic (posušenih v sušilniku) v gramih.

Informacije v zvezi s spremljanjem usedlin in meteorologije

(39)   Koda vzorčevalnika

Za vzorčevalnike za usedline se uporabijo naslednje kode:

1	:	prepuščene padavine
2	:	skupne usedline
3	:	mokre usedline
4	:	tok vode po deblu
5	:	megla
6	:	slana (žled)
7	:	koncentracija zraka
9	:	drugo

Podrobnosti o uporabljeni opremi se navedejo v prilogi k dokumentu z osnovnimi informacijami.

(40)   Količina vzorca

Skupna količina zbranih vzorcev se navede glede na prispevno(-a) območje(-a) zbiralnika(-ov) in se zapiše v milimetrih.

(41)   Prvi in zadnji datum obdobja spremljanja

Prvi in zadnji datumi vsakega obdobja spremljanja se navedejo na obrazcih, z uporabo enakih oblik kot za datum opazovanja, ocenjevanja in analize.

Obdobje spremljanja je sestavljeno iz enega ali več merilnih obdobij. Merilna obdobja znotraj enega obdobja spremljanja morajo biti enako dolga. Najmanjša dolžina merilnega obdobja je en teden, največja en mesec.

Če je med letom treba uporabiti različna merilna obdobja (npr. tedenska poleti in mesečna pozimi), se določita dve ločeni obdobji spremljanja in rezultati se sporočijo ločeno na obrazcih.

(42)   Število merilnih obdobij

Število merilnih obdobij se navede v obrazcih.

(43)   Merilno obdobje

Navede se številka merilnega obdobja, v katerem je bil zbran vzorec. Vsako leto (1. januarja ali blizu tega datuma) se začne nov niz merilnih obdobij. Ko se pred analizo združijo vzorci iz več merilnih obdobij, se v prilogi k dokumentu z osnovnimi informacijami navedejo natančne podrobnosti o mešanici. Številka prvega merilnega obdobja se uporabi za obdobje analize (npr. ko se vzorci iz obdobja 9, 10, 11 in 12 združijo v en vzorec za analizo, dobi ta vzorec številko obdobja 9).

Parametri, ki se ocenjujejo v kodi ploskve/merilne naprave

Vsem merilnim napravam, ki se namestijo na ploskvi ali v njeni bližini, se dodeli koda opazovalne ploskve/merilne naprave. To kodo sestavljata številka ploskve (največ štirimestno število) in zaporedna številka vsake merilne naprave (do 99). Če se merilne naprave nadomestijo ali dodajo, se uporabijo nove kode (npr. peta merilna naprava na ploskvi 1234 dobi kodo 1234.05).

(44)   Lokacija

Navede se lokacija merilne naprave:

S	:	merilna naprava je nameščena na lokaciji, tj. na ploskvi (v zaščitnem pasu). Nameščena je lahko pod krošnjami, nad njimi ali pa v gozdnih tleh
F	:	merilna naprava je nameščena na (bližnji) vrzeli v gozdu
W	:	merilna naprava je nameščena na vremenski postaji (večinoma zunaj gozdne površine)
O	:	merilna naprava je nameščena drugje

(45)   Spremenljivka

Navedba spremenljivke, ki se meri z merilno napravo

AT	=	temperatura zraka
PR	=	padavine
RH	=	relativna vlažnost
WS	=	hitrost vetra
WD	=	smer vetra
SR	=	sončno sevanje
UR	=	sevanje UVb
TF	=	prepuščene padavine
SF	=	tok vode po deblu
ST	=	temperatura tal
MP	=	matrični potencial v tleh
WC	=	vsebnost vode v tleh
XX	=	uporabijo se lahko druge kode za dodatne parametre, vendar naj bi se opredelile v PSP.

Informacije o merilni napravi

(46)   Vertikalni položaj

Vertikalni položaj (višina ali globina) merilne naprave se navede v metrih z znakom plus (= višina nad tlemi) ali minus (globina pod tlemi); uporabi se oblika plus/minus in dvomestno število z eno decimalko (+/- 99,9).

(47)   Koda merilne naprave

Za vzorčevalnike in način zapisovanja podatkov se uporabijo naslednje kode:

10	:	ročno odčitavanje in zapisovanje na papir
20	:	mehanski zapis (ročno odčitavanje in zapisovanje na papir)
30	:	neposreden zapis na papir
40	:	digitalni zapis (če je vzorčevalnik samostojen)
50	:	digitalni zapis (integrirani zapisovalnik podatkov)

Podrobnosti o opremi se navedejo v poročilu, ki spremlja podatke (PSP).

(48)   Interval skeniranja (samo avtomatske merilne naprave)

Interval med dvema zaporednima ocenama se navede v sekundah.

(49)   Interval shranjevanja (samo avtomatske merilne naprave)

Interval med dvema zaporednima shranjevanjema podatkov se navede v minutah.

(50)   Padavine in prepuščene padavine

Pri padavinah se navede njihova dnevna količina; uporabi se oblika največ štirimestnega števila z eno decimalko (9999,9).

(51)   Temperatura (zrak in tla)

Temperatura se navede v °C; uporabi se oblika plus/minus in dvomestno število z eno decimalko (+/- 99,9). Predložiti je treba dnevno povprečje in dnevni minimum ter maksimum.

(52)   Relativna vlažnost

Pri relativni vlažnosti se navedejo dnevno povprečje in minimalna ter maksimalna vrednost, doseženi v dnevu; uporabi se oblika trimestnega števila z eno decimalko (999,9).

(53)   Hitrost vetra

Pri hitrosti vetra se navedeta dnevno povprečje in maksimalna vrednost, dosežena v dnevu; uporabi se oblika dvomestnega števila z eno decimalko (99,9).

(54)   Smer vetra

Pri smeri vetra se navede prevladujoča smer v dnevu. Vetrovnica se bo razdelila na osem odsekov po 45°, z začetkom pri 22,5° (SV (= 45°), V (= 90°), JV (= 135°) … S (= 0°). Pri najpogostejši smeri vetra se sporoči njegova srednja vrednost.

(55)   Sončno sevanje in sevanje UVb

Pri sončnem sevanju in sevanju UVb se navede njuna povprečna vrednost v dnevu; uporabi se oblika do največ štirimestnega števila z eno decimalko (9999,9).

(56)   Tok vode po deblu

Tok vode po deblu se preračuna v mm padavin in navede se njegova dnevna količina; uporabi se oblika največ štirimestnega števila z eno decimalko (9999,9).

(57)   Matrični potencial v tleh

Matrični potencial v tleh se navede v hPa kot dnevno povprečje in njegova minimalna ter maksimalna vrednost, doseženi v dnevu; uporabi se oblika največ štirimestnega števila z eno decimalko (9999,9).

(58)   Vsebnost vode v tleh

Vsebnost vode v tleh se navede v vol. % kot dnevno povprečje in minimalna ter maksimalna vrednost, doseženi v dnevu; uporabi se oblika največ dvomestnega števila z eno decimalko (99,9).

(59)   Popolnost

Popolnost je kazalec obsega postopkov skeniranja in shranjevanja, ki se navede v odstotkih; uporabi se oblika največ tromestnega števila (100 % = popolno).

Informacije v zvezi s spremljanjem talne raztopine

(60)   Številka vzorčevalnika

Vzorčevalniki na ploskvi se trajno oštevilčijo (1–99).

(61)   Koda vzorčevalnika

Za vzorčevalnike za vzorčenje talne raztopine se uporabijo naslednje kode:

1	:	Lizimeter s podtlakom
2	:	Lizimeter brez podtlaka
3	:	Centrifugiranje
4	:	Ekstrakcija z nasičenjem

(62)   Globina vzorčenja

Globina vzorčenja se določi v metrih pod površino tal (npr. –0,40).

Informacije v zvezi z ocenjevanjem pritalne vegetacije

(63)   Številka ploskve/popisa

Številka popisa se dodeli vsakič (vsak dan) ali v vseh okoliščinah (znotraj ograje ali zunaj nje), ko se na posamezni ploskvi popiše pritalna vegetacija. Z združevanjem številke ploskve in številke popisa se ustvari edinstvena številka ploskve/popisa.

(64)   Ograja

Ker je vegetacija znotraj ograje in zunaj nje lahko zelo različna, je bilo odločeno, da se pritalna vegetacija načelno vedno popiše zunaj ograje. Če se popis izvede znotraj ograje, se o tem poroča kot o posebnem popisu in se navede koda za ograjo:

1	=	Da, popis znotraj ograje;
2	=	Ne, popis je bil opravljen zunaj ograjene površine.

(65)   Celotna vzorčena površina

Celotna vzorčena površina se navede v m2, z največ štirimestno številko. V poročilu, ki spremlja podatke (ali vprašalniku PSP), se navedejo natančne podrobnosti o številu ponovitev, lokaciji/ekspoziciji ploskev s pritalno vegetacijo in njihovi velikosti.

(66)   Višina in pokrovnost plasti

Povprečna višina in ocenjena pokrovnost celotne plasti pritalne vegetacije, grmovne plasti, zeliščne plasti in mahovne plasti se predložijo:

	Višina (v m)	Pokrovnost (v %)
Skupna plast pritalne vegetacije		(*)
Grmovna plast	(*)	(*)
Zeliščna plast	(*)	(*)
Mahovna plast		(*)
(*) = je treba predložiti.

Povprečna višina plasti se navede v metrih z enomestnim številom z dvema decimalkama (9,99). Ocenjena pokrovnost se navede v % celotne vzorčene površine.

(67)   Plasti

Določijo se naslednje plasti:

1	=	drevesna plast (samo lesnata, vključno s plezalkami) > višina 5 m.
2	=	grmovna plast (samo lesnata, vključno s plezalkami) > višina 0,5 m.
3	=	zeliščna plast (vse nelesnate in lesnate < višina 0,5 m).
4	=	mahovna plast (mahovi, ki rastejo na tleh, in lišaji).

Semenke in drevesni poganjki pod 0,5 m so del zeliščne plasti.

(68)   Koda vrste

Uporabiti je treba kodo vrste, ki jo sestavljajo tri skupine številčnih kod za družino, rod in vrsto, ločene s pikami (.). Večino kod sestavljajo trimestna števila.

(69)   Pokrovnost rastlinskih vrst

Države lahko same ocenijo številčnost/pokrovnost rastlinskih vrst. Pokrovnost se navede v %; uporabi se tromestno število z dvema decimalkama (999,99). V PSP se opišejo vse metode ocenjevanja in pretvorba v %.

Informacije v zvezi s poškodbami zaradi ozona

(70)   Štetje in opredelitve za odstotke simptomatičnih listov na veji s približno 30 listi

0	Ni poškodb, noben izmed listov ni poškodovan.
1	1 % – 5 % listov kaže ozonske simptome.
2	6 % – 50 % listov kaže ozonske simptome.
3	51 % – 100 % listov kaže ozonske simptome.

(71)   Štetje in opredelitve rezultatov za vidne poškodbe zaradi ozona, kot so izražene na upoštevnih letih iglic za zbrane vejice iglavcev

0	Ni poškodb.
1	1–5 % površine je prizadete.
2	6–50 % površine je prizadete.
3	51–100 % površine je prizadete.

(72)   Koda in opredelitve za razvrščanje stanja vlažnosti tal znotraj LVIS in podploskev

1	Mokra ali vlažna (obrežna območja in mokre ali vlažne površine ob potoku, travniku ali na dnu doline)

2	Razmeroma suho (pašnik ali travnik, pobočja, obrnjena na sever ali vzhod)

3	Zelo suho (izpostavljeni skalnati grebeni)

Informacije v zvezi s fenološkimi opažanji

(73)   Kode dogodkov za opazovane učinke in fenološke pojave

1	Pojav iglic ali razvoj listov
2	Kresni poganjki/drugo odganjanje
3	Cvetenje
4	Barvne spremembe
5	Odpad listov/iglic
6	Pomembni znaki poškodb listov ali iglic (npr. pojedeni listi ali goli deli krošenj)
7	Druge poškodbe (zlom, izruta drevesa)

(74)   Nastop dogodkov in pojavov

0	=	0 %
1	=	> 0–33 %
2	=	> 33–66 %
3	=	> 66–< 100 %
4	=	100 %

V primeru, da so opaženi pomembni znaki poškodb listov ali krošenj (dogodek kode 6) oz. drugih poškodb (dogodek kode 7), je treba opraviti dodatno oceno v skladu s posebnim priročnikom o stanju krošenj in njegovimi smernicami za ocenjevanje vzroka poškodbe.

(75)   Opazovani del krošnje

1	=	vrh krošnje
1	=	sredina krošnje
1	=	vrh in sredina krošnje

(76)   Faze cvetenja

Število moških cvetov, ki je v opisani fazi ali je že mimo te stopnje, je treba zabeležiti z uporabo naslednje razvrstitve:

0	=	faza ni prisotna
1	=	faza je prisotna (npr. tri moška (ki imajo samo prašnike) socvetja ali več)

(77)   Pojav iglic, razvoj listov, jesensko obarvanje in odpad listov

Razmerje iglic ali listov vidnega dela krošnje, ki so v opisani fazi ali so že mimo te stopnje, je treba zabeležiti z uporabo naslednje razvrstitve:

0	=	0 %
1	=	> 0–33 %
2	=	> 33–66 %
3	=	> 66–< 100 %
4	=	100 %

(78)   Osipanje zelenega listja

Osipanje zelenega listja, ki ga povzroči npr. toča, neurje, žuželke ali suša, je treba zabeležiti z uporabo naslednje razvrstitve (v skladu z „beleženjem biotičnih in abiotičnih (škodljivih) dogodkov“, vendar na ravni posameznega drevesa).

0	=	0 %
1	=	> 0–33 %
2	=	> 33–66 %
3	=	> 66–< 100 %
4	=	100

(79)   Poškodbe iglic, listov ali cvetov zaradi pozebe

Poškodbe iglic, listov ali cvetov zaradi pozne pozebe spomladi se zabeležijo z uporabo naslednje razvrstitve:

0	=	0 %
1	=	> 0–33 %
2	=	> 33–66 %
3	=	> 66–< 100 %
4	=	100

Če so opaženi pomembni znaki poškodb listov ali krošenj (dogodek kode 6) oz. drugih poškodb (dogodek kode 7), je treba opraviti dodatno oceno v skladu s posebnim priročnikom o stanju krošenj in njegovimi smernicami za ocenjevanje vzroka poškodbe.

Informacije v zvezi z dodatnimi informacijami o vzrokih poškodb

(80)   Lokacija v krošnji

1	:	Zgornji del krošnje
2	:	Spodnji del krošnje
3	:	Deli/po vejah
4	:	Celotna krošnja

(81)   Prizadeti deli drevesa in lokacija v krošnji

Prizadeti del		Opredelitev prizadetega dela		Simptom		Podroben opis simptoma		Lokacija v krošnji
Listi/iglice	1	Letošnje iglice	11	Delno ali v celoti pojedeno/manjka	01	Luknje ali v celoti pojedeno/manjka	31	Zgornji del krošnje	1
		Starejše iglice	12			Zareze (prizadeti robovi listov/iglic)	32	Spodnji del krošnje	2
		Iglice vseh starosti	13			V celoti pojedeno/manjka	33	Deli/po vejah	3
		Listavci (skupaj z zimzelenimi vrstami)	14			Ogoljeno	34	Celotna krošnja	4
						Izkopano	35
						Predčasno odpadanje	36
				Svetlo zelena do rumena porumenelost	02	V celoti	37
				Rdeča do rjava porumenelost (skupaj z odmiranjem)	03	Pege, lise	38
				Porjavitev	04	Obrobno	39
				Druge barve	05	Obročasto	40
						Medžilno	41
						Konica, na vrhu	42
						Delno	43
						Ob žilah	44
				Mikrofilija (drobnolistna)	06
				Druge nenormalne velikosti	07
Listi/iglice				Deformacije	08	Valovitost	45
						Upognjenost	46
						Zvijanje	47
						Upognjenost peclja	48
						Gubanje	49
						Odrgnjenost	50
						Ovenelost	51
						Druge deformacije	52
				Drugi simptomi	09
				Znaki žuželk	10	Črna pokritost na listih	53
						Gnezdo	54
						Odrasle, ličinke, nimfe, bube, skupki jajčec	55
				Znaki gliv	11	Bela pokritost na listih	56
						Sporokarpi gliv	57
				Drugi znaki	12
Veje/poganjki in popki	2	Letošnji poganjki	21	Pojedeno/manjkajoče	01			Zgornji del krošnje	1
		premer < 2 cm (vejice)	22	Zlomljeno	13			Spodnji del krošnje	2
		premer 2–< 10 cm	23	Mrtvo/umirajoče	14			Deli	3
		premer >= 10 cm	24	Zakrnitev	15			Celotna krošnja	4
		Velikost niha	25	Odmiranje	16
		Vrhnji glavni poganjek	26	Rane (olupljeno lubje, razpoke itd.)	17	Olupljeno lubje	58
		Popki	27			Razpoke	59
						Druge rane	60
				Izliv smole (iglavci)	18
				Tok sluzi (listavci)	19
				Razkroj/trohnenje	20
Veje/poganjki in popki				Deformacije	08	Ovenelost	51
						Upognjenost, upadlost, ukrivljenost	61
						Snet	62
						Tumorji	63
						Metličavost	64
						Druge deformacije	52
				Drugi simptomi	09
				Znaki žuželk	10	Izvrtane luknje, izvrtan prah	65
						Gnezdo	54
						Bele pike ali prekritost	66
						Odrasle, ličinke, nimfe, bube, skupki jajčec	55
				Znaki gliv	11	Sporokarpi gliv	57
				Drugi znaki	12
Deblo/kolobar	3	Deblo krošnje	31	Rane (olupljeno lubje, razpoke itd.)	17	Olupljeno lubje	58
		Steblo	32			Razpoke (mrazne razpoke …)	59
		Korenine (izpostavljene) in kolobar	33			Druge rane	60
		Celo deblo	34	Izliv smole (iglavci)	18
				Tok sluzi (listavci)	19
				Razkroj/trohnenje	20
				Deformacije	08	Snet	62
						Tumorji	63
						Vzdolžne brazde (narebričenos tzaradi mraza…)
						Druge deformacije	52
Deblo/kolobar				Nagnjeno	21
				Padlo (s koreninami)	22
				Zlomljeno	13
				Odmiranje	16
				Drugi simptomi	09
				Znaki žuželk	10	Izvrtane luknje, izvrtani prah	65
						Bele pike ali prekritost	66
						Odrasle, ličinke, nimfe, bube, skupki jajčec	55
				Znaki gliv	11	Sporokarpi gliv	57
						Rumeni do oranžni mehurčki	67
Mrtvo drevo	4
Na nobenem delu drevesa ni simptomov	0
Brez ocene	9

(82)   Glavne kategorije povzročiteljev/dejavnikov

Skupine povzročiteljev	Koda
Divjad in paša	100
Žuželke	200
Glive	300
Abiotični povzročitelji	400
Neposredno delovanje človeka	500
Požar	600
Onesnaževala ozračja	700
Drugi dejavniki	800
(Raziskani, vendar neznani)	999

(83)   Skupina povzročiteljev

Divjad in paša	100
Žuželke	200
Glive	300
Abiotični povzročitelji	400
Neposredno delovanje človeka	500
Požar	600
Onesnaževala zraka	700
Drugo	800
(Raziskano, vendar) neznano	999

(84)   Skupina povzročiteljev – divjad in paša

Razred	Koda	Vrsta	Koda
Jeleni	110	Srna	111
		Navadni jelen	112
		Severni jelen	113
		Evropski los (Alces alces)	114
		Drugi jeleni	119
Svinje	120	Divji prašič	121
		Druge svinje	129
Glodalci	130	Kunec	131
		Zajec	132
		Veverica itd.	133
		Voluhar	134
		Bober	135
		Drugi glodalci	139
Ptiči	140	Gozdne kure	141
		Vrani	142
		Žolne	143
		Ščinkavci	144
		Drugi ptiči	149
Domače živali	150	Govedo	151
		Koze	152
		Ovce	153
		Druge domače živali	159
Drugi vretenčarji	190	Medved	191
		Drugi vretenčarji	199

(85)   Skupina povzročiteljev – žuželke

Razred	Koda
Listojedi	210
Žuželke, ki vrtajo v deblo, veje in vejice (vključno s poganjki)	220
Žuželke, ki dolbejo popke	230
Žuželke, ki dolbejo plodove	240
Sesajoče žuželke	250
Vrtajoče žuželke	260
Žuželke, ki ustvarjajo šiške	270
Druge žuželke	290

(86)   Skupina povzročiteljev – glive

Razred	Koda
Glive, ki povzročajo odpadanje iglic in rjavenje iglic	301
Rja stebla in poganjkov	302
Glive, ki povzročajo odmiranje in tvorbe	309
Ožigi	303
Gniloživke	304
Druge glive	390

(87)   Skupina povzročiteljev – abiotični

Razred	Koda	Vrsta	Koda	Poseben dejavnik	Koda
Kemijski dejavniki	410	Prehranjevalne motnje – prehranjevalni primanjkljaji	411	Primanjkljaj Cu	41101
				Primanjkljaj Fe	41102
				Primanjkljaj Mg	41103
				Primanjkljaj Mn	41104
				Primanjkljaj K	41105
				Primanjkljaj N	41106
				Primanjkljaj B	41107
				Strupenost Mn	41108
				Drugo	41109
		Morska sol + površinsko aktivne snovi	412
Fizični dejavniki	420	Plaz	421
		Suša	422
		Poplava/visoka voda	423
		Pozeba	424	Zimska pozeba	42401
				Pozna pozeba	42402
		Toča	425
		Vročina/Sončne opekline	426
		Strela	427
		Blato/udor	429
		Sneg/led	430
		Veter/tornado	431
		Zimske poškodbe – zimska izsušenost	432
		Plitva/osiromašena zemlja	433
Drugi abiotični dejavniki	490

(88)   Skupina povzročiteljev – neposredno delovanje človeka

Razred	Koda	Vrsta	Koda
Zakopani predmeti	510
Nepravilna tehnika sajenja	520
Sprememba namembnosti zemlje	530
Gozdarske dejavnosti ali izkoriščanje gozda	540	Poseki	541
		Obrezovanje	542
		Nabiranje smole	543
		Obrezovanje plute	544
		Gozdarske dejavnosti na bližnjih drevesih in druge gozdarske dejavnosti	545
Mehanske poškodbe/poškodbe z vozili	550
Gradnja cest	560
Zbijanje zemlje	570
Nepravilna uporaba kemikalij	580	Pesticidi	546
		Sol za odtajanje	547
Drugo neposredno delovanje človeka	590

(89)   Skupina povzročiteljev – onesnaževala zraka

Razred	Koda
SO2	701
H2S	702
O3	703
PAN	704
F	705
HF	706
Drugo	790

(90)   Skupina povzročiteljev – drugo

Razred	Koda	Vrsta/tip	Koda
Zajedavske rastline/epifitske rastline/plezalke	810	Viscum album	81001
		Arceuthobium oxycedri	81002
		Hedera helix	81003
		Lonicera sp	81004
Bakterije	820	Bacillus vuilemini	82001
		Brenneria quercinea	82002
Virusi	830
Trihine	840	Bursaphelenchus xylophilus	84001
Konkurenca	850	Pomanjkanje svetlobe	85001
		Fizične interakcije	85002
		Konkurenca v splošnem (gostota)	85003
		Drugo	85004
Somatske mutacije	860
Drugo (znani vzroki, vendar niso vključeni v seznam)	890

(91)   Obseg

Obseg poškodb nakazuje delež (%) prizadetega dela drevesa zaradi dejanj povzročitelja ali vzročnega dejavnika, npr. % prizadetih vej.

Obseg simptomov, ki odražajo osutost (npr. poškodbe listov zaradi listojedov), nakazuje % površine listov, ki je uničena zaradi zadevnega povzročitelja/dejavnika. To pomeni, da mora obseg upoštevati ne samo % prizadetih listov, ampak tudi „intenzivnost“ poškodb na ravni listov: fiziološko je razlika za drevo, če ima 30 % listov samo majhne luknje ali če je 30 % listov popolnoma pojedenih.

Prizadeta površina listov se izrazi kot odstotek dejanskega listnega aparata v času opazovanja.

(92)   Razredi obsega poškodb

Razred	Koda
0 %	0
1–10 %	1
11–20 %	2
21–40 %	3
41–60 %	4
61–80 %	5
81–99 %	6

(93)   Poimenovanje vzrokov

Uporablja se nomenklatura MPS Gozdov.

---

(1)  Meritev je priporočljiva, kadar se izračunavajo kisle bazične zaloge.

(2)  Meritve NH4 se priporočajo na področjih z veliko usedlin NHx (nad 20 kg NHx na ha na leto).

(3)  Se priporoča, ker so to manj pomembne hranilne snovi. Države članice lahko analizirajo več, vse ali del neobveznih parametrov.

(*1)  Samo pri aktivnem vzorčenju.