8.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/15

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), uvrščene pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 in s poreklom iz Indije (v nadaljevanju „dokončni izravnalni ukrepi“). Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu med 3,8 % in 19,1 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, s preostalo stopnjo dajatve 19,1 %, uvedeno na uvoz od vseh drugih družb.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije in Republike Koreje. Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu med 0 % in 62,6 % uvedeni na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije (v nadaljevanju „dokončni protidampinški ukrepi“), razen na uvoz petih indijskih družb (Ester Industries Limited (v nadaljevanju „Ester“), Flex Industries Limited (v nadaljevanju „Flex“), Garware Polyester Limited (v nadaljevanju „Garware“), MTZ Polyesters Limited (v nadaljevanju „MTZ“) in Polyplex Corporation Limited (v nadaljevanju „Polyplex“)), katerih zaveze so bile sprejete s Sklepom Komisije 2001/645/ES (4).

(3)

Treba je opomniti, da je družba, prej poznana kot MTZ Polyesters Limited, spremenila svoje ime. Njeno novo ime je MTZ Polyfilms Limited. Ta sprememba imena nikakor ni vplivala na ugotovitve Uredbe (ES) št. 2597/1999 in upravičenost družbe do individualne stopnje dajatve, ki se je za to družbo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom. Komisija je 17. februarja 2005 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5), objavila spremembo imena družbe MTZ. Treba je tudi opomniti, da je družba MTZ spremenila svoj naslov, ki je veljaven od julija 2005, ne da bi to vplivalo na lastništvo družbe, njeno strukturo ali delovanje. Naslov družbe se zato spremeni.

(4)

Uredbi Sveta (ES) št. 1975/2004 (6) in (ES) št. 1976/2004 (7) sta razširili dokončne izravnalne in protidampinške ukrepe na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije na uvoz enakega izdelka, ki se pošilja iz Brazilije in iz Izraela, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne.

(5)

Komisija je 28. junija 2002 (8) začela delni vmesni pregled, omejen le na dokončne izravnalne ukrepe in zlasti na preiskavo sprejemljivosti zavez, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik, v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. 365/2006 (9).

(6)

Komisija je 22. novembra 2003 (10) začela delni vmesni pregled, omejen le na dokončne protidampinške ukrepe. Ta preiskava se je zaključila z Uredbo Sveta (ES) št. 365/2006.

(7)

Komisija je 4. januarja 2005 (11) začela delni vmesni pregled, omejen le na stopnjo dokončnih protidampinških ukrepov. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. 365/2006, ki je spremenila stopnjo dokončnih protidampinških ukrepov.

(8)

Komisija je 23. avgusta 2005 (12) začela pregled uredb (ES) št. 1975/2004 in (ES) št. 1976/2004 samo v zvezi z vlogo izraelskega proizvajalca za izvzetje iz podaljšanih ukrepov. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. 101/2006.

(9)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (13) veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa Uredbe Sveta (ES) št. 2597/1999 v skladu s členom 18 osnovne uredbe od proizvajalcev Skupnosti podobnega izdelka, tj. DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH, Nuroll SpA in Toray Plastics Europe (v nadaljevanju „vložniki“). Vložniki predstavljajo znaten delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje folije iz PET Skupnosti.

(10)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov subvencioniranje in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(11)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 10(9) in 22(1) osnovne uredbe uradno obvestila vlado Indije („VI“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanjem, da bi se pojasnil položaj glede vsebine pritožbe in da bi se dosegla vzajemno dogovorjena rešitev. Vendar pa Komisija ni prejela odgovora VI glede svoje ponudbe za posvetovanje.

(12)

Komisija je preučila dokaze, ki so jih predložili vložniki, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe. Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija začela pregled zaradi izteka ukrepa Uredbe Sveta (ES) št. 2597/1999 z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije  (14).

(13)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004 (v nadaljevanju „obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OP“). Preiskava gibanj v smislu škode je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljevanju „obravnavano obdobje“).

(14)

Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, začetne dobavitelje, uporabnike in VI o začetku preiskave. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da so razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(15)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov folije iz PET v Indiji, ki so bili navedeni v zahtevku, so bili v obvestilu o začetku preiskave subvencioniranja v skladu s členom 27 osnovne uredbe predvideni postopki vzorčenja. Da bi se odločilo, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi se izbralo vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in zagotovijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih, ki se nanašajo na zadevni izdelek v OP. Po preiskavi predloženih podatkov in glede na visoko število proizvajalcev izvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bilo odločeno, da je vzorčenje potrebno.

(16)

Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile v roku obvestila o začetku postopka, poslala vprašalnik. Odgovore je prejela od štirih proizvajalcev Skupnosti, osmih proizvajalcev izvoznikov, enega uvoznika/uporabnika, enega začetnega dobavitelja in od VI.

(17)

Izmed osmih indijskih proizvajalcev izvoznikov so bile štiri družbe (Ester, Flex, Garware in Jindal Poly Films Limited (v nadaljevanju „Jindal“)) izbrane za vzorčenje. Za te se je ugotovilo, da sestavljajo najširši reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje in izvoza folije iz PET v Skupnost, kar bi se utemeljeno lahko preiskalo v razpoložljivem času v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe.

(18)

Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (15), obvestila, da je družba, prej poznana kot Jindal Polyester Limited, spremenila svoj naslov. Naslov družbe se zato spremeni.

(19)

Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (16), obvestila, da je družba, prej poznana kot Jindal Polyester Limited, spremenila svoje ime in se sedaj imenuje Jindal Poly Films Limited. Ime družbe se zato spremeni.

(20)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja in škode in tudi za ugotovitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava subvencioniranja in škode ter tega, ali bi ohranitev ukrepov bila v interesu Skupnosti. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(21)

V skladu s členom 30 osnovne uredbe so bili VI in druge zainteresirane stranke obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati nadaljnje ukrepe. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Določene stranke so predložile svoje pisne pripombe. Poleg tega so bila VI ponujena posvetovanja v skladu s členom 10(11) osnovne uredbe in ta jih je sprejela. Vsi predlogi in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(22)

Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je enak izdelek, kot ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 2597/1999, namreč folija iz PET, uvrščena pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 s poreklom iz Indije (v nadaljevanju „zadevni izdelek“).

(23)

Preiskava je tako kot prvotna preiskava potrdila, da imata tako zadevni izdelek in folija iz PET, proizvedena in prodajana na domačem trgu v Indiji, kot tudi folija iz PET, proizvedena in prodajana v Skupnosti s strani proizvajalcev Skupnosti, enake osnovne fizične značilnosti in sta zato podobna izdelka v smislu člena 1(5) osnovne uredbe.

(24)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(25)

Sheme od (a) do (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljevanju „Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča VI, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ti so povzeti v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in se redno posodabljajo. En dokument izvozne in uvozne politike se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom tega primera; tj. petletni načrt, ki se nanaša na obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007 (v nadaljevanju „politika EXIM 2002–2007“). Poleg tega VI določi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2002–2007, v „Priročnik postopkov – od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007, Zvezek I“ (v nadaljevanju „HOP I 2002–2007“) (17). Priročnik postopkov se prav tako redno posodablja.

(26)

Shema (f) temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se spreminja vsako leto z zakonom o zbiranju proračunskih sredstev.

(27)

Shema (g) temelji na točkah 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India) (v nadaljevanju „RBI“) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(28)

Shema (h) je ad hoc subvencija, za katero ni bila ugotovljena pravna podlaga v indijskem zakonu.

(29)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije je Komisija prav tako preiskala številne sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij s strani regionalnih vlad ali organov nekaterih indijskih držav.

(30)

Podroben opis te sheme vsebujejo odstavki 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2002–2007 in poglavja 4.1 do 4.30 HOP I 2002–2007.

(31)

Shemo ALS sestavlja šest podshem, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi (32). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki ali trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza ALS in do ALS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končne izvoznike, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 politike EXIM 2002–2007, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov (v nadaljevanju „EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza ALS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem ARO in vzajemnega notranjega akreditiva.

(32)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(33)

Od štirih vzorčnih proizvajalcev izvoznikov je v OP le eden uporabil ALS. Bolj natančno, ta proizvajalec izvoznik je uporabil dve podshemi, namreč zgoraj navedeni shemi (i) in (ii). Ta sodelujoči izvoznik je pojasnil, da se je leta 1999, v času dokončnih izravnalnih ukrepov, ko je uporabljal DEPB (Duty Entitlement Passbook Scheme), odločil, da bo prenehal uporabljati DEPB in namesto tega začel uporabljati ALS.

(34)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in potrošnje uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 HOP I 2002–2007) (v nadaljevanju „evidenca potrošnje“). Preverjanje je pokazalo, da družba ustrezno vodi evidenco potrošnje.

(35)

V zvezi z zgoraj navedeno podshemo (i) VI določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi VI na osnovi standardnih input-output normativov (v nadaljevanju „SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP I 2002–2007.

(36)

V primeru podsheme (ii) iz uvodne izjave (32) (ALS za letne potrebe) se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med uvoženimi surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 2002–2007).

(37)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(38)

Preverjanje je pokazalo, je bila določena stopnja potrošnje glavnih surovin, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, navedena v evidenci potrošnje, nižja od ustreznega SION. To pomeni, da je bilo sodelujočemu izvozniku po SION dovoljeno dajatev prosto uvoziti več navedenih surovin, kot se jih je dejansko potrebovalo v proizvodnem postopku. Družba je trdila, da bo VI prilagodila presežno korist, ko bodo dovoljenja potekla, tj. 30 mesecev po izdaji dovoljenj, glej (37) zgoraj, saj je običajna praksa, da se uporabi možnost dveh podaljšanj za 6 mesecev. Vendar glede na to, da je bilo prvo dovoljenje družbi izdano 31. januarja 2003, družba ni mogla utemeljiti svoje pritožbe v času preverjanja na kraju samem, ki so ga službe Komisije izvedle maja 2005. Decembra 2005, ko je družba ob razkritju dala pripombe, ni predložila nobenih dokazov, da je bil presežni odpust prilagojen. Ti SION so pripeljali do presežnega odpusta uvoznih dajatev. VI ni priskrbela dokaza, da je sistematično prilagajala presežni odpust, ko so dovoljenja potekla, niti da obstaja primeren sistem za prilagoditev presežnega odpusta.

(39)

Na podlagi razkritja je VI navedla, da je leta 2005 v treh primerih spremenila ALS, da bi lahko, med drugim, bolje nadzorovala uporabo ALS proizvajalcev izvoznikov in da bi spremembe in boljše metode nadzora preprečile presežen odpust. Zato je trdila, da nobena subvencija, odobrena v okviru ALS in vključena v izračun, ne bi smela biti izravnana.

(40)

Treba je opomniti, da so te spremembe ALS začele veljati šele po OP in po preveritvenem obisku služb Komisije in da njihove uporabe ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega je bil odstavek 4.26 HOP I 2002–2007 z javnim obvestilom, objavljenim 10. oktobra 2005, dopolnjen z naslednjim: „licenčni organ ukrepa proti pridobitelju licence tudi, če ne predloži pravilno izpolnjenega Dodatka 23 (drugo ime za evidenco potrošnje)“. Vendar pa ni navedeno, kakšni bi bili ti ukrepi.

(41)

Zato se šteje, da zgoraj omenjene spremembe, ki so jih uvedli indijski organi, niso bile preverjene. Zlasti niso navedene posledice, če evidenca potrošnje ni predložena. Sklepi, navedeni v nadaljevanju, zato temeljijo na ugotovitvah iz OP.

(42)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe ugodnost, tj. finančni prispevek VI, ki so ga koristili preiskovani izvozniki.

(43)

Poleg tega so ALS za fizični izvoz in ALS za letne potrebe očitno zakonsko odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in proti njim se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem.

(44)

Poleg tega se v tem primeru uporabljene podsheme ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Niso v skladu s strogimi predpisi, določenimi v Prilogi I, točka (i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. VI dejansko ni uporabila sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova teh preveč ugodnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega VI ne izvaja nobenega učinkovitega nadzora na osnovi evidence potrošnje.

(45)

Proti tem podshemam se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(46)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabil ALS, je bil izračunan, kakor sledi. Števec so opuščene uvozne dajatve (osnovna carina in posebna dodatna carina) za uvoženi material v okviru dveh podshem ALS, uporabljenih za zadevni izdelek v OP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe, se pristojbine, ki se obvezno plačajo za pridobitev subvencije, odštejejo od zneskov subvencije, če so bile vložene upravičene zahteve. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je imenovalec promet od izvoza zadevnega izdelka v OP.

(47)

Družba, ki je to shemo uporabila v OP, je prejela subvencijo 6,0 %.

(48)

Podroben opis DEPB je vsebovan v odstavku 4.3 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 4 HOP I 2002–2007. V času prvotne preiskave sta obstajali dve obliki DEPB – predizvozna in poizvozna. Aprila 2000 je bila predizvozna oblika DEPB prekinjena, zato je preiskava preučila le poizvozno obliko domnevne subvencije.

(49)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da so imele tri družbe v OP ugodnosti iz te sheme.

(50)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnimi izdelki. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne vsebnosti surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšen domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(51)

Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora podjetje izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom dati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka v okviru DEPB. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPB, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, VI ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPB. Primerna stopnja DEPB za izračun dajatve je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Zato višine dajatve ni možno spreminjati za nazaj.

(52)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, krediti DEPB lahko po obračunskem načelu knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, če izpolnjujejo obveznosti izvoza. Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen proizvodnih sredstev. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPB se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(53)

Vloga za kredite DEPB lahko zajema do 25 izvoznih poslov ali, če je vložena elektronsko, neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko ni strogih rokov za vlogo za kredite DEPB, ker se večina časovnih rokov, navedenih v poglavju 4.47 HOP I 2002–2007, vedno šteje od zadnjega izvoznega posla, ki je naveden v vlogi DEPB.

(54)

VI in en izvoznik sta službe Komisije opozorila, da bo ta shema kmalu prekinjena in jo bo nadomestila shema, domnevno „skladna s STO“ shemo. Prvotno je bilo načrtovano, da se DEPB izteče 1. aprila 2005. Ker pa nadomestna shema ni bila pripravljena za izvajanje, je bila DEPB podaljšana do 1. aprila 2006. Če nova shema ne bo pripravljena za začetek veljavnosti, bo DEPB ostala veljavna tako dolgo, kot bo potrebno.

(55)

Ob razkritju so VI in dva izvoznika, ki sta prejemala subvencije iz te sheme, predložili pripombe na zgornjo analizo DEPB. Trdili so, (i) da je kredite DEPB domnevno mogoče prejeti le, če je blago izvoženo in veljajo za surovinske materiale uvozne dajatve; (ii) je bila zadevna metodologija izračuna Komisije, ki je temeljila na „obračunskem“ načelu, v nasprotju z metodo iz prvotnega postopka iz leta 1999, ki je pripeljala do uvedbe dokončnih izravnalnih ukrepov in je temeljila na podlagi „prejemka“; (iii) zahtevali takojšen zaključek postopka glede DEPB, ker je VI objavila njegovo ukinitev s 1. aprilom 2006; in (iv) trdili, da bi nadaljnje upoštevanje pri izračunu pomenilo kršitev določb iz člena 27 ASCM v korist držav v razvoju.

(56)

Zgornje trditve (i) niti VI niti izvozniki niso nadalje utemeljili. Trditev je v vsakem primeru v nasprotju s preiskavo, ki je omenjena v uvodnih izjavah (50) do (53). Zato se ta trditev zavrne.

(57)

Kar zadeva trditev (ii), je treba povedati, da je namen metodologije, uporabljene v tej preiskavi, da bolje odrazi vpliv subvencioniranja o finančnem stanju sodelujočih izvoznikov v določenem obdobju preiskave. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. To med drugim potrjuje tudi knjiženje kreditov DEPB na podlagi vnaprejšnje vknjižbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi. Poleg tega je treba opomniti, da so to metodo službe Komisije že nekajkrat uporabile, zlasti v primeru sistema grafitnih elektrod (18), in da ta metoda ne vodi v popolnoma drugačno obravnavanje sheme, za katero je bilo dejansko možno od začetka sprejeti izravnalne ukrepe. Zato se ta trditev zavrne.

(58)

V zvezi s trditvijo (iii) je bilo resnično ugotovljeno, da je VI v preteklosti objavila odpravo DEPB. DEPB bi se moral ukiniti 31. marca 2005, vendar ga je VI podaljšala do 30. septembra. VI je nato dodatno podaljšala veljavnost sheme do 1. aprila 2006. V teh okoliščinah je še vedno negotovo, ali bo DEPB dejansko ukinjen s 1. aprilom 2006 (glej uvodno izjavo (123)).

(59)

V zvezi s trditvijo (iv) zgoraj je bilo ugotovljeno, da ni prišlo do kršitev določb iz člena 27 ASCM v korist držav v razvoju. Ta člen v bistvu ne izključuje, da članica STO sprejme izravnalne ukrepe proti škodljivim učinkom subvencioniranja druge članice. Ker je bilo ugotovljeno, da se lahko proti DEPB uvede izravnalni ukrep, se ta trditev zavrne.

(60)

DEPB zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPB je finančni prispevek VI, saj bo na koncu morda uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega DEPB kredit za izvoznika predstavlja ugodnost, ker izboljša likvidnost družbe.

(61)

Poleg tega je DEPB zakonsko odvisna od opravljenega izvoza in zato specifična, proti njej pa se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(62)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I, točka (i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so uporabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka, in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu Priloge I, točka (i), in prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPB ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB.

(63)

V skladu s členoma 2(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina izravnalnih subvencij izračunana glede na ugodnosti, dodeljene prejemniku, ki so bile ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se lahko VI odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(64)

V skladu z zgoraj navedenim se šteje za ustrezno, da se ugodnost iz DEPB oceni kot vsoto kreditov, prejetih za vse izvozne posle iz te sheme v obdobju preiskave.

(65)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec.

(66)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tri družbe so imele korist od te sheme med OP ter pridobile subvencije v obsegu med 9,0 % in 11,0 %.

(67)

Podrobni opisi teh shem so vsebovani v poglavjih 6 (SIUE) in 7 (SPEC) politike EXIM 2002–2007 in HOP I 2002–2007.

(68)

Z izjemo izključno trgovskih podjetij so lahko v SPEC ali SIUE vključene vse družbe, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Ugotovljeno je bilo, da je imela ena družba v OP korist od SIUE.

(69)

SPEC so posebej zasnovane prostocarinske enklave, ki se po politiki EXIM 2002–2007 štejejo za tuje ozemlje za namene trgovinskih operacij, dajatev in davkov.

(70)

Po drugi strani so SIUE geografsko prožnejše in se lahko ustanovijo kjer koli v Indiji. Ta shema dopolnjuje SPEC.

(71)

Vloga za status IUE ali PEC mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo vlogo družbe, so pogoji za sprejem posredovani družbi. Sporazum o priznanju statusa PEC/IUE družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(72)

Ključna obveznost IUE ali PEC, kot je določeno v politiki EXIM 2002–2007, je doseči neto devizni zaslužek (v nadaljevanju „NDZ“), kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(73)

Enote IUE/PEC so upravičene do naslednjih koncesij:

(74)

Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci. Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi ustrezno poslovno knjigo vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza. Ti dokumenti se po potrebi periodično predložijo pristojnim organom (v nadaljevanju „četrtletna in letna poročila o napredku“). Vendar pa se „na nobeni točki [od enote iz sheme IUE ali PEC] ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“, odstavek 10.2 Dodatka 14-I in odstavek 13.2 Dodatka 14-II k HOP I 2002–2007.

(75)

Domača prodaja se odpremi in registrira na osnovi samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk IUE nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je stalno nameščen pri IUE.

(76)

V tem primeru je le eden izmed sodelujočih izvoznikov v enem delu OP uporabljal SIUE. Ker SPEC ni bila uporabljena, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. Sodelujoči izvoznik, ki je uporabljal IUE, je shemo uporabljal za uvoz proizvodnih sredstev brez uvoznih dajatev in za prejemanje povračila centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago. Ta izvoznik ni koristil oprostitve uvoznih dajatev na surovine, ker obrat IUE za surovino, potrebno pri proizvodnji folije iz PET, uporablja PET v obliki zrnc. Ta PET v obliki zrnc se proizvaja v drugem obratu družbe, in sicer iz surovin, kupljenih v okviru ALS. Tako je družba uporabila ugodnosti, opisane pod (i) in (iii) v uvodni izjavi (73) zgoraj.

(77)

Družba, ki je koristila ugodnosti v okviru IUE, je dala pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(78)

Oprostitev IUE dveh vrst uvoznih dajatev (v nadaljevanju „osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“) in povračilo centralnega prometnega davka so finančni prispevek VI v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako IUE omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker ta ohranja likvidnost, saj ji ni treba plačati dajatev, ki bi običajno zapadle, in dobi povrnjen prometni davek.

(79)

Tako oprostitev osnovne carine in posebne dodatne carine ter povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj IUE, kot je določen v odstavku 6.1 politike EXIM 2002–2007, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(80)

Poleg tega je bilo potrjeno, da VI nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, za ugotavljanje, ali so bile brez carine in davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega oprostitev dajatev za produkcijska sredstva jasno ni dovoljena shema za povračilo dajatev.

(81)

VI ni izvedla dodatne preiskave na osnovi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta.

(82)

Zato je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka skupnemu odpustu uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, ter povračilu prometnega davka, ki sta nastala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(83)

Števec je bil izračunan, kot sledi. Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabil to shemo, je bil izračunan na osnovi povračila prometnega davka za nakupe za proizvodni sektor, tj. med drugim za dele in embalažni material, v času obdobja preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(84)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako dobljena stopnja subvencije znaša 0,02 %.

(85)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je ugodnost za družbo, ki je uporabila to shemo, izračunana na osnovi višine neplačanih carin na uvožena proizvodna sredstva in zneska povrnjenega prometnega davka na nakup proizvodnih sredstev med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnih proizvodnih sredstev v industriji zadevnega izdelka. Tako izračunan znesek, ki velja za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da odraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako ugotovi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. Pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako da je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet sektorja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako dobljena stopnja subvencije znaša 5,0 %.

(86)

Tako skupna stopnja subvencije v okviru SIUE za zadevno družbo znaša 5 %.

(87)

Podroben opis SPIPS je vsebovan v poglavju 5 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 5 HOP I 2002–2007.

(88)

Proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci in dobavitelji storitev, so upravičeni do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da so imele štiri vzorčne družbe v OP ugodnosti od te sheme.

(89)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz proizvodnih sredstev (novih in – od aprila 2003 – do deset let starih že rabljenih proizvodnih sredstev) po znižani stopnji dajatve. V ta namen VI po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje SPIPS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vsa proizvodna sredstva, uvožena po tej shemi. Do 31. marca 2000 je veljala 11 % stopnja dajatve (vključno z 10 % dodatno dajatvijo) in, v primeru uvozov z visoko vrednostjo, nična stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabljati za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(90)

Po razkritju je VI trdila, da pri dodatku obresti za določitev celotnega zneska ugodnosti ni razloga za predpostavko, da je družba s posojili financirala celoten znesek posebne dodatne carine in da je treba zato upoštevati stopnjo dolga posamezne družbe v obdobju preiskave ter za izračun uporabiti le sorazmeren znesek.

(91)

Šteje se, da bi stroški nastali ne glede na to, ali si je družba izposodila denar ali uporabila svoja lastna sredstva za financiranje. Če družba vzame posojilo, je ta strošek plačilo obresti za posojilo. Če financira iz lastnih sredstev, gre za stroške, ki nastanejo zaradi izpada naložbenega donosa. Utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(92)

Tri družbe, ki so koristile ugodnosti v okviru SPIPS, so dale manjše pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(93)

EPCG zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek VI, ker ta koncesija zmanjša prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(94)

Poleg tega je SPIPS zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(95)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v Prilogi I, točka (i), k osnovni uredbi, ne zajemajo proizvodnih sredstev, ker se ne uporabljajo pri proizvodnji izvoženih izdelkov.

(96)

Števec je bil izračunan, kot sledi. Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvožena proizvodna sredstva v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnih proizvodnih sredstev v industriji folije iz PET. Obresti so bile dodane temu znesku, da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(97)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Subvencije, ki so jih dobile štiri vzorčne družbe, so znašale med 1,3 % in 2,7 %.

(98)

Pravno podlago za to shemo vsebujejo odstavki 4.2.1 do 4.2.7 politike EXIM 2002–2007 in odstavki 4.31 do 4.36 HOP I 2002–2007.

(99)

Ker nobena od štirih vzorčnih družb ni koristila ugodnosti v okviru DFRC, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov DFRC.

(100)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 (v nadaljevanju „ZDD“), ki ga vsako leto dopolnjuje Zakon o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Družbe izvoznice lahko zahtevajo davčno oprostitev v skladu z oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona o davku na dohodek.

(101)

Ker nobena od štirih vzorčnih družb ni koristila ugodnosti v skladu z oddelki 10A in 10B Zakona o davku na dohodek, ni potrebna nadaljnja analiza uvedbe izravnalnih ukrepov iz oddelkov 10A in 10B Zakona o davku na dohodek.

(102)

Dva preiskovana izvoznika sta navedla, da sta bila deležna ugodnosti od delne oprostitve davka od dohodka na dobiček, ustvarjen z izvozom med OP, v skladu z oddelkom 80HHC Zakona o davku na dohodek. Vendar glede na to, da je bila ta določba Zakona o davku na dohodek odpravljena po poslovnem letu, ki je trajalo od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005, vložniki po 31. marcu 2004 ne bodo imeli nobenih ugodnosti več. Za ugodnosti iz oddelka 80HHC Zakona o davku na dohodek zato v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ne smejo biti uvedeni izravnalni ukrepi.

(103)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002–03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003–04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke (v nadaljevanju „RBI“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(104)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da so imele tri družbe v OP ugodnosti iz te sheme.

(105)

V okviru te sheme RBI obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. SIK sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za gibljiva sredstva z namenom financiranja izvoznih terjatev. RBI bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(106)

Zaradi teh Master Circulars RBI lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene izključno pod tržnimi pogoji.

(107)

Dve družbi, ki sta koristili ugodnosti v okviru SIK, sta dali manjše pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(108)

Prvič, z znižanjem stroškov financiranja v primerjavi z obrestnimi merami na trgu prinašajo zgoraj navedene preferencialne obrestne mere takemu izvozniku ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru SIK dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. RBI je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe, in usmerja komercialne banke, da družbam izvoznicam odobrijo preferenčno financiranje. To preferenčno financiranje pomeni isto kot subvencija, ki se šteje za specifično in proti njej se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(109)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v OP, in zneskom, ki bi bil plačljiv, če bi se uporabljale enake obrestne mere, kot veljajo za običajne komercialne kredite, ki so jih uporabljale posamezne družbe. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Štiri vzorčne družbe so koristile ugodnosti iz SIK. Prejele so subvencije med 0,01 % in 1,3 %.

(110)

Ker nobena od štirih vzorčnih družb ni koristila ugodnosti v okviru ad hoc sheme, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(111)

Ugotovljeno je bilo, da ni noben proizvajalec izvoznik uporabil paketne sheme spodbud vlade Utar Pradeš.

(112)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, dodeljuje vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena; „shema 1993“ je veljala od 1. oktobra 1993 do 31. marca 2001, nazadnje je bila spremenjena 31. marca 2001, ko je bila uvedena „shema 2001“, ki bo veljala do 31. marca 2006. PSS vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne naslednje: (i) oprostitev lokalnega prometnega davka in (ii) povračilo davka, imenovanega davek „octroi“.

(113)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe vlagati v slabše razvita območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali razvejanost obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud je območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(114)

Oprostitev lokalnega prometnega davka – za blago je treba običajno plačati centralni prometni davek (v primeru meddržavne prodaje) ali državni prometni davek (za prodajo znotraj držav) na različnih ravneh, odvisno od države/držav, v kateri(-h) poteka poslovanje. Za uvoz ali izvoz blaga se ne plača prometni davek, medtem ko se plača za domačo prodajo prometni davek po veljavni stopnji. V okviru sheme oprostitve davka pooblaščene enote niso dolžne pobirati prometni davek na prodajne transakcije. Podobno so pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Medtem ko prodajna transakcija ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščeni prodajni enoti, pa velja ravno nasprotno za pooblaščeno enoto za nakup, ki ji nakupna transakcija dodeljuje ugodnost. Dve od štirih vzorčnih družb sta imeli po eno enoto, ki je bila v OP upravičena do PSS vlade Maharaštre. V okviru te sheme sta bili ti dve enoti oproščeni prometnega davka za nekatere od svojih nakupov od dobavitelja, ki je upravičen do sheme oprostitve davka.

(115)

Povračilo davka „octroi“ – „octroi“ je davek, ki ga pobirajo lokalne vlade, vključno z vlado Maharaštre, za blago, ki vstopi na ozemlje določenega mesta ali okrožja. Industrijska podjetja lahko od vlade Maharaštre zahtevajo povračilo davka „octroi“, če je njihov obrat v določenih mestih ali okrožjih znotraj ozemlja države. Celoten znesek povračila ne sme preseči 100 % naložb v osnovna sredstva. Ugotovljeno je bilo, da je od dveh zgoraj omenjenih družb z enoto, upravičeno do PSS vlade Maharaštre v OP, pri vladi Maharaštre le ena družba uveljavljala povračilo davka „octroi“.

(116)

Družba, ki je koristila ugodnosti v okviru PSS vlade Maharaštre, je dala manjše pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(117)

PSS vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dve zgoraj preučeni podshemi predstavljata finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev/povračilo družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(118)

Shema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja koristi je drugačna glede na zadevno območje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je shema specifična in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(119)

Kar zadeva oprostitev plačila prometnega davka je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru sheme ostal neplačan. Podobno je bilo pri davku „octroi“, korist izvoznika je bila izračunana kot znesek davka „octroi“, povrnjenega v OP. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (imenovalec) dodeljeni na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine. V tem obdobju sta dve družbi koristili subvencije iz teh shem. Prejeli sta subvencije v višini 1,6 %.

(120)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za preiskovane proizvajalce izvoznike znaša med 11,7 % in 15,2 %. Ti zneski subvencije presegajo prag de minimis, naveden v členu 14(5)(a) in (b) osnovne uredbe.

(121)

Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje v OP nadaljevalo.

(122)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko vodil v nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da so v OP vzorčni indijski izvozniki zadevnega izdelka še naprej koristili subvencioniranje, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijskih organov. Razen pri eni družbi so bile stopnje subvencioniranja, ki so bile ugotovljene med pregledom, višje od stopenj, ugotovljenih med prvotno preiskavo. Medtem ko so bili nekateri programi, proti katerim so bili leta 1999 uvedeni izravnalni ukrepi (kot DEPB pred izvozom), prekinjeni, je bilo v sedanji preiskavi za druge programe, ki jih leta 1999 ni bilo (kot ALS), ugotovljeno, da se lahko proti njim uvedejo izravnalni ukrepi. Zgoraj analizirane subvencijske sheme se koristijo še naprej. Razen DEPB (glej uvodno izjavo (54)) ni nobenega dokaza, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni. Po izjavah vlade Maharaštre je v načrtu, da nadomestna shema DEPB ne bo začela veljati pred 1. aprilom 2006. Oceno stanja, ki je posledica zamenjave DEPB s shemo, ki je „domnevno združljiva s STO“, o kateri Komisija nima nobenih podatkov, bo treba izvesti pravočasno. Treba je omeniti, da je en sodelujoči izvoznik, ki je prej prejemal subvencije v okviru DEPB, v OP te preiskave navedenih subvencij ni več prejemal (glej uvodno izjavo (33)). Vendar je imel ta izvoznik v OP sedanje preiskave ugodnosti od ALS, ki je tudi vrsta sheme za povračilo dajatev. V primeru, da bi bil DEPB 1. aprila 2006 ukinjen in po tem datumu izvozniku ne bi bile več dodeljene ugodnosti, se šteje, da obstaja z obstojem alternativne sheme subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, (ALS) verjetnost nadaljevanja subvencioniranja blizu stopnje, ugotovljene za DEPB. Medtem bodo izvozniki zadevnega izdelka še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Treba je tudi opozoriti, da so vsi izvozniki zadevnega izdelka upravičeni do številnih programov v preiskavi. V teh okoliščinah se zdi smiselno skleniti, da se bo subvencioniranje verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(124)

Ker je bilo dokazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo v času pregleda, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovnega pojava subvencioniranja nepomembno.

(125)

V Skupnosti podoben izdelek izdeluje 10 proizvajalcev, ki sestavljajo celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(126)

Treba je opomniti, da je v prvotni preiskavi industrijo Skupnosti sestavljalo osem proizvajalcev. Sedež dveh novih proizvajalcev je v novih državah članicah. Šest od teh družb ni podprlo zahtevka in ni sodelovalo pri preiskavi v zvezi s pregledom. Naslednji štirje proizvajalci so podprli pritožbo in se strinjali s sodelovanjem:

(127)

Te družbe so v celoti sodelovale pri preiskavi. Predstavljale so 86 % celotne proizvodnje Skupnosti v OP.

(128)

Zato se šteje, da predstavljajo štirje zgoraj navedeni proizvajalci Skupnosti glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka Skupnosti. Zato se šteje, da sestavljajo štiri zgoraj navedene družbe industrijo Skupnosti v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovane kot „industrija Skupnosti“.

(129)

Naslednja gibanja cene temeljijo na uvoznih cenah, določenih na podlagi podatkov Eurostata, in vključujejo tako konvencionalne kot protidampinške dajatve, kjer je primerno, in ocenjene stroške, nastale po uvozu.

(130)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, podatkov Eurostata za celoten uvoz EU in obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti.

(131)

Med letom 2001 in OP se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 7 %. Potrošnja je ostala med letoma 2001 in 2002 relativno stabilna, med letoma 2002 in 2003 je padla za 6 odstotnih točk in se nazadnje v OP zmanjšala za eno odstotno točko.

(132)

Obseg uvoza s poreklom iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal za 107 % in med OP dosegel raven 12 679 ton, kar ustreza tržnemu deležu 5 %. Med OP prvotne preiskave je znašal tržni delež zadevne države 9,6 %, vendar je leta 2001, po uvedbi ukrepov, padel na 2,3 %.

(133)

Cene uvoza iz zadevne države so se med letoma 2001 in 2003, to je po uvedbi dokončnih izravnalnih ukrepov, rahlo povišale, namreč za 2 odstotni točki, nato pa v OP znižale za 5 odstotnih točk.

(134)

Na podlagi primerjave posameznega modela je preiskava pokazala, da je uvoz iz zadevne države v OP nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, in sicer za 2 % do 21 %, odvisno od sodelujočega izvoznika. Primerjava je bila izvedena na podlagi dejanskih izvoznih cen sodelujočih izvoznikov v Skupnost. Preiskava iz uvodnih izjav (5), (6) in (7) je pokazala, da je bil velik del izvoznih cen v Skupnost tik nad najnižjimi uvoznimi cenami (v nadaljevanju „NUC“), kar je bilo določeno z zavezami, ki so bile sprejete v smislu dokončnih protidampinških ukrepov (glej uvodno izjavo (2)), in da so bile indijske izvozne cene v druge tretje države znatno nižje od cen za Skupnost. Če bi se izračun nelojalnega nižanja cen opravil na podlagi izvoznih cen v druge tretje države, bi bile stopnje nelojalnega nižanja cen višje od zgoraj omenjenih.

(135)

V preiskavi iz uvodne izjave (6) je bilo ugotovljeno, da so bile zaveze neprimerne za zadevni izdelek in da bi jih bilo treba umakniti. Te prvine v veliki meri pojasnijo gibanja, ugotovljena zgoraj v zvezi z uvozom iz Indije, in tudi razlog, zakaj si industrija Skupnosti ni popolnoma opomogla od preteklega subvencioniranja (glej uvodno izjavo (161)).

(136)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (4), je bilo nadalje ugotovljeno, da je izogibanje prvotnim ukrepom, ki zadevajo uvoz iz Indije, potekalo prek Brazilije in Izraela. Zato so bili ukrepi, uvedeni na uvoz s poreklom iz Indije, novembra 2004 razširjeni na uvoz enake folije iz PET, poslane iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je njeno poreklo deklarirano v Braziliji ali Izraelu ali ne, razen tistih izdelkov, ki sta jih proizvedla resnični brazilski in resnični izraelski proizvajalec. Kot je navedeno v uvodni izjavi (8), je bil drugi izraelski proizvajalec izvzet iz obstoječih ukrepov. Pri dveh zgoraj omenjenih postopkih je bilo dokazano, da je bil zelo omejeni obseg uvoza iz Brazilije (okoli 10 ton) in Izraela (okoli 180 ton) v Skupnost leta 2003 pripisan resničnemu brazilskemu in izraelskemu proizvajalcu. Treba je opozoriti, da je datum zgoraj omenjene razširitve protidampinških in izravnalnih ukrepov poznejši od gibanj, opisanih v uvodnih izjavah (137) in (138).

(137)

Obseg uvoza iz Brazilije se je med letoma 2001 in 2002 podvojil, se leta 2003 rahlo zmanjšal, in v OP še naprej padal, tako da je dosegel raven blizu tisti iz leta 2001, morebiti zaradi zgoraj omenjene preiskave proti izogibanju, ki se je začela tekom leta 2004. Podobno se je tržni delež uvoza iz Brazilije povečal z 0,5 % leta 2001 na 0,9 % leta 2002, preden je med OP padel na 0,5 %. Cene uvoza iz Brazilije so bile leta 2001 zelo nizke. Te uvozne cene so se v zadevnem obdobju povišale in dosegle raven okoli 1 800 EUR/tono, kar je rahlo pod uvoznimi cenami iz Indije.

(138)

Obseg uvoza iz Izraela se je enakomerno povečeval, in sicer s 3 600 ton leta 2001 na okoli 4 800 ton v OP. Tržni delež uvoza iz Izraela se je povečal z 1,3 % leta 2001 na 1,9 % v OP. Uvozne cene iz Izraela so se zmanjšale z okoli 2 000 EUR/tono leta 2001 na okoli 1 800 EUR/tono v OP. Izraelska izvozna cena med OP je rahlo pod uvoznimi cenami iz Indije.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (2), je Svet leta 2001 uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz folije iz PET s poreklom iz Republike Koreje v obliki stopenj dajatve ad valorem, ki znaša med 0 in 13,4 %. Količine folije iz PET, uvožene v Skupnost iz Republike Koreje, so se zmanjšale z okoli 34 000 ton leta 2001 na 23 200 ton v OP, po uvedbi zgoraj omenjenih ukrepov. Tudi tržni delež korejskih izdelkov se je med letom 2001 in OP zmanjšal za okoli 3 odstotne točke. Cene korejskih izdelkov so se med letoma 2001 in 2002 znižale za 7 %, se leta 2003 povišale za 3 odstotne točke in v OP še za eno odstotno točko. Na podlagi podatkov Eurostat so bile korejske izvozne cene vseskozi nad indijskimi izvoznimi cenami, vendar pod cenami industrije Skupnosti.

(140)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso omenjene, se je leta 2001 zmanjšal z okoli 41 000 ton, kar ustreza tržnemu deležu 15 %, na okoli 40 000 ton v OP, kar ustreza tržnemu deležu 16 %. Tržni delež se je povečal, ker se je potrošnja (imenovalec) zmanjšala več kot zgoraj navedeni uvoz (števec). Povprečne cene uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso omenjene, so se leta 2001 najprej povišale z okoli 5 300 EUR/tono na okoli 6 000 EUR/tono v letu 2002, in se nato v OP znižale na okoli 4 800 EUR/tono. Take cene so znatno nad cenami tako Indije kot industrije Skupnosti. Med temi tretjimi državami je bila glavna posamezna država izvoznica v Skupnost ZDA, z obsegom izvoza okoli 17 500 ton med OP. Cene uvoza iz ZDA v Skupnost (okoli 6 700 EUR/tono v OP) so bile tudi znatno nad cenami uvoza iz zadevne države in zgoraj navedenimi cenami industrije Skupnosti v OP.

(141)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(142)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je leta 2002 v primerjavi z letom 2001 povečala za 10 %, pred tem pa se je znižala in v naslednjih letih ostala na ravni iz leta 2001.

(143)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2001 in OP rahlo zmanjšala (za 3 %). Ker je proizvodnja ostala stabilna, medtem ko se je hkrati rahlo zmanjšala zmogljivost, se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti rahlo povečala.

(144)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti se je po znatnem povečanju leta 2002 v primerjavi z 2001 neprekinjeno zmanjševala. V OP je bila raven zalog za 28 % nižja kot leta 2001. Vendar pa podatek o ravni zalog nima velikega pomena, saj se ta podoben izdelek običajno proizvaja po naročilu.

(145)

Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim kupcem na trgu Skupnosti se je leta 2002, po uvedbi ukrepov, najprej povečala, vendar se je nato med letom 2002 in OP zmanjšala za 12 odstotnih točk.

(146)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med letom 2001 in OP zmanjšal za okoli 2 odstotni točki. Industrija Skupnosti je leta 2002 pridobila okoli 4 odstotne točke, po uvedbi tako izravnalnih kot protidampinških ukrepov, leta 2003 izgubila skoraj 5 odstotnih točk in v OP izgubila še nadaljnjo 1 odstotno točko. To gibanje in dosežena stopnja sta pokazala določene izboljšave v zvezi s tistima, ki sta bila ugotovljena pred uvedbo izravnalnih ukrepov, ko je tržni delež industrije Skupnosti padel z okoli 57 % na okoli 50 %.

(147)

Med letom 2001 in OP se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 7 %. Industrija Skupnosti je izgubila okoli 2 odstotni točki tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 2,7 odstotne točke tržnega deleža.

(148)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med 2001 in OP zmanjšala za 8 %.

(149)

Produktivnost delovne sile v industriji Skupnosti, merjene z donosom po zaposleni osebi na leto, je med letom 2001 in OP narasla za 8 %.

(150)

Cene na enoto industrije Skupnosti so se zvišale za okoli 4 % med 2001 in OP. Ta razvoj cen je v glavnem v skladu z razvojem stroškov proizvodnje in cenami glavnih surovin, ki prav tako kažejo povečanje proti koncu zadevnega obdobja.

(151)

Med letom 2001 in OP se je povprečna plača zaposlenega povišala za 12 %, številka, ki presega stopnjo rasti povprečne nominalne enote stroškov dela (6 %), ki je bila ugotovljena v istem obdobju v gospodarstvu Skupnosti v celoti.

(152)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, se je od leta 2002 stalno zmanjševal. Povečanje leta 2002 se lahko za enega proizvajalca pojasni z naložbami v obrate in stroje, za drugega pa z naložbo za lažje zaprtje nekaterih proizvodnih linij.

(153)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti je, medtem ko je kazala postopno izboljšanje v obravnavanem obdobju, med letom 2001 (-5,2 %) in OP (-2,5 %) ostala negativna. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti naložb, je sledila gibanju omenjene dobičkonosnosti čez celo zadevno obdobje.

(154)

Stanje denarnega toka se je poslabšalo med letom 2001 in OP, predvsem zaradi drugih nedenarnih postavk, kot so amortizacija sredstev in gibanje zalog.

(155)

Preiskava je pokazala, da je težko finančno stanje proizvajalcev Skupnosti negativno vplivalo na kapitalske zahteve. Čeprav je več teh družb del velikih družb, kapitalske zahteve niso vedno izpolnjene do želene ravni, ker so finančna sredstva običajno dodeljena najbolj dobičkonosnim družbam. Ta relativna nesposobnost zbiranja kapitala je lahko povezana z zmanjšanjem naložb, kar je utemeljeno v uvodni izjavi (152).

(156)

Kar zadeva vpliv obsega dejanske stopnje subvenconiranja na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen uvoza iz zadevne države, ta vpliv ni zanemarljiv, zlasti pri transparentnih in torej glede cen občutljivih trgih, kot je trg zadevnega izdelka.

(157)

Zgoraj preučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav gospodarskega in finančnega stanja industrije Skupnosti po uvedbi izravnalnih ukrepov leta 1999 in po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2001, vendar tudi dokazujejo, da je industrija Skupnosti še vedno občutljiva in ranljiva.

(158)

Kot je razvidno iz uvodnih izjav (132) do (135), se je obseg uvoza iz zadevne države med letom 2001 in OP podvojil. Dejstvo, da se je potrošnja v istem obdobju zmanjšala za 7 %, je vodilo do visokega povečanja tržnega deleža indijskih izvoznikov, in sicer od 2,3 % leta 2001 na 5 % v OP. Istočasno so indijske izvozne cene v Skupnost ostale relativno stabilne, in sicer na stopnji okoli 2 000 EUR/tono in s tem v veliki meri nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(159)

Med letom 2001 in OP so se naslednji kazalniki razvijali pozitivno: izkoriščenost zmogljivosti in produktivnost industrije Skupnosti sta se povečali, končne zaloge pa so se zmanjšale. Cene na enoto so se med letom 2001 in OP povišale v skladu s stroški surovin, dobičkonosnost se je sicer izboljšala, vendar je v OP ostala negativna, kakor tudi donosnost naložb. Plače so se razvijale pozitivno.

(160)

Nasprotno pa so se naslednji kazalniki razvijali negativno: tržni delež industrije Skupnosti se je rahlo zmanjšal, prav tako tudi proizvodnja in proizvodna zmogljivost, obseg prodaje, zaposlenost, celotni denarni tok ter naložbe. Zato je industrija Skupnosti od leta 2001 kazala mešana gibanja: medtem ko nekateri kazalniki kažejo pozitivno gibanje, številni drugi pričajo o negativnem gibanju.

(161)

Pri primerjavi zgoraj navedenih gibanj s tistimi, opisanimi v Uredbi, ki uvaja začasne in dokončne izravnalne ukrepe, je ocena ponovno mešana. Kar zadeva tržni delež, je industrija Skupnosti med 2001 in OP izgubila le okoli 2 odstotni točki, medtem ko je štiri leta pred sprejetjem dokončnih izravnalnih ukrepov izgubila skoraj 7 odstotnih točk. Zato se lahko šteje, da so ukrepi dosegli enega izmed svojih ciljev, namreč upočasniti padanje tržnega deleža. Po drugi strani pa je dobičkonosnost industrije Skupnosti slabša v OP kot pred uvedbo dokončnih izravnalnih ukrepov. Če ne bi prišlo do izogibanja ukrepom z uvozom iz Brazilije in Izraela, bi lahko bil položaj še ugodnejši. Treba je tudi opomniti, da je bila učinkovitost ukrepov in s tem tudi njihov sanacijski učinek na škodljive razmere industrije Skupnosti huje ogrožena zaradi dejstva, da zaveze niso bile ustrezno izpolnjene, kakor je navedeno v uvodni izjavi (135).

(162)

Zato se sklene, da se položaj industrije Skupnosti ni izboljšal v takšni meri, kot bi lahko pričakovali po uvedbi dokončnih izravnalnih in protidampinških ukrepov. Industrija Skupnosti je zato še vedno v ranljivem položaju.

(163)

Poleg izogibanja prvotnim ukrepom in dejstva, da zaveza ni dosegla želenega učinka, se je preučilo tudi, ali bi lahko drugi dejavniki, kot npr. uvoz iz drugih držav ali morebiti neučinkovitost industrije Skupnosti, pojasnili njen trajno slab finančni položaj. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da ne gre izključiti dejstva, da sta uvoz iz Republike Koreje in zmanjšana potrošnja v določeni meri vplivala na ranljiv položaj. Vendar ta dva dejavnika sama po sebi ne pojasnita trenutnega položaja industrije Skupnosti. Kar je v končni fazi pomembno, pa je, kako bi se industrija Skupnosti razvijala, če ne bi bilo izravnalnih ukrepov, in ali obstaja verjetnost ponovnega pojava škode. To vprašanje bo obravnavano v oddelku v nadaljevanju.

(164)

Po razkritju sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da so uvoz iz ZDA, povečanje plač industrije Skupnosti in zmanjšanje potrošnje Skupnosti dejavniki, ki znatno vplivajo na ranljiv položaj industrije Skupnosti. Glede uvoza iz ZDA je treba opozoriti (glej uvodno izjavo (140)), da so bile cene uvoza iz ZDA v Skupnost v OP v povprečju znatno nad cenami uvoza iz zadevne države in tudi nad cenami industrije Skupnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile čez celo zadevno obdobje cene uvoza iz te države znatno nad zgoraj omenjenimi cenami. Zato se lahko razumno sklene, da ta dejavnik ni negativno vplival na stanje industrije Skupnosti. Glede povečanja plače na zaposlenega med zadevnim obdobjem (12 %) je treba omeniti, da vsakršen negativni vpliv tega dejavnika na položaj industrije Skupnosti v veliki meri odtehta vzporedni padec ravni zaposlenosti v zadevnem obdobju, kar pomeni povečanje stroškov dela le za 3,3 %. Zato trditev, da ta dejavnik znatno vpliva na položaj industrije Skupnosti, ne more biti sprejet. Glede zmanjšanja potrošnje je bilo zgoraj resnično ugotovljeno, da je ta dejavnik v določeni meri vplival na ranljiv položaj industrije Skupnosti. Vendar se ta dejavnik ne more šteti za znatnega glede na dejstvo, da je znašalo zmanjšanje obsega prodaje nepovezanim kupcem industrije Skupnosti komaj 2 % v primerjavi s 7-odstotnim zmanjšanjem potrošnje. Glede na ugotovitve iz oddelkov F in G ter na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da uvoz iz ZDA ni mogel negativno vplivati na položaj industrije Skupnosti in da bi lahko prej omenjena dejavnika v najboljšem primeru igrala le manjšo vlogo.

(165)

Kot smo lahko opazili, je uvedba izravnalnih ukrepov omogočila okrevanje od škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, le v določeni meri. Zaradi številnih zgoraj omenjenih prvin je industrija Skupnosti še vedno občutljiva in ranljiva. Zato so bili preučeni različni dejavniki, da se določi, ali bi položaj industrije Skupnosti ostal nespremenjen, se bi izboljšal ali poslabšal, če bi se veljavnost ukrepov iztekla.

(166)

Preučitev, ali obstaja verjetnost, da se bo škoda v primeru razveljavitve ukrepov nadaljevala in/ali ponovno pojavila, je temeljila zlasti na razpoložljivih informacijah, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Prav tako so bili preučeni podatki Eurostata v zvezi z uvoznimi cenami izvoznikov, razen sodelujočega izvoznika. Preučeni so bili obnašanje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen za druge izvozne trge, izvoznih cen v Skupnost, proizvodna zmogljivost ter zaloge. Ocenjen je bil tudi morebitni vpliv razveljavitve ukrepov na cene drugega uvoza.

(167)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna cena indijskega izvoza za države nečlanice bistveno pod povprečno izvozno ceno za Skupnost in tudi pod cenami na domačem trgu. Prodaja indijskih izvoznikov v države nečlanice se je odvijala v znatnih količinah, kar je predstavljalo 73 % celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi iztek veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Skupnosti po ravneh cene, ki bi bile še vedno pod trenutnimi ravnmi cene izvoza Skupnosti, tudi če bi jih povišali.

(168)

Povprečno so sodelujoči indijski proizvajalci imeli veliko neizkoriščenih zmogljivosti, ki so skoraj trikrat večje od izvožene količine v Skupnost v OP. Poleg tega so povprečne zaloge končnih izdelkov precejšnje, konec OP so predstavljale 16 % obsega izvoza v Skupnost. Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v ES, zlasti ker ni kazalnikov, ki bi kazali, da lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirajo morebitno dodatno proizvodnjo. V zvezi s tem je treba opomniti, da je zelo neverjetno, da bi bil domači trg v Indiji zaradi prisotnosti vsaj štirih drugih konkurenčnih proizvajalcev sposoben absorbirati vse neizkoriščene zmogljivosti teh štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(169)

Proizvajalci zadevne države imajo možnost povečati in/ali preusmeriti svoj obseg izvoza na trg Skupnosti. Preiskava je pokazala, da so na podlagi primerljivih vrst izdelka sodelujoči proizvajalci izvozniki prodali zadevni izdelek po znatno nižji ceni kot industrija Skupnosti (nelojalno nižanje cen znaša med 2 % in 21 %). Te nizke cene bi zadevna država po vsej verjetnosti še naprej zaračunavala ali pa bi jih še zmanjšala v skladu z nižjimi cenami, ki jih zaračunava v drugih delih sveta, kot je omenjeno v uvodni izjavi (134), tudi z namenom, da ponovno pridobi tržni delež, ki ga je imela pred uvedbo ukrepov. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepila težnja padanja cen na trgu s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(170)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ostaja položaj industrije Skupnosti občutljiv in ranljiv. Obstaja verjetnost, da bi bila posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po subvencioniranih cenah poslabšanje njene prodaje, tržnih deležev, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja v tolikšni meri, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se sklene, da bi bila posledica razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti poslabšanje že tako ranljivega položaja in ponovni pojav še škodljivejšega stanja v industriji Skupnosti.

(171)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi.

(172)

Treba je opozoriti, da se za sprejetje ukrepov v prvotni preiskavi ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled zaradi izteka ukrepov, omogoča analiza stanja, kjer že veljajo izravnalni ukrepi, oceno morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji izravnalni ukrepi na zadevne stranke.

(173)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepu o verjetnosti nadaljevanja ali ponovnem pojavu škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(174)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To sta potrdila izvoz, ki je ostal od leta 2001 na visoki stopnji stabilen, ter pozitiven razvoj gospodarskega položaja, kakršen je bil po uvedbi izravnalnih ukrepov leta 1999. Zlasti pa je dejstvo, da industrija Skupnosti v nekaj letih pred OP dejansko ni več izgubljala tržnega deleža, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Tudi industrija Skupnosti je med letom 2001 in OP zmanjšala izgubo. Nadalje je treba opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izogibanja ukrepom z uvozom iz Brazilije in Izraela ter da zaveze niso bile izpolnjene, kot bi bilo treba. Če do tega razvoja ne bi prišlo, bi bil položaj industrije Skupnosti še ugodnejši.

(175)

Razumno se lahko pričakuje, da bo industrija Skupnosti imela še naprej koristi od trenutno uvedenih ukrepov in si bo še opomogla, in sicer tako, da bo verjetno ponovno pridobila tržni delež in izboljšala svojo dobičkonosnost. V primeru, da se ukrepi ne ohranijo, obstaja verjetnost, da bo industrija Skupnosti utrpela večjo škodo zaradi povečanega uvoza po subvencioniranih cenah iz zadevne države in da se bo trenutno slabo finančno stanje še poslabšalo.

(176)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (20), je le ena družba uvoznica, ki je hkrati uporabnica zadevnega izdelka, v celoti sodelovala v preiskavi. Zaradi zaupnosti natančne številke glede tega uvoznika/uporabnika ne smejo biti razkrite. Vendar se šteje, da ta uvoznik/uporabnik predstavlja položaj drugih uvoznikov/uporabnikov v Skupnosti zaradi relativno visokega celotnega prometa. Ta uvoznik nabavlja folijo iz PET iz različnih virov, ki vključujejo Indijo in industrijo Skupnosti. Ta nadaljnja prodaja zadevnega izdelka s poreklom iz Indije je predstavljala manj kot 20 % prometa družbe v OP. Dobičkonosnost sodelujočega uvoznika/uporabnika je bila v OP med 5 % do 10 % nad prometom.

(177)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov za uvoznike ne bi bil znaten, kar pa ne velja za uporabnike. Kljub obstoju ukrepov za obdobje petih let, so uvozniki/uporabniki v Skupnosti svoje potrebe še naprej pokrivali, med drugim, v Indiji. Prav tako ni bilo znakov, ki bi pokazali, da obstajajo težave pri iskanju drugih virov. Treba je tudi opozoriti, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi sklenjeno, da porast stroškov za folijo iz PET glede na zanemarljiv pomen stroškov ne bi smel imeti kakšnih posebnih posledic za predelovalno industrijo. Po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Zato se sklene, da ohranitev izravnalnih ukrepov ne bo imela resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov/uporabnikov v Skupnosti.

(178)

V prvotni preiskavi je bilo sklenjeno, da bi imeli dobavitelji industrije Skupnosti koristi od uvedbe ukrepov. Kot je navedeno zgoraj, je le en dobavitelj sodeloval pri preiskavi in je to dejstvo potrdil, saj dobavlja skoraj izrecno proizvajalcem Skupnosti in bi se njegov finančni položaj poslabšal. Zato se šteje, da bi nadaljevanje ukrepov še naprej imelo pozitiven učinek za dobavitelje.

(179)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da ni prepričljivih razlogov, temelječih na interesu Skupnosti, ki bi nasprotovali ohranitvi izravnalnih ukrepov.

(180)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(181)

Iz zgoraj navedenega sledi, kakor določa člen 21(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Treba je opozoriti, da te ukrepe sestavljajo davki ad valorem.

(182)

Kot je opredeljeno v uvodni izjavi (4), so bile veljavne izravnalne dajatve razširjene, tako da zajemajo tudi uvoz folije iz PET, poslane iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je njeno poreklo deklarirano v Braziliji ali Izraelu ali ne. Izravnalni ukrepi, ki naj se ohranijo za uvoz zadevnega izdelka, kot je določeno v uvodni izjavi (181), je treba še naprej razširiti na uvoz folije iz PET, poslane iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je njeno poreklo deklarirano v Braziliji ali Izraelu ali ne. Brazilske in izraelske proizvajalce izvoznike, za katere ukrepi, razširjeni z Uredbo (ES) št. 1976/2004 in spremenjeni z Uredbo (ES) št. 101/2006, ne veljajo, je treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(183)

Individualne stopnje izravnalne dajatve za družbo, določene v tej uredbi, odražajo razmere, ugotovljene med pregledom, v zvezi s sodelujočimi izvozniki. Torej se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, in torej izrecno omenjeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno omenjena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in so predmet stopnje dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(184)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (19), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s Svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(185)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja izravnalne dajatve bi morala stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OP. Slednje so vabljene, da potem, ko izpolnijo zahteve iz člena 20 osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje preučeno individualno –