9.11.2006

Uradni list Evropske unije

L 310/1

UREDBA (ES) št. 1638/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. oktobra 2006

o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179 in 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi bila zunanja pomoč Skupnosti bolj učinkovita, se predlaga nov okvir za pomoč pri načrtovanju in izvajanju. Ta uredba predstavlja enega od splošnih instrumentov, ki zagotavlja neposredno podporo za zunanjo politiko Evropske unije.

(2)

Evropski svet je v Kopenhagnu dne 12. in 13. decembra 2002 potrdil, da predstavlja širitev Evropske unije pomembno priložnost za nadgradnjo odnosov s sosednjimi državami, ki temeljijo na skupnih političnih in gospodarskih vrednotah, ter da ostaja Evropska unija odločena, da se izogiba novim delitvam v Evropi in da pospešuje stabilnost in blaginjo v okviru novih meja Evropske unije in preko njih.

(3)	Evropski svet je v Bruslju dne 17. in 18. junija 2004 poudaril pomembnost, ki jo pripisuje okrepitvi sodelovanja s temi sosedami, osnovanemu na partnerstvu in skupnemu lastništvu ter izgradnji skupnih vrednot na področju demokracije in spoštovanja človekovih pravic.

(4)

Privilegiran odnos med Evropsko unijo in njenimi sosedami bi moral graditi na prizadevanju za skupne vrednote, vključno z demokracijo, s pravno državo, z dobrim javnim upravljanjem in s spoštovanjem človekovih pravic, ter na načelih tržne ekonomije, odprte, na pravilih zasnovane in pravične trgovine in trajnostnega razvoja, ter zmanjšanja revščine.

(5)	Pomembno je, da se pomoč Skupnosti po tej uredbi dodeljuje v skladu z mednarodnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami, katerih del so Skupnost, države članice in partnerske države, in da se pri tem upoštevajo splošna načela mednarodnega prava, ki so ga strani skupno sprejele.

(6)	V vzhodni Evropi in južnem Kavkazu zagotavljajo Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju temelje za pogodbene odnose. V Sredozemlju zagotavlja regionalni okvir za sodelovanje Evro-sredozemsko partnerstvo („Barcelonski proces“), ki ga dopolnjuje mreža pridružitvenih sporazumov.

(7)

V okviru evropske sosedske politike so Evropska unija in partnerske države skupaj določile niz prednostnih nalog, združenih v serijo skupno dogovorjenih akcijskih načrtov, ki bodo pokrivali številna ključna področja za posamezen ukrep, vključno s političnim dialogom in reformo, trgovinsko in gospodarsko reformo, pravičnim socialnim in ekonomskim razvojem, s pravosodjem in notranjimi zadevami, energijo, prometom, informacijsko družbo, okoljem, raziskavami in inovacijami, razvojem civilne družbe ter z medčloveškimi odnosi. Napredek pri uresničevanju teh prednostnih nalog bo pripomogel k izkoriščanju vseh možnosti, ki jih ponujajo sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pa tudi pridružitveni sporazumi.

(8)

Da bi Skupnost podprla partnerske države pri prizadevanju za skupne vrednote in načela ter njihov trud pri izvajanju akcijskih načrtov, bi morala imeti možnost zagotoviti pomoč tem državam in podpreti različne oblike sodelovanja med njimi ter oblike njihovega sodelovanja z državami članicami za oblikovanje območja skupne stabilnosti, varnosti in blaginje, skupaj z visoko stopnjo ekonomskega povezovanja in političnega sodelovanja.

(9)

Pomemben cilj pomoči Skupnosti je spodbujanje političnih, gospodarskih in socialnih reform v njenem sosedstvu. V Sredozemlju se bo ta cilj še naprej zasledoval v okviru sredozemskega območja „strateškega partnerstva s Sredozemljem in Bližnjim vzhodom“. V odnosih s sredozemskimi sosedami iz severne Afrike se bodo upoštevali ustrezni elementi strategije Evropske unije za Afriko.

(10)

Pomembno je, da naj bi bila pomoč, zagotovljena sosednjim državam v razvoju v okviru evropske sosedske politike, v skladu s cilji in načeli razvojne politike Evropske skupnosti, kakor so določeni v skupni izjavi, imenovani „Evropsko soglasje o razvoju“ (2), ki so jo dne 20. decembra 2005 sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ko so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije.

(11)

Evropska unija in Rusija sta se odločili, da bosta med seboj razvili posebno strateško partnerstvo, tako da bosta oblikovali štiri skupne prostore, pomoč Skupnosti pa se bo uporabljala za podporo razvoju tega partnerstva ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na meji med Rusijo in njenimi sosedami, ki so članice Evropske unije.

(12)

Severna dimenzija zagotavlja okvir za sodelovanje med Evropsko unijo, Rusijo, Norveško in Islandijo, prav tako pa je pomembno pomoč Skupnosti uporabiti za podporo dejavnosti, ki prispevajo k izvajanju takšnega okvira. Novi cilji te politike bodo določeni v politični izjavi in v dokumentu o političnem okviru, ki bosta pripravljena na osnovi smernic ministrskega srečanja severne dimenzije dne 21. novembra 2005.

(13)

Pomoč in sodelovanje s sredozemskimi partnericami bi se moralo izvajati v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, ki je bilo sklenjeno z Barcelonsko deklaracijo dne 28. novembra 1995, in potrjeno na Desetem jubilejnem evro-sredozemskem vrhunskem srečanju dne 28. novembra 2005, in bi moralo upoštevati ob tem doseženi sporazum o oblikovanju prostotrgovinskega območja za blago do leta 2010 ter o začetku procesa asimetrične liberalizacije.

(14)	Spodbujanje sodelovanja je pomembno na zunanjih mejah Evropske unije in tudi med partnerskimi državami, zlasti med tistimi, ki ležijo geografsko blizu.

(15)

Da bi se izognili oblikovanju novih črt delitve, je zlasti pomembno, da se odstranijo ovire za učinkovito čezmejno sodelovanje ob zunanjih mejah Evropske unije. Čezmejno sodelovanje bi moralo prispevati k enotnemu in trajnostnemu regionalnemu razvoju v sosednjih obmejnih regijah in k skladnemu teritorialnemu združevanju v Skupnosti in s sosednjimi državami. Ta cilj je mogoče najlažje doseči z združevanjem zunanjepolitičnih ciljev z ekonomsko in socialno kohezijo, ki je skladna z okoljem.

(16)

Za pomoč sosednjim partnerskim državam pri doseganju njihovih ciljev ter za spodbujanje sodelovanja med njimi in državami članicami bi bilo treba oblikovati enoten, politično voden instrument, ki bo nadomestil številne obstoječe instrumente za zagotavljanje skladnosti in poenostavitev načrtovanja in vodenja programov pomoči.

(17)

Ta instrument bi moral, z delovanjem s pomočjo enotnega mehanizma upravljanja ter z enotnimi postopki, prav tako pripomoči k doseganju trajnih učinkov koristi čezmejnega sodelovanja med partnerskimi državami in državami članicami. Graditi bi moral na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju sosedskih programov v obdobju 2004–2006 ter delovati na podlagi načel, kot so večletno načrtovanje programov, partnerstvo in sofinanciranje.

(18)	Pomembno je, da obmejne regije, ki pripadajo državam Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in so trenutno udeležene v čezmejnem sodelovanju, ki vključuje države članice in partnerske države, lahko nadaljujejo s takšnim sodelovanjem na osnovi lastnih virov.

(19)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(20)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(21)	Postopek upravljanja bi se moral uporabiti pri določanju izvedbenih pravil, ki bodo urejala izvajanje čezmejnega sodelovanja, in pri sprejemanju strateških dokumentov, akcijskih programov in posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih, katerih vrednost presega mejo 10 000 000 EUR.

(22)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpodbujanje okrepljenega sodelovanja in pospešene gospodarske integracije med Evropsko unijo in sosednjimi državami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(23)

Na podlagi te uredbe je treba razveljaviti uredbe Sveta (EGS) št. 1762/92 z dne 29. junija 1992 o izvajanju protokolov o finančnem in tehničnem sodelovanju, sklenjenih med Skupnostjo in sredozemskimi državami nečlanicami (5), (ES) št. 1734/94 z dne 11. julija 1994 o finančnem in tehničnem sodelovanju z Zahodnim bregom in Gazo (6) in (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-mediteranskega partnerstva (7). Prav tako bo ta uredba nadomestila Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (8), katere veljavnost se izteče dne 31. decembra 2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa instrument sosedstva in partnerstva za zagotovitev pomoči Skupnosti pri razvoju območja blaginje in dobrih sosedskih odnosov, ki zajema Evropsko unijo in države ter ozemlja navedene v Prilogi (v nadaljevanju „partnerske države“).

2. Pomoč Skupnosti se uporablja v korist partnerskih držav. Pomoč Skupnosti se lahko uporabi za skupno korist držav članic in partnerskih držav ter njihovih regij, za pospeševanje čezmejnega ter trans-regionalnega sodelovanja, kakor je opredeljeno v členu 6.

3. Evropska unija temelji na vrednotah svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države in skuša z dialogom in sodelovanjem vzpodbujati k prizadevanju za te vrednote v partnerskih državah.

Člen 2

Področje uporabe pomoči Skupnosti

1. Pomoč Skupnosti vzpodbuja izboljšanje sodelovanja in napredujoče gospodarsko povezovanje med Evropsko unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov ter ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov. Spodbujajo se tudi prizadevanja partnerskih držav, ki so usmerjena v pospeševanje odgovornega upravljanja in pravičnega socialnega in gospodarskega razvoja.

2. Pomoč Skupnosti se uporabi za podporo ukrepom znotraj naslednjih področij sodelovanja:

(a)	spodbujanje političnega dialoga in reforme;

(b)	spodbujanje približevanja zakonodaje in ureditev za zvišanje standardov na vseh področjih, ki so pomembna za spodbujanje udeležbe partnerskih držav na notranjem trgu, in okrepitev trgovine;

(c)

okrepitev nacionalnih institucij in teles, odgovornih za pripravo in učinkovito izvajanje politik na področjih, ki jih pokrivajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju in drugi večstranski sporazumi, katerih pogodbenica je Skupnost in/ali njene države članice, in katerih cilj je doseganje ciljev, opredeljenih v tem členu;

(d)	spodbujanje pravne države in dobrega upravljanja, vključno s krepitvijo učinkovitosti javne uprave ter nepristranskosti in učinkovitosti sodstva, ter podpora boju proti korupciji in goljufijam;

(e)	spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh pogledih;

(f)	uresničevanje regionalnih in lokalnih razvojnih prizadevanj, tako na mestnih, kakor tudi na podeželskih območjih, da bi zmanjšali neravnovesja in izboljšali regionalne in lokalne razvojne zmogljivosti;

(g)	spodbujanje varstva okolja, ohranjanja narave in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno s sladkovodnimi in morskimi viri;

(h)	podpiranje politik, usmerjenih v zmanjšanje revščine, kot prispevek k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN;

(i)

podpiranje politik za spodbujanje socialnega razvoja, socialne vključenosti, enakosti spolov, nediskriminacije, zaposlovanja in socialnega varstva, vključno z zaščito delavcev migrantov, s socialnim dialogom, ter politik za spoštovanje pravic sindikatov in enotnih delovnih standardov, ki vključujejo tudi področje dela otrok;

(j)

podpiranje politik za pospeševanje zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, skupaj, ne le z ukrepi za boj proti glavnim prenosljivim in neprenosljivim boleznim ter motnjam, ampak tudi z dostopom do storitev in izobraževanja za dobro zdravje, vključno z reproduktivnim zdravjem in zdravjem otrok za dekleta in žene;

(k)	pospeševanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami žensk in otrok;

(l)	podpora procesu demokratizacije, med drugim s krepitvijo vloge organizacij civilne družbe, s spodbujanjem pluralnosti medijev ter s spremljanjem volitev in pomoči;

(m)	podpiranje razvoja civilne družbe in nevladnih organizacij;

(n)	spodbujanje razvoja tržne ekonomije, vključno z ukrepi za podporo zasebnemu sektorju in za razvoj malih in srednje velikih podjetij, za spodbujanje naložb in za pospeševanje svetovne trgovine;

(o)

spodbujanje sodelovanja v energetskem sektorju, sektorju za telekomunikacije in transport, vključno z medsebojnimi povezavami, mrežami ter njihovim delovanjem, izboljšanjem zaščite in varnosti mednarodnega prevoza ter upravljanja z energijo in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in čistega prevoza;

(p)	zagotavljanje podpore ukrepom, katerih namen je povečati varnost hrane za državljane, zlasti na zdravstvenih in fitosanitarnih področjih;

(q)	zagotavljanje učinkovitega in varnega obmejnega upravljanja;

(r)

podpora reformam in krepitvi zmogljivosti na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno s vprašanji, kakor so azil, migracije in ponovni sprejem, ter boj proti trgovanju z ljudmi, terorizmu in organiziranemu kriminalu ter njihovo preprečevanje, vključno s financiranjem organiziranega kriminala, pranjem denarja in davčno goljufijo;

(s)	podpiranje upravnega sodelovanja za izboljšanje transparentnosti in izmenjave podatkov na področju obdavčevanja, zato da bi preprečevali izogibanje davkom in davčnim utajam;

(t)	spodbujanje sodelovanja v dejavnostih na področju raziskav in inovacij v Skupnosti;

(u)	spodbujanje sodelovanja na višješolskem področju v državah članicah in partnerskih državah ter mobilnost profesorjev, raziskovalcev in študentov;

(v)	spodbujanje večkulturnega dialoga, neposrednih medčloveških kontaktov, kar vključuje povezave s skupnostmi priseljencev, ki živijo v državah članicah, sodelovanja med civilnimi družbami, kulturnimi ustanovami ter izmenjave mladih;

(w)	podpiranje sodelovanja, ki je usmerjeno v varovanje zgodovinske in kulturne dediščine, ter spodbujanje njegovih razvojnih možnosti, tudi prek turizma;

(x)	podpiranje udeležbe partnerskih držav pri programih in v agencijah Skupnosti;

(y)	podpiranje čezmejnega sodelovanja preko skupnih lokalnih pobud, ki bodo pospešile trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj v obmejnih regijah ter enoten ozemeljski razvoj preko zunanje meje Skupnosti;

(z)	spodbujanje regionalnega in subregionalnega sodelovanja in povezovanja, vključno z državami, ki niso upravičene do pomoči Skupnosti po tej uredbi, kjer je to primerno;

(aa)	zagotavljanje podpore v postkriznih razmerah, vključno s pomočjo beguncem ter razseljenim osebam, in pomoč pri pripravljenosti na katastrofe;

(bb)	spodbujanje komunikacije in pospeševanje izmenjave med partnerji na področju ukrepov in dejavnosti, financiranih s programi;

(cc)	obravnavanje skupnih tematskih izzivov na področjih, ki so v obojestranskem interesu, in drugih ciljev, ki so v skladu s področjem uporabe te uredbe.

Člen 3

Okvir politike

1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi in ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikujejo odnosi s partnerskimi državami, ter ustrezna sporočila Komisije in zaključki Sveta, ki določajo smernice politike Evropske unije do teh držav, zagotovijo celoten politični okvir za programiranje pomoči Skupnosti, na katere se nanaša ta uredba. Skupno dogovorjeni akcijski načrti ali drugi enakovredni dokumenti zagotovijo ključne točke napotkov za določitev prednostnih nalog pomoči Skupnosti.

2. Kjer med Evropsko unijo in partnerskimi državami ne obstajajo sporazumi navedeni v odstavku 1, se pomoč Skupnosti lahko zagotovi, če se izkaže, da je zasledovanje ciljev politik Evropske unije koristno, in se programira na osnovi takšnih ciljev.

Člen 4

Dopolnjevanje, partnerstvo in sofinanciranje

1. Pomoč skupnosti v okviru te uredbe navadno dopolnjuje ali prispeva k ustreznim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim strategijam in ukrepom.

2. Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe je oblikovana kot partnerstvo med Komisijo in državami upravičenkami. V partnerstvo so, če je to primerno, vključene nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter ekonomski in socialni partnerji, civilna družba in drugi ustrezni organi.

3. Države upravičenke temu primerno vključijo ustrezne partnerje na primerni teritorialni ravni, zlasti na regionalni in lokalni ravni, pri pripravah, izvajanju in spremljanju programov in projektov.

4. Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe navadno sofinancirajo države upravičenke iz javnih skladov, prispevkov upravičencev ter drugih virov. Potrebe po sofinanciranju za ukrepe, katerih cilj je spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpora demokratizaciji, se lahko opustijo v ustrezno utemeljenih primerih in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih dejavnikov.

Člen 5

Skladnost, dopolnjevanje in usklajevanje

1. Programi in projekti, financirani v okviru te uredbe, so skladni s politikami Evropske unije. Ustrezajo sporazumom, ki so jih Skupnost in njene države članice sklenile s partnerskimi državami, in upoštevajo obveze iz večstranskih sporazumov ter mednarodnih konvencij, katerih stranke so, vključno glede spoštovanja človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja.

2. Komisija in države članice zagotovijo skladnost med pomočjo Skupnosti, zagotovljene v okviru te uredbe, in finančno pomočjo, ki jo z drugimi notranjimi in zunanjimi finančnimi instrumenti zagotavljajo Skupnost in njene države članice, ter Evropska investicijska banka (EIB).

3. Komisija in države članice zagotovijo usklajevanje njihovih posameznih programov pomoči s ciljem povečati uspešnost in učinkovitost izvajanja pomoči v skladu z začrtanimi smernicami za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči ter za usklajenost politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja ter pogoste izmenjave pomembnih informacij med različnimi fazami ciklusa pomoči, zlasti na ravni določenega področja, in določa ključne korake v procesih načrtovanja programov držav članic in Skupnosti.

4. Komisija skupaj z državami članicami izda potrebne pobude za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne finančne institucije, skladi in programi Združenih narodov, ter darovalci zunaj Evropske unije.

NASLOV II

PROGRAMIRANJE IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 6

Vrste programov

1. Pomoč Skupnosti se v skladu s to uredbo izvaja preko:

(a)

državnih, večdržavnih in čezmejnih strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov iz člena 7 v obliki:

(i)	državnih ali večdržavnih programov, ki obsegajo pomoč eni partnerski državi ali se nanašajo na regionalno ali subregionalno sodelovanje med dvema ali več partnerskimi državami, pri katerem lahko sodelujejo države članice;

(ii)	programov čezmejnega sodelovanja, ki obsegajo sodelovanje med eno ali več državami članicami ter med eno ali več partnerskimi državami, v regijah, ki mejijo na njihove skupne dele zunanjih meja Skupnosti;

(b)	skupnih operativnih programov za čezmejno sodelovanje iz člena 9, letnih akcijskih programov iz člena 12 in posebnih ukrepov iz člena 13.

2. Večdržavni programi lahko vključujejo ukrepe za trans-regionalno sodelovanje. V tej uredbi trans-regionalno sodelovanje pomeni sodelovanje med državami članicami in partnerskimi državami, v okviru katerega se obravnavajo skupni izzivi, ki je usmerjeno v skupno korist in poteka kjerkoli na ozemlju držav članic ali partnerskih držav.

Člen 7

Programiranje in dodelitev sredstev

1. Za državne ali večdržavne programe se sprejmejo strateški dokumenti, v skladu s postopkom iz člena 26(2). Strateški dokumenti odražajo politični okvir in akcijske načrte iz člena 3, in so skladni z načeli in načini, določenimi v členih 4 in 5. Strateški dokumenti se oblikujejo za obdobje, združljivo s prednostnimi nalogami, določenimi v političnem okviru, in vključujejo večletne okvirne programe, skupaj z okvirnim večletnim dodeljevanjem finančnih sredstev in s prednostnimi cilji za vsako državo ali regijo, ki so skladni s tistimi, navedenimi v členu 2(2). Pregledajo se sredi obdobja ali kadarkoli je to potrebno, in se revidirajo v skladu s postopkom, določenim v členu 26(2).

2. Komisija pri oblikovanju državnih ali večdržavnih programov določi dodeljevanje sredstev za vsak program, za to uporabi jasna in objektivna merila ter pri tem upošteva posebne značilnosti in potrebe zadevne države ali regije, pomen partnerstva med Evropsko unijo in zadevno državo, napredek v smeri izvajanja dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi z upravljanjem in reformami ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.

3. Izključno v namene čezmejnega sodelovanja, za oblikovanje seznama skupnih operativnih programov iz člena 9(1), za okvirno večletno dodeljevanje sredstev in za oblikovanje teritorialnih enot, pristojnih za sodelovanje v vsakem od teh programov, se sprejme en ali, če je potrebno, več strateških dokumentov v skladu s postopki iz člena 26(2). Takšni strateški dokumenti se oblikujejo ob upoštevanju načel in načinov iz členov 4 in 5, in načeloma pokrivajo obdobje največ sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

4. Komisija odloča o dodeljevanju sredstev za čezmejne programe sodelovanja in pri tem upošteva objektivna merila, kakor so poseljenost upravičenih območij in drugi dejavniki, ki vplivajo na poglobljenost sodelovanja, vključno s posebnimi značilnostmi obmejnih območij ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.

5. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k programom čezmejnega sodelovanja, ki so oblikovani in se izvajajo na podlagi določb te uredbe. Znesek prispevka ESRR za meje s partnerskimi državami je določen v ustreznih določbah Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah za Evropski sklad za regionalni razvoj, za Evropski socialni sklad in za Kohezijski sklad (9).

6. V primeru krize ali grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se po hitrem postopku opravi ad hoc pregled strateških dokumentov. Ta pregled zagotovi skladnost med pomočjo Skupnosti, ki jo zagotavlja ta uredba, in pomočjo, zagotovljeno z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Uredbo (ES/Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta (10) o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost.

NASLOV III

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Člen 8

Geografska upravičenost

1. Programi čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii) lahko zajemajo vse naslednje obmejne regije:

(a)	vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob kopenskih mejah med državami članicami in partnerskimi državami;

(b)	vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob pomembnejših morskih prehodih;

(c)	vse obalne teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 2 ali ki so enakovredni ravni, ki se nahajajo nasproti skupnim morskim bazenom držav članic in partnerskih držav.

2. Za zagotovitev nadaljevanja obstoječega sodelovanja in v drugih upravičenih primerih, se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v programih čezmejnega sodelovanja pod pogoji, ki jih določajo posebni strateški dokumenti iz člena 7(3).

3. Pri oblikovanju programov v skladu z odstavkom (1)(b), lahko Komisija, po dogovoru s partnerji, predlaga, da se udeležba pri sodelovanju razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, kjer se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.

4. Komisija določi seznam pomembnejših morskih prehodov v strateških dokumentih iz člena 7(3) na osnovi razdalje in ostalih pomembnih geografskih in gospodarskih kriterijev.

Člen 9

Programiranje

1. Čezmejno sodelovanje iz te uredbe se izvaja v okviru večletnih programov, ki obsegajo sodelovanje na področju določene meje ali skupine meja in vključujejo večletne ukrepe, ki težijo k svežnju usklajenih prednostnih nalog in ki jih je mogoče izvajati s podporo pomoči Skupnosti (v nadaljevanju „skupni operativni programi“). Skupni operativni programi temeljijo na strateških dokumentih iz člena 7(3).

2. Skupni operativni programi za pomembne kopenske meje in morske prehode se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni državi članici ali več državam članicam in eni partnerski državi ali več partnerskim državam.

3. Skupni operativni programi za morske bazene so večstranski in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo nasproti skupnega morskega bazena, pripadajočega različnim državam udeleženkam ter vsaj eni državi članici in eni partnerski državi, ob upoštevanju institucionalnih sistemov in načela partnerstva. Lahko vključujejo dvostranske dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje med eno državo članico in eno partnersko državo. Ti programi so tesno usklajeni z nadnacionalnimi programi sodelovanja, saj delno prekrivajo geografska območja, ki so bila v Evropski uniji ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.

4. Skupne operativne programe oblikujejo udeležene države članice in partnerske države na primerni teritorialni ravni, v skladu s svojim institucionalnim sistemom in ob upoštevanju načela partnerstva iz člena 4. Programi praviloma zajemajo obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

5. Države, ki niso udeleženke, vendar pa se nahajajo nasproti skupnemu morskemu bazenu, za katerega je oblikovan skupni operativni program, se lahko pridružijo skupnemu operativnemu programu in pridobijo pomoč Skupnosti pod pogoji, določenimi v izvedbenih pravilih iz člena 11.

6. Države udeleženke Komisiji skupaj predložijo, v roku enega leta od potrditve strateških dokumentov iz člena 7(3), predloge za skupne operativne programe. Komisija sprejme vsak skupni operativni program potem, ko oceni njegovo skladnost s to uredbo in z izvedbenimi pravili.

7. Skupni operativni programi se lahko pregledajo na pobudo držav udeleženk, udeleženih obmejnih regij ali Komisije, ob upoštevanju sprememb pri prednostnih nalogah sodelovanja, socialno ekonomskega razvoja, rezultatov izvajanja zadevnih ukrepov in opazovanja ter ocenjevanja, in na podlagi potrebe za prilagoditev razpoložljive vsote ter prerazporeditve virov.

8. Komisija s partnerskimi državami po sprejetju skupnih operativnih programov sklene finančni sporazum, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (11). Finančni sporazum vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, podpisati pa bi ga moral tudi organ skupnega upravljanja iz člena 10.

9. Države udeleženke bodo, ob upoštevanju načel partnerstva, skupaj izbrale tiste ukrepe, ki so skladni s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnih operativnih programov, ki bodo prejeli pomoč Skupnosti.

10. V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kjer:

(a)	skupnega operativnega programa ni mogoče oblikovati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med državami udeleženkami ali med Evropsko unijo in partnersko državo;

(b)	najpozneje do 30. junija 2010, države udeleženke Komisiji niso predložile skupnega operativnega programa;

(c)	partnerska država ne podpiše finančnega sporazuma do konca leta, v katerem je bil program sprejet;

(d)	skupnega operativnega programa ni mogoče izvajati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med dvema državama udeleženkama,

Komisija, po posvetovanju z zadevno državo članico (zadevnimi državami članicami) naredi vse potrebno, da zadevni državi članici omogoči uporabo prispevka ESRR za program v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.

Člen 10

Upravljanje programov

1. Skupne operativne programe načeloma izvaja organ skupnega upravljanja, ki se nahaja v državi članici, in sicer po načelu deljenega upravljanja. Organu skupnega upravljanja lahko pomaga skupen tehnični sekretariat.

2. Države udeleženke lahko Komisiji predlagajo, da bi bil organ skupnega upravljanja lociran v partnerski državi, če je zagotovljeno, da je imenovani organ sposoben v celoti uporabiti merila, navedena v določbah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3. V tej uredbi „organ skupnega upravljanja“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ ali telo, vključno z državo samo, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki jo skupaj imenujejo država članica ali države članice in država partnerica ali države partnerice, vključene v skupni operativni program, s finančno in upravno sposobnostjo za upravljanje pomoči Skupnosti ter s pravno sposobnostjo za sklepanje sporazumov, potrebnih za namene te uredbe.

4. Organ skupnega upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje skupnega operativnega programa v skladu z načeli dobrega tehničnega in finančnega upravljanja, in za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti svojih operacij. Zato se vzpostavijo ustrezni sistemi za upravljanje, nadzor in računovodstvo ter standardi.

5. Sistem upravljanja in nadzora skupnega operativnega programa zagotavlja ustrezno razdelitev funkcij upravljanja, izdajanja certifikatov in revizije, bodisi z ustrezno razmejitvijo dolžnosti znotraj organa za upravljanje ali z imenovanjem ločenih teles za izdajanje certifikatov in za opravljanje revizij.

6. Da se omogoči ustrezna pripravljenost skupnih operativnih programov za izvajanje, lahko Komisija, po sprejetju skupnega operativnega programa ter pred podpisom sporazuma o financiranju, skupnemu organu upravljanja dovoli, da del programskih sredstev uporabi za začetek financiranja določenih dejavnosti programa, kakor so npr. nastajajoči stroški za delovanje organa upravljanja, tehnična pomoč in drugi pripravljalni ukrepi. Natančen opis takšne pripravljalne faze vsebujejo izvedbena pravila iz člena 11.

Člen 11

Izvedbena pravila

1. V skladu s postopkom iz člena 26(2) se sprejmejo izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova.

2. Vsebina izvedbenih pravil vsebuje vprašanja, kakor je stopnja sofinanciranja, priprava skupnih operativnih programov, določanje in delovanje skupnih organov, vloga in funkcija nadzornega in izbirnega odbora in skupnega sekretariata, upravičenost izdatkov, izbira skupnih projektov, pripravljalna faza, tehnično in finančno upravljanje pomoči Skupnosti, finančni nadzor in revizija, spremljanje in ocenjevanje, prikaz in informativne dejavnosti za morebitne upravičence.

NASLOV IV

IZVAJANJE

Člen 12

Sprejemanje akcijskih programov

1. Akcijski programi, pripravljeni na podlagi strateških dokumentov iz člena 7(1), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2), običajno na letni osnovi.

Izjemoma lahko Komisija sprejme, na primer tedaj, ko akcijski program še ni sprejet, na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 7, ukrepe zunaj akcijskega programa, vendar po istih pravilih in postopkih kot veljajo za akcijske programe.

2. Akcijski programi opredeljujejo zasledovane cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklim izvajanjem pomoči Skupnosti. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalnikov uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju ukrepov, financiranih v okviru programov.

3. Komisija sprejme za čezmejno sodelovanje skupne programe, ki so v skladu s postopki iz člena 9.

4. Komisija predstavi akcijske programe in skupne programe za čezmejno sodelovanje v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po njihovem sprejetju.

Člen 13

Sprejemanje posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih okvirnih programih

1. Komisija sprejme, v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali dogodkov, posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih programih (v nadaljevanju „posebni ukrepi“).

Posebni ukrepi se lahko uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti za ublažitev prehoda z nujne pomoči na dejavnosti za dolgoročen razvoj, vključno z dejavnostmi, katerih namen je zagotoviti boljšo pripravljenost javnosti ob ponavljajočih se krizah.

2. Če izdatki teh ukrepov presežejo 10 000 000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Postopka iz člena 26(2) ni treba uporabljati za spremembe posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja za izvedbo, ponovna dodelitev kreditov znotraj načrtovanega proračuna ali povečanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, ki so določeni v odločitvi Komisije.

3. Posebni ukrepi opredeljujejo zasledovane cilje, področja delovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalcev uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju posebnih ukrepov.

4. Komisija posreduje posebne ukrepe, katerih vrednost ne presega 10 000 000 EUR, v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po sprejetju njene odločitve.

Člen 14

Upravičenost

1. Do financiranja znotraj te uredbe v namene izvajanja akcijskih programov, skupnih programov za čezmejno sodelovanje in posebnih ukrepov so upravičene:

(a)	partnerske države in regije ter njihove ustanove;

(b)	decentralizirane enote partnerskih držav, kot so regije, oddelki, province in občine;

(c)	skupna telesa, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)	mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, s službami in z misijami v okviru sistema Združenih narodov, z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter z razvojnimi bankami, in sicer v obsegu prispevka k ciljem te uredbe;

(e)	ustanove in organi Skupnosti, a le za izvajanje ukrepov pomoči tipa, določenega v členu 16;

(f)	agencije Evropske unije;

(g)

naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, ob upoštevanju pravil o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti iz člena 21, če prispevajo k ciljem te uredbe:

(i)	javni in javnim podobni organi, lokalni organi ali uprave ter konzorciji;

(ii)	družbe, podjetja ter druge zasebne organizacije in gospodarski subjekti;

(iii)

finančne ustanove, ki odobrijo, spodbujajo in financirajo zasebna vlaganja v partnerskih državah in regijah;

(iv)	nedržavni dejavniki, kakor so opredeljeni v (h);

(v)	fizične osebe;

(h)

naslednji nedržavni dejavniki:

(i)	nevladne organizacije;

(ii)	organizacije, ki predstavljajo narodne in/ali etnične manjšine;

(iii)

skupine domačinov in trgovska združenja;

(iv)	zadruge, sindikati, organizacije, ki predstavljajo ekonomske in socialne interese;

(v)	lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in povezovanje;

(vi)	potrošniške organizacije, organizacije žensk in mladih, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije;

(vii)

univerze;

(viii)

cerkve in verska združenja in skupnosti;

(ix)

mediji;

(x)	čezmejna združenja, nevladna združenja in neodvisne ustanove.

2. Za potrebe doseganja ciljev te uredbe, je pomoč Skupnosti lahko zagotovljena akterjem ali telesom, ki niso natančno opredeljeni v tem členu.

Člen 15

Vrste ukrepov

1. Pomoč Skupnosti se uporablja za financiranje programov, projektov in vseh vrst ukrepov, ki pripomorejo k uresničevanju ciljev te uredbe.

2. Pomoč Skupnosti se lahko prav tako:

(a)	uporabi za financiranje tehnične podpore in ciljnih upravnih ukrepov, vključno s takšnimi ukrepi sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih namestijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi, ki so vključeni v program;

(b)	uporabi za financiranje investicij in za dejavnosti, povezane z investiranjem;

(c)	dodeli v obliki prispevka EIB ali drugim finančnim posrednikom v skladu s členom 23, za financiranje posojil, kapitalske naložbe, jamstvene sklade in investicijske sklade;

(d)	uporabi za programe za oprostitev dolga v izjemnih primerih, na osnovi mednarodno sprejetega programa za oprostitev dolga;

(e)

uporabi za pomoč sektorskemu ali splošnemu proračunu, če je upravljanje partnerskih držav javne porabe dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter če so poskrbeli za vzpostavitev pravilno formulirane sektorske ali makroekonomske politike, odobrene s strani osnovnih dajalcev, vključno, če je pomembno, z mednarodnimi finančnimi institucijami;

(f)	uporabi za zagotovitev subvencionirane obrestne mere, zlasti za posojila, namenjena varovanju okolja;

(g)	uporabi za zavarovanja proti nekomercialnim tveganjem;

(h)	uporabi za prispevek skladu, ki ga ustanovijo Skupnost, države članice, mednarodne in regionalne organizacije, ostali donatorji ali partnerske države;

(i)	uporabi kot prispevek h kapitalu mednarodnih finančnih institucij ali regionalnih bank za razvoj;

(j)	uporabi za financiranje stroškov, potrebnih, da lahko države, ki koristijo pomoč Skupnosti, izvajajo učinkovito administracijo in nadzor projektov in programov;

(k)	uporabi za financiranje mikroprojektov;

(l)	uporabi za ukrepe za varnost hrane.

3. Pomoči Skupnosti se načeloma ne uporablja za financiranje davkov, carin in drugih davščin.

Člen 16

Ukrepi pomoči

1. Financiranje Skupnosti lahko prav tako pokriva izdatke v zvezi z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, pregledovanja in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za izvedbo te uredbe in za dosego njenih ciljev, na primer študija, sestankov, dejavnosti informiranja, ozaveščanja, objavljanja in usposabljanja, vključno z ukrepi usposabljanja in izobraževanja za partnerje, s katerimi se omogoča sodelovanje v različnih fazah programa, izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov za upravno in tehnično pomoč, ki jih lahko uporabi Komisija pri vodenju programa. Prav tako zajema izdatke za upravno podporo v delegacijah Komisije, ki so potrebni za vodenje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo.

2. Ti ukrepi pomoči niso nujno v celoti predmet večletnih programov in se zato lahko financirajo zunaj okvira strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov. Vendar se lahko prav tako financirajo v okviru večletnih okvirnih programov. Komisija sprejme ukrepe pomoči, ki niso pokriti z večletnimi okvirnimi programi, v skladu s členom 13.

Člen 17

Sofinanciranje

1. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, so lahko predmet sofinanciranja zlasti z:

(a)	državami članicami, njihovimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami;

(b)	državami EGP, Švico in drugimi državami darovalkami ter še zlasti z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami;

(c)	mednarodnimi organizacijami, vključno z regionalnimi organizacijami, ter zlasti z mednarodnimi in regionalnimi finančnimi ustanovami;

(d)	družbami, s podjetji ter z drugimi zasebnimi organizacijami in gospodarskimi subjekti ter z nedržavnimi dejavniki;

(e)	s partnerskimi državami ali z regijami prejemnicami sredstev.

2. V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih podprojektov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, s tem pa se sofinanciranje zagotovi na tak način, da je vedno mogoče ugotoviti cilj financiranja. V primeru skupnega sofinanciranja se celotni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, tako da se zagotovi združevanje sofinanciranja ter sredstev, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti vira financiranja posamezne dejavnosti v okviru projekta ali programa.

3. V primeru skupnega sofinanciranja lahko Komisija, zato da izvaja skupne ukrepe, prejme in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 1(a), (b) in (c). Taka sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Člen 18

Postopki upravljanja

1. Komisija izvaja dejavnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2. Komisija lahko prenese naloge javnih organov, in zlasti naloge izvrševanja proračuna, organom iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.

3. Komisija lahko sklene s partnerskimi državami okvirne sporazume, v katerih so določeni vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev učinkovitega izvajanja pomoči Skupnosti in za zaščito finančnih interesov Skupnosti.

4. V primeru decentraliziranega upravljanja lahko Komisija uporabi postopke oddaje naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev upravičene partnerske države ali regije, pod pogojem da:

(a)	postopki upravičene partnerske države ali regije izpolnjujejo načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije in preprečujejo navzkrižja interesov;

(b)

se upravičena partnerska država ali regija zaveže, da bo redno preverjala pravilno izvajanje dejavnosti, financiranih s strani proračuna Skupnosti, sprejela potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufije, in, če je potrebno, vložila postopke za povrnitev neupravičeno izplačanih sredstev.

Člen 19

Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti se izvajajo na osnovi odločitev, ki jih Komisija sprejme v skladu s členi 9(6), 12(1), 13(1) in 16(2).

2. Proračunske obveznosti, ki ustrezajo ukrepom, katerih izvajanje je razporejeno na več proračunskih let, se lahko razdelijo na več letnih deležev.

3. Financiranje Skupnosti se pojavlja v eni izmed naslednjih pravnih oblik, med drugim: finančni sporazumi, sporazumi o dotacijah, javna naročila, pogodbe o zaposlitvi.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Vsak sporazum, ki izhaja iz te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijo, korupcijo in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (12) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

2. Sporazumi dajejo Komisiji in Računskemu sodišču pravico za izvajanje revizije, vključno z revizijo dokumenta ali pravico revizije na kraju samem katerega koli izvajalca ali podizvajalca, ki je prejel sredstva Skupnosti. Prav tako odobrijo Komisiji izvajanje pregledov na kraju samem in spremljanje, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 2185/96.

3. Vsaka pogodba, ki je posledica izvajanja pomoči Skupnosti, zagotavlja Komisiji in Računskemu sodišču pravice, ki so predvidene v odstavku 2, med izvršitvijo pogodb in po njej.

Člen 21

Udeležba pri razpisih in naročilih

1. Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani in pravne osebe, ki so ustanovljene v državi članici Skupnosti, v državi, ki je upravičenka te uredbe, v državi, ki je upravičena do Instrumenta za predpristopno pomoč, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (15) ali državi članici EGP.

2. Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani države in pravnih oseb s sedežem v državi, ki ima ekonomske, trgovinske ali geografske povezave s sosednjimi državami ali uporabo zalog in materialov drugega porekla.

3. Postopkov oddaje javnih naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani ali pravne osebe, ki so ustanovljene v državi, ki ni omenjena v odstavku 1, če je bil oblikovan vzajemni dostop do njihove zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, ko država odobri odločanje o upravičenosti pod enakimi pogoji državam članicam in državi prejemnici.

Vzajemni dostop do zunanje pomoči Skupnosti se vzpostavi s posebno odločitvijo za vsako državo ali določeno regijsko skupino držav. Takšno odločitev Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2) in velja najmanj eno leto.

Odobritev vzajemnega dostopa do zunanje pomoči Skupnosti temelji na primerjavi med Skupnostjo in drugimi donatorji in velja tudi na sektorski ter državni ravni tako v državah donatoricah kot v prejemnicah. Odločitev o odobritvi vzajemnega dostopa državi donatorici temelji na preglednosti, doslednosti in sorazmernosti priskrbljene pomoči s strani države donatorice, vključno s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci. Države prejemnice se zaprosi za mnenje po postopku opisanem v tem odstavku.

4. Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se udeležijo tudi mednarodne organizacije.

5. Strokovnjakom, predlaganim v okviru postopkov za oddajo naročil, ni treba ravnati v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi zgoraj.

6. Vse blago in ves material, nabavljena v okviru naročila, financiranega v okviru te uredbe, ima poreklo Skupnosti ali države v skladu s tem členom. Izraz „poreklo“ je za potrebe te uredbe določen v ustrezni zakonodaji Skupnosti v pravilih o poreklu za namene carine.

7. Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani in pravnih oseb, ustanovljenih v drugih državah, kot so tiste, na katere se nanašajo odstavki 1, 2 in 3, ali nakup blaga in materialov drugačnega porekla od tistega iz odstavka 6. Izjeme so lahko utemeljene, če izdelkov ali storitev ni na voljo na trgih zadevnih držav, zaradi izjemne nujnosti, ali če bi zaradi pravil o izpolnjevanju pogojev načrt, program ali delovanje bili onemogočeni ali izjemno težko izvedljivi.

8. Če se iz sredstev Skupnosti financira operacija, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te organizacije, pri čemer se zagotovi enaka obravnava vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.

Če se iz sredstev Skupnosti sofinancira operacija skupaj z državo članico, tretjo državo na temelju vzajemnosti iz odstavka 3, ali regionalno organizacijo, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te države članice, tretje države ali regionalne organizacije. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.

9. Če se pomoč Skupnosti iz te uredbe upravlja s strani organa skupnega upravljanja iz člena 10, se uporabijo pravila javnega naročanja, določena v izvedbenih pravilih iz člena 11.

10. Ponudniki, ki so sklenili pogodbe v skladu s to uredbo, spoštujejo poglavitne delovne standarde, kakor so opredeljeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela.

11. Odstavki 1 do 10 ne posegajo v sodelovanje tistih kategorij organizacij, ki izpolnjujejo pogoje glede na naravo in lokalizacijo v skladu s cilji predlaganega ukrepa.

Člen 22

Vnaprejšnje financiranje

Obresti, določene s plačili vnaprejšnjega financiranja upravičenkam, se odštejejo od končnega plačila.

Člen 23

Skladi, ki so na razpolago EIB ali drugim finančnim posrednikom

1. Sklade iz člena 15(2)(c) upravljajo finančni posredniki, EIB ali katera koli druga banka ali organizacija, ki jih lahko upravlja.

2. Komisija sprejme izvedbene določbe za odstavek 1 na osnovi posameznih primerov za zavarovanje delitev tveganj, nadomestil posredovanja, odgovornega za izvajanje, za zavarovanje uporabe in obnovitve dobičkov skladov in zaključka dejavnosti.

Člen 24

Ocenjevanje

1. Komisija vrednoti rezultate geografskih in čezmejnih politik, programov ter sektorskih politik ter učinkovitost programov za ocenitev, zato da bi ugotovila, ali so se cilji izpolnili, in zato, da bi omogočila oblikovanje priporočil za izboljšanje prihodnjih dejavnosti.

2. Komisija posreduje odboru iz člena 26 pomembnejša poročila o oceni, da o njih razpravljajo. Ta poročila in razprave se uporabijo pri nadaljnjem oblikovanju programa in razporejanju sredstev.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Letno poročilo

Komisija pregleda napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru te uredbe, ter poda Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju pomoči Skupnosti. Poročilo se prav tako posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilu so za preteklo leto predstavljene informacije o financiranih ukrepih, rezultatih dejavnosti spremljanja in ocenjevanja ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil po državah, regijah ter po področjih sodelovanja.

Člen 26

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Pri delu odborov, kadar ti obravnavajo vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

5. Za lažji dialog z Evropskim parlamentom Komisija slednjega redno obvešča o postopkih odbora in posreduje ustrezne dokumente, vključno z dnevnimi redi, osnutki ukrepov in povzetki zapisnikov sej v skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES.

Člen 27

Udeležba tretje države, ki ni navedena v Prilogi

1. Zaradi zagotavljanja usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija pri sprejemanju akcijskih programov iz člena 12 ali posebnih ukrepov iz člena 13 odloči, da so lahko države, ozemlja in regije, ki so upravičene do pomoči Skupnosti po drugih instrumentih zunanje pomoči Skupnosti in po Evropskem razvojnem skladu, upravičeni do ukrepov po tej uredbi, če je projekt ali program, ki se izvaja, globalne, regionalne ali čezmejne narave.

2. Za ta način financiranja se lahko predvidijo določbe v strateških dokumentih iz člena 7.

3. Določbe o upravičenosti iz člena 14 in določbe iz člena 21 v zvezi s sodelovanjem v postopkih javnega naročanja so prilagojene tako, da omogočajo dejansko udeležbo zadevnih držav, ozemelj in regij.

4. Pri programih, ki so financirani iz različnih instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo vse fizične in pravne osebe držav, ki izpolnjujejo pogoje v okviru različnih instrumentov.

Člen 28

Prekinitev pomoči Skupnosti

1. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme, brez poseganja v določbe v zvezi z začasno ustavitvijo pomoči, ki so določene v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter v pridružitvenih sporazumih, sklenjenih med partnerskimi državami in regijami, vse potrebne ukrepe v zvezi z vsako obliko pomoči Skupnosti, ki je bila dodeljena partnerski državi v okviru te uredbe, če partnerska država ne spoštuje načel iz člena 1.

2. V takšnih primerih se pomoč Skupnosti prvenstveno uporabi za podporo nevladnim akterjem pri ukrepih, katerih cilj je pospeševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpiranje procesa demokratizacije v partnerskih državah.

Člen 29

Finančna sredstva

1. Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 znašajo 11 181 000 000 EUR, in so razporejena, kakor sledi:

(a)	najmanj 95 % finančnih sredstev se dodeli državnim in večdržavnim programom iz člena 6(1)(a)(i);

(b)	največ 5 % finančnih sredstev se dodeli programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii).

2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega okvira.

Člen 30

Revizija

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poročilo o prvih treh letih izvajanja te uredbe, po potrebi z zakonodajnim predlogom o uvedbi vseh potrebnih sprememb instrumenta, vključno s finančno razporeditvijo iz člena 29(1).

Člen 31

Razveljavitev

1. S 1. januarjem 2007 se razveljavijo uredbe (EGS) št. 1762/92, (ES) št. 1734/94 in (ES) št. 1488/96.

2. Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravna dejanja in obveznosti za izvajanje proračuna v letih pred 2007.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 24. oktobra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. oktobra 2006.

(2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5) UL L 181, 1.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(6) UL L 182, 16.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).

(7) UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.

(8) UL L 12, 18.1.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.

(9) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(10) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(11) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(12) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(13) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(14) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(15) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

PRILOGA

Partnerske države iz člena 1

Alžirija