o posodobljenem priročniku s priporočili za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepi za preprečevanje in nadziranje nasilja in neredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami, ki zadevajo vsaj eno državo članico

PRILOGA

PRIROČNIK S PRIPOROČILI ZA MEDNARODNO POLICIJSKO SODELOVANJE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN NADZIRANJE NASILJA IN NEREDOV, POVEZANIH Z MEDNARODNIMI NOGOMETNIMI TEKMAMI, KI ZADEVAJO VSAJ ENO DRŽAVO ČLANICO

Vsebina priročnika:

1.	Upravljanje z informacijami s strani policije Organi, pristojni za organizacijo, in policija bi morali upoštevati možna merila za upravljanje z informacijami.

2.	Priprave policije Organi, pristojni za organizacijo, in policija bi morali v priprave že v zgodnji fazi vključiti policijo iz sodelujočih držav.

3.	Organizacija sodelovanja med policijami Organi, pristojni za organizacijo, in policija bi morali upoštevati možna merila za oblikovanje mednarodnega policijskega sodelovanja.

4.	Sodelovanje med policijo in redarji Organi, pristojni za organizacijo, in policija bi morali v izvajanje svojih nalog vključiti osebe, ki spremljajo navijače sodelujočih nogometnih zvez, ter z njimi vzpostavijo optimalno sodelovanje.

5.	Kontrolni seznam (namenjen policiji/organom) v zvezi z medijsko politiko in strategijo obveščanja na velikih (mednarodnih) prvenstvih in tekmah Policija bi morala uporabljati kontrolni seznam v zvezi z medijsko politiko.

6.	Vloga organizatorjev Organi, pristojni za organizacijo, bi morali upoštevati skupek možnih zahtev za organizatorje na različnih področjih.

7.	Srečanje strokovnjakov V času vsakega predsedstva naj bi bilo organizirano srečanje strokovnjakov, namenjeno preučitvi priporočil iz priročnika ter povezanih vprašanj.

8.	Seznam dokumentov, ki jih je predhodno sprejel Svet Seznam dokumentov, ki jih je predhodno sprejel Svet, bo zagotovil jasnejšo predstavo o že sprejetih ukrepih.

POGLAVJE 1

Upravljanje z informacijami s strani policije

Oddelek 1

Možna merila za upravljanje z informacijami

UVOD

—	Povečanje števila mednarodnih in evropskih tekmovanj je povzročilo, da so vprašanja v zvezi z nogometom dobila mednarodni značaj.

—

Zaradi učinkovitega upravljanja nogometnih tekem, zlasti še zaradi boja proti nasilju, povezanemu z nogometom, ter njegovega preprečevanja, pa je ključnega pomena izmenjava informacij. Da bi zagotovili to izmenjavo informacij, mora vsaka država članica ustanoviti stalno nacionalno (policijsko) nogometno informacijsko točko (NFIP).

V skladu s Sklepom Sveta 2002/348/PNZ (1) o ustanovitvi nacionalnih nogometnih informacijskih točk ta točka v vsaki državi članici deluje kot osrednja in edinstvena stična točka za izmenjavo ustreznih informacij v zvezi z nogometnimi tekmami mednarodnega značaja ter za razvoj mednarodnega policijskega sodelovanja glede nogometnih tekem. Država članica se lahko odloči za vzpostavitev stikov zato, da bi se obravnavala vprašanja, povezana z nogometom, in sicer prek ustreznih pristojnih služb, in pod pogojem, da se nacionalna nogometna informacijska točka o tem vsaj obvesti, in da to ne ogroža kakovosti in učinkovitosti dejavnosti.

—

Razmerje med nacionalno nogometno informacijsko točko in pristojnimi nacionalnimi organi temelji na veljavni nacionalni zakonodaji.

Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za to, da lahko nacionalna nogometna informacijska točka svoje naloge opravlja učinkovito in strokovno.

Točka prejme potrebno tehnično infrastrukturo, ki ji bo omogočila učinkovito in hitro opravljanje njenih nalog.

Zagotovi se, da osebje nacionalne nogometne informacijske točke razpolaga s potrebnim policijskim strokovnim znanjem v zvezi z vprašanji glede nogometnih tekem.

—	Nacionalne nogometne informacijske točke v mednarodnem okviru sodelujejo kot enakovredni partnerji.

II.

CILJI

—	Nacionalna nogometna informacijska točka lahko z usklajevanjem izmenjave informacij o nogometnih tekmah prispeva k javnemu redu, miru in varnosti ter si tako prizadeva za učinkovito uporabo razpoložljivih zmogljivosti.

—	Nacionalna nogometna informacijska točka je lahko namenjena tudi olajševanju mednarodnega policijskega sodelovanja v zvezi s pristopom policije do vprašanj v zvezi z nogometom ter pospeševanju izmenjave informacij med policijskimi službami različnih držav.

III.

NALOGE MEDNARODNEGA ZNAČAJA

—	Nacionalna nogometna informacijska točka podpira pristojne nacionalne organe. Na podlagi analiziranih in ovrednotenih informacij bodo pristojnim nacionalnim organom predloženi potrebni predlogi ali priporočila za njihovo politiko v zvezi z vprašanji, povezanimi z nogometom.

—	Nacionalna nogometna informacijska točka mora za nogometne tekme mednarodnega značaja pripraviti sodobno analizo tveganja svojih klubov in nacionalnega moštva, ki bo na voljo nacionalnim nogometnim informacijskim točkam drugih držav.

—	V skladu z veljavno nacionalno in mednarodno zakonodajo bi morala biti nacionalna nogometna informacijska točka odgovorna za upravljanje z osebnimi podatki o navijačih, ki predstavljajo nevarnost.

—	Nacionalna nogometna informacijska točka je pristojna za usklajevanje izmenjave policijskih informacij v zvezi z nogometnimi tekmami mednarodnega značaja. Ta izmenjava informacij je možna tudi z drugimi organi kazenskega pregona, ki prispevajo k varnosti ali javnemu redu.

IV.

IZMENJAVA POLICIJSKIH INFORMACIJ

Vrste informacij

Razlikovati je mogoče med splošnimi in osebnimi informacijami.

(a)

Splošne informacije

Splošne informacije se lahko razdelijo v tri kategorije:

—	strateške informacije: informacije, ki določajo vse vidike prireditve, zlasti glede varnostnih tveganj, povezanih s prireditvijo,

—	operativne informacije: informacije, s katerimi je mogoče pravilno oceniti aktivnosti, povezane s prireditvijo,

—	taktične informacije: informacije, ki omogočajo osebam, ki vodijo aktivnosti na operativni ravni, da ustrezno delujejo za ohranjanje reda in varnosti v zvezi s prireditvijo.

(b)

Osebne informacije

V tej zvezi se osebne informacije nanašajo na informacije, ki se hranijo o posameznikih, ki ogrožajo oziroma lahko ogrožajo javni red ali varnost v okviru prireditve ali ki so se udeležili incidentov; na podlagi teh informacij se lahko pripravijo ali sprejmejo ustrezni ukrepi (npr. prepoved dostopa do stadiona, fotografije zadevnih oseb itd.).

Z izmenjavo informacij se prispeva k uspešni izvedbi naloge, s katero se želi doseči določen cilj. Uporaba posredovanih informacij je časovno in prostorsko omejena.

Izmenjava osebnih informacij se vrši v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in mednarodnim pravom.

Zaporedje, v katerem poteka izmenjava informacij

Razlikovati je mogoče naslednje tri faze: pred prireditvijo, med prireditvijo in po njej:

—	pred prireditvijo: kakor hitro se izve, da bo odigrana tekma ali organiziran turnir,

—	med prireditvijo: obdobje med prvim in zadnjim dogodkom, ki vpliva ali lahko vpliva na javni red,

—	po prireditvi: zaključna faza, v kateri se opravita zaključno poročanje in analiza.

Teh treh faz ni mogoče vedno ločiti druge od druge.

Izraz „prireditev“ pomeni določeno nogometno tekmo ali turnir v vseh razsežnostih.

(a)

Naloga nacionalne nogometne informacijske točke države organizatorke

Pred prireditvijo (glej Dodatek 2, obrazec „pred tekmo“)

Na strateški ravni se določi, kakšne informacije so potrebne; to pomeni, da je treba nacionalno nogometno informacijsko točko druge države (drugih držav) zaprositi za informacije. Zaprosilo za informacije vsebuje na primer analizo tveganja navijačev zadevnega moštva, informacije o moštvu ter njegovem spremstvu (če je ogrožena varnost), informacije o policistih v civilu itd.

Poleg tega nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke po možnosti zagotavlja tudi informacije o veljavni zakonodaji in politiki organov, poteku prireditve ter pristojnih uradnikih in policijskih načelnikih itd.

Vse ustrezne informacije je treba dati na razpolago drugim zadevnim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam.

Na operativni ravni se nacionalna nogometna informacijska točka druge države (drugih držav) zaprosi za posredovanje informacij o gibanju navadnih navijačev in navijačev, ki predstavljajo nevarnost, o sodelujočem moštvu in njegovem spremstvu (če je ogrožena varnost), prodaji vstopnic in možnih zaprosilih za udeležbo policijskih uradnikov, kot so policisti v civilu, ter o spremljevalcih navijačev ter vseh drugih ustreznih informacij.

Nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke lahko nacionalni nogometni informacijski točki države (držav), ki jo podpira(-jo), posreduje tudi informacije o organizaciji redarskih služb, zlasti še o vključitvi policistov v civilu v sistem varnosti na kraju samem in smernicah, namenjenim navijačem itd. Vse ustrezne informacije je mogoče dati na razpolago tudi drugim zadevnim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam.

Med prireditvijo (glej Dodatek 2, obrazec „med tekmo“)

Na operativni ravni nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke lahko zahteva potrditev posredovanih informacij, tudi kar zadeva posodobitev analize tveganja. Če je vzpostavljen sistem uradnikov za zvezo, bi se moralo zaprosilo posredovati tem uradnikom in bi se moralo nanj odgovoriti tudi prek teh uradnikov.

Na taktični ravni nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke lahko skrbi za potrditev posredovanih informacij tako, da jih na kraju samem pregledajo vsi udeleženci. Nato se lahko predlaga prilagajanje ukrepov. Splošne informacije o možni vrnitvi navijačev, ki so bili izgnani ali ki jim je bil zavrnjen vstop, bi se moralo tudi posredovati nacionalnim nogometnim informacijskim točkam države izvora in tranzitnih držav.

Nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke ima možnost, da nacionalnim nogometnim informacijskim točkam države izvora in tranzitnih držav posreduje tudi potrebne informacije o vrnitvi navijačev.

Po prireditvi (glej Dodatek 2, obrazec „po tekmi“)

Na strateški ravni bi morala nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke oceniti vedenje navijačev zaradi posodobitve analize tveganja obiskovalcev, ki jo opravi nacionalna nogometna informacijska točka države, ki podpira državo organizatorko. V zvezi s tem ima nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke možnost oceniti tudi postopek izmenjave informacij.

Na operativni ravni se lahko izvede ocena operativne uporabnosti informacij, ki jih je posredovala nacionalna nogometna informacijska točka druge države (drugih držav), in podpore, ki jo je nudila gostujoča država. Nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke lahko posreduje dejanske informacije o napovedanih obiskovalcih ter opis incidentov. Ob upoštevanju pravnih možnosti se lahko izmenjujejo tudi informacije o možnem prijetju. Poleg tega je treba izvesti oceno podpore, prejete iz tujine.

(b)

Naloga nacionalne nogometne informacijske točke države, ki podpira državo organizatorko

Pred prireditvijo (glej Dodatek 2, obrazec „"pred tekmo“)

Na strateški ravni ima nacionalna nogometna informacijska točka države, ki podpira državo organizatorko, možnost, da drugim zadevnim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam na lastno pobudo posreduje vse ustrezne informacije. Nacionalna nogometna informacijska točka države, ki podpira državo organizatorko, bi morala nacionalni nogometni informacijski točki države organizatorke posredovati odgovore na zaprosila in ji v skladu s pravnimi možnostmi zagotoviti ustrezne osebne podatke.

Na operativni ravni bi bilo treba odgovoriti na zaprosila. To se nanaša zlasti na odgovore na zaprosila za informacije o gibanju navijačev, udeležbi policijskih uradnikov, kot so policisti v civilu, in zagotovitev spremljevalcev navijačev.

Na taktični ravni je mogoče začeti s pripravami na vključitev policijskih delegacij.

Med prireditvijo (glej Dodatek 2, obrazec „med tekmo“)

Na operativni ravni bi se posredovane informacije morale posodobiti, gibanje navijačev in njihovo bivanje pa bi bilo treba nadzorovati. Posredovati je mogoče tudi koristne informacije o vedenju navijačev med domačim prvenstvom ali turnirjem.

Na taktični ravni je mogoče doseči dogovore o nadzorovanju gibanja navijačev.

Po prireditvi (glej Dodatek 2, obrazec „po tekmi“")

Na strateški ravni bi se morala prilagoditi analiza tveganja.

Na operativni ravni bi se moralo oceniti:

—	izmenjava informacij, ki temelji na dejanskih informacijah, ki jih je posredovala nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke,

—	operativna uporabnost izmenjave informacij,

—	strateške in operativne informacije, ki jih je nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke posredovala pred prireditvijo,

—	delo policistov v civilu.

Obveščanje

—

Obdelavo informacij o tekmah mednarodnega značaja je treba usklajevati prek nacionalne nogometne informacijske točke. Zato se taktične, strateške in operativne informacije posredujejo zadevnim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam. Po obdelavi lahko nacionalne nogometne informacijske točke same uporabljajo informacije, lahko pa se posredujejo tudi ustreznim organom ali policijskim službam. Nacionalna nogometna informacijska točka usklajuje in po potrebi vzpostavlja stike med policijskimi službami različnih držav, ki se udeležijo prireditve.

—	Policija države organizatorke bi morala zagotavljati, da so gostujočim policijskim delegacijam razumljivi načini in strukture informiranja, pri čemer se upošteva vrsta informacije.

—

Nacionalna nogometna informacijska točka ali policijska služba države organizatorke bi se morala med prvenstvom in/ali tekmo sporazumevati z nacionalno(-imi) policijo(-jami) zadevne(-ih) sodelujoče(-ih) države (držav) prek uradnika za zvezo, ki ga imenuje in premesti zadevna država v primeru, da je vzpostavljen tak sistem uradnikov za zvezo. Uradnik za zvezo je lahko odgovoren za naloge, povezane z javnim redom, nasilnim huliganstvom na nogometnih tekmah in splošnim kriminalom, vključno s terorizmom, če obstaja zveza z določeno nogometno tekmo ali turnirjem.

—

Če je nogometna informacijska točka predvidena tudi na lokalni ravni, je priporočljivo, da ta informacijska točka sodeluje z nacionalno nogometno informacijsko točko, saj je slednja odgovorna za organizacijo prireditve, razen če država članica ne odloči drugače. V ta namen nacionalna nogometna informacijska točka lahko oblikuje minimalna merila, ki se morajo upoštevati pri sodelovanju. Informacijska točka na lokalni ravni obvešča informacijsko točko na nacionalni ravni in obratno. Pri pretoku informacij bi se morale upoštevati informacije, ki jih zagotavlja uradnik za zvezo iz države, ki podpira državo organizatorko.

—	Za sporazumevanje med različnimi nacionalnimi nogometnimi informacijskimi točkami se lahko uporablja domači jezik, vendar se zagotovi en izvod v delovnem jeziku, ki je skupen obema stranema, razen če se zadevni strani nista drugače dogovorili.

—

Nacionalne nogometne informacijske točke bi morale pri sporazumevanju zagotoviti zaupnost izmenjave informacij. Poročila, ki so se izmenjala, je mogoče hraniti, pozneje pa je mogoče tudi drugim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam dovoliti dostop do njih, pod pogojem, da ima nacionalna nogometna informacijska točka, ki je te informacije dala na razpolago, možnost še pred posredovanjem informacij zavzeti stališče do tega.

Splošna pravila

—	Policija države organizatorke bi morala uradnika za zvezo gostujoče policijske delegacije ščititi pred vsemi stiki z mediji, če si to želi uradnik za zvezo.

—	Uradnik za zvezo bi moral biti pri večdnevnih prvenstvih nameščen v nacionalni nogometni informacijski točki in pri posameznih tekmah v lokalni nogometni informacijski točki države gostiteljice.

—

Nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke bi morala ukreniti vse potrebno za pravočasno posredovanje informacij gostujoče policijske delegacije ustreznim organom svoje policijske organizacije. Nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke bi morala imenovati uradnika za informiranje, ki bi se dodelil gostujoči policijski delegaciji, odgovorni za preiskovanje ali opazovanje navijačev. Uradnik bi moral biti kontaktna oseba za vodjo delegacije in je odgovoren za pravilno posredovanje informacij.

—	Policija države organizatorke bi morala zagotavljati, da ni nobenih razlik med informacijami na lokalni in nacionalni ravni.

Oddelek 2

Dodatna priporočila za upravljanje z informacijami s strani policijskih služb

—	Nacionalna nogometna informacijska točka lahko nudi podporo pristojnim nacionalnim organom. Na državnih ali mednarodnih nogometnih tekmah lahko nudi podporo lokalnim policijskim službam.

—	Nacionalna nogometna informacijska točka lahko skrbi za usklajevanje izmenjave informacij o državnih nogometnih tekmah ter za usklajevanje in organizacijo dela policistov v civilu.

—	Stalna analiza tveganja omogoča med drugim boljše poznavanje sestave skupin navijačev, njihovega trdega jedra, njihovega ravnanja in njihovih medsebojnih odnosov, njihovega odnosa do drugih trdih jeder in povezav v tujino, širše javnosti (raznih domačih skupin prebivalstva) itd.

—

Nacionalna nogometna informacijska točka se lahko uporablja tudi kot študijski center pa tudi za izmenjavo informacij, na primer o sredstvih in metodah, ki jih organizatorji uporabljajo za povečanje varnosti (redarske službe, izdaja vstopnic, akreditacija), sredstvih in metodah policijskih služb, razvoju možnih projektov o vplivanju na vedenje navijačev, informacijah o delu policistov v civilu in vedenju navijačev doma in v tujini itd. Poleg policijskih služb lahko tudi javni uslužbenci in znanstveniki prispevajo k delovanju nogometne informacijske točke kot študijskemu centru.

—

Nacionalna nogometna informacijska točka lahko zagotovi izmenjavo informacij s tretjimi državami. Če v neki tretji državi ni nacionalne nogometne informacijske točke, se ta lahko zaprosi, da imenuje osrednjo in eno stično točko. Podatki o tej osrednji in edinstveni stični točki v udeleženi tretji državi se posredujejo drugim nacionalnim nogometnim informacijskim točkam.

—	Priporočljivo je, da se nacionalne nogometne informacijske točke sporazumevajo prek varnega podatkovnega komunikacijskega sistema.

—	Nacionalna nogometna informacijska točka se – po potrebi in odvisno od položaja v zadevni državi – lahko uporablja tudi kot stična točka za izmenjavo informacij o drugih športnih panogah, kot je nogomet, in/ali o drugih zadevah, ki se ne nanašajo na športne dogodke.

POGLAVJE 2

Priprave policije

Pri mednarodnih turnirjih bi moral za podporo uradno zaprositi pristojni minister države organizatorke, ki mu bo svetovala zadevna nacionalna nogometna informacijska točka. Pri drugih nogometnih tekmah mednarodnega značaja bi morala za podporo zaprositi nacionalna nogometna informacijska točka države organizatorke, ki ji bo svetovala zadevna policija. V zaprosilu bi morala biti ob upoštevanju posebnih ciljev sodelovanja navedena obseg in vrsta pomoči; poleg tega pa bi bilo treba navesti, kako dolgo bo gostujoča policijska delegacija v državi gostiteljici.

—

O podrobnostih zaprosila za podporo bi se nacionalne nogometne informacijske točke morale dogovoriti vnaprej pred prvenstvom in/ali tekmo. Gostujoča policijska delegacija potrebuje določen čas za priprave. Zato bi se moralo zaprosilo za podporo vložiti čim prej po objavi datuma tekme. Pri posameznih tekmah mednarodnega značaja gostujoča policijska delegacija potrebuje vsaj 3 tedne za priprave. Pri mednarodnih turnirjih pa potrebuje vsaj 16 tednov za priprave.

—

Zelo priporočljivo je, da udeležene države (prek svojih nacionalnih nogometnih informacijskih točk) že zgodaj v fazi načrtovanja dosežejo trden dogovor o tem, katera država ali katera ustanova bo poravnala katere stroške mednarodnega policijskega sodelovanja. Kot splošno pravilo se za vsak tak predhodno sklenjen dogovor predlaga, da bi morala država gostiteljica plačati nastanitev in drugo dodatno infrastrukturo, ki je na razpolago na kraju samem, in da bi morale gostujoče države poravnati potovanje in plačo udeleženih uradnikov.

—

Policije držav organizatork bi morale zaprositi gostujoče policijske delegacije iz drugih držav za pomoč le, če te lahko zagotovijo dodano vrednost. Za to dodano vrednost je odločilnih več dejavnikov, to so na primer poklicne izkušnje na področju nasilja, povezanega z nogometom, poznavanja navijačev, ki predstavljajo nevarnost, in zmožnosti za zagotavljanje informacij, da bi se preprečilo motenje javnega reda in varnosti. Udeleženim državam, ki v prihodnje želijo prispevati k tej dodani vrednosti, se lahko nudi možnost, da pridobijo izkušnje.

—

Mednarodno policijsko sodelovanje je namenjeno zagotavljanju varnosti prireditve in vključuje zlasti:

1.	zbiranje obveščevalnih podatkov;

2.	preiskovanje;

3.	opazovanje;

4.	spremljanje množice pod nadzorom policije;

5.	sporazumevanje z navijači.

—

Gostujoče policijske delegacije so odgovorne za izdelavo predhodne analize tveganja, ki se posreduje po nacionalni nogometni informacijski točki. Analiza tveganja bi se morala državi organizatorki poslati najmanj dva tedna pred začetkom prireditve. Pri mednarodnih turnirjih bi se morala analiza tveganja državi organizatorki poslati najmanj osem tednov pred začetkom turnirja.

—

Analiza tveganja skupine navijačev iz zadevne države bi morala v prvi vrsti pojasniti, za katero od petih področij bi morala policija države organizatorke zaprositi za policijsko sodelovanje. Če je nevarnost kršenja javnega reda vedno večja, bi se moralo intenzivirati tudi policijsko sodelovanje – začenši od zbiranja obveščevalnih podatkov in sporazumevanja z navijači pa do svetovanja gostiteljski policijski enoti glede ukrepov za nadzor nad množico – in razvrščanje osebja.

—

Navijače, ki predstavljajo nevarnost, bi morali, če je to mogoče, spremljati člani gostujoče policijske delegacije, ki so z njimi seznanjeni. Glede sestave gostujoče policijske delegacije je odločilno poznavanje gostujočih navijačev, ki bodo predvidoma pripotovali. Pri tem bi moralo biti odločilno, ali je o navijačih, ki predstavljajo nevarnost, mogoče zbrati zanesljive informacije glede njihovih namer na prireditvah.

—	Število članov gostujoče policijske delegacije bi morale sporazumno določiti nacionalne nogometne informacijske točke države gostiteljice in gostujočih držav.

—	Zato obseg policijske delegacije ne bi smel biti pri vseh državah enak, ampak bi moral biti do določene mere odvisen od števila gostujočih navijačev in grožnje oziroma nevarnosti, ki jo ti predstavljajo.

—

Funkcije, ki jih imajo (odvisno od vrste podpore, ki se zagotovi, in od obsega delegacije) posamezni člani delegacije, so lahko naslednje:

vodja delegacije, ki je tako funkcionalno kot hierarhično odgovoren za delegacijo; če pa se vzpostavi državni policijski koordinacijski center, je ta vodja le še v hierarhičnem smislu odgovoren za uradnika za zvezo; funkcionalno odgovornost za uradnika za zvezo pa bi moral imeti v tem primeru vodja koordinacijskega centra;

uradnik za zvezo, odgovoren zlasti za izmenjavo informacij med svojo državo in državo gostiteljico. Državni uradnik za zvezo – ob upoštevanju različnih znanj, ki se nanašajo na področji javnega reda in nasilnega huliganstva na nogometnih tekmah – državi gostiteljici lahko predlaga, da imenuje uradnika za zvezo za koordinacijski center države gostiteljice;

3.	izvršilni policijski uradniki, ki so na kraju samem odgovorni za preiskovanje in opazovanje navijačev pa tudi za stike z njimi in za spremljanje;

4.	operativni koordinator, ki mu je poverjeno usklajevanje dela izvršilnih policijskih uradnikov in posredovanje informacij;

5.	tiskovni predstavnik.

—

Policija v državi organizatorki gostujoči(-m) policijski(-m) delegaciji(-am) bi morala zagotoviti informacije o organizacijskem poteku policijskih operacij v državi gostiteljici in/ali v mestu(-ih), v katerem(-ih) se izvaja(-jo) tekma(-e), ter o legi stadiona; omogoči ji (jim) tudi, da na dan tekme (na dnevih tekem) spozna(-jo) vodje akcije v zadevnem(-ih) mestu(-ih). Pri mednarodnih turnirjih bi se moralo to opraviti najmanj mesec pred turnirjem; pri mednarodnih tekmah pa se to lahko zgodi nekaj dni pred tekmo.

POGLAVJE 3

Organizacija sodelovanja med policijami

—

Učinkovite priprave policijskih akcij države gostiteljice temeljijo na celoviti izmenjavi informacij v skladu z načeli iz poglavja 1 tega priročnika. Policijske akcije države gostiteljice so lahko bolj učinkovite, če je na kraju samem na razpolago podpora vsaj iz držav, iz katerih so pripotovali navijači.

—	V času bivanja gostujoče policijske delegacije je treba vodstvo lokalne policije in nacionalne nogometne informacijske točke obveščati o njenem delu.

—

Podpora s strani gostujoče policijske delegacije bi se morala optimalno izkoristiti in je del taktičnega načrta gostiteljske policijske enote. To pomeni, da bi se morala gostujoča policijska delegacija o taktičnem načrtu gostiteljske policijske enote obveščati v jeziku, ki ga njeni člani razumejo, da bi se ji morala omogočiti udeležba pri pripravljalnih sestankih in zaključnih sestankih, da bi morala imeti možnost, da je lahko neomejeno vključena v informacijsko strukturo (zato, da lahko sama obvešča in da jo je mogoče obveščati), in da bi morala biti dejavno vključena v policijsko akcijo na kraju samem. Glede uporabe jezikov pa bi se morale zadevne države dogovoriti pred dogodkom.

—	Vodji gostujoče policijske delegacije se lahko po želji dodeli tiskovni predstavnik.

—	Tiskovni predstavnik, dodeljen gostujoči policijski delegaciji, bi moral člane delegacije po potrebi ščititi pred mediji.

—

Gostiteljska policijska enota bi morala v času bivanja gostujoče policijske delegacije s spremljanjem zagotoviti njeno fizično varnost. Gostujoča policijska delegacija bi morala vedno skrbeti za to, da njeno delovanje po nepotrebnem ne ogroža varnosti lastnih sodelavcev in sodelavcev države gostiteljice. Tuji policijski uradnik v primeru sile (na primer, če je neposredno ogrožena fizična varnost) ali če je bilo iz taktičnih razlogov sporazumno tako dogovorjeno, uporablja standardni svetleči se policijski identifikacijski jopič, opisan v Dodatku 4. Vsak tuji policijski uradnik, kadar potuje v tujino, vzame s seboj svoj jopič.

—

Policija države organizatorke v posvetovanju z organizatorji nogometnih dogodkov bi morala gostujoči policijski delegaciji zagotoviti primeren dostop in akreditacijo (sedeži niso obvezni), zato da lahko ustrezno opravlja svoje naloge. Pred vsako tekmo bi bilo treba na pripravljalnem sestanku o tem obvestiti redarje.

—

Policija države, iz katere pripotujejo navijači, bi morala po potrebi nadzorovati navijače, ki predstavljajo nevarnost, od začetka potovanja pa do meje države, v kateri bo odigrana tekma, vse pa usklajuje nacionalna nogometna informacijska točka. Na državni meji bo odgovornost za to prenesena od ene policije na drugo (vključno s prometno in železniško policijo). Državi organizatorki bi se morale posredovati potrebne informacije o potovanju navijačev, ki predstavljajo nevarnost, tako da se jim v okviru pravnih možnosti lahko prepreči vstop v državo. Države, ki imajo možnost, da navijačem, ki predstavljajo nevarnost, po pravni poti preprečijo potovanje v tujino, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za učinkovito dosego tega cilja in ustrezno obvestiti državo organizatorko. Vsaka država bi morala sprejeti vse možne ukrepe z namenom, da svojim državljanom prepreči udeležbo in/ali organizacijo motenja javnega reda v drugi državi.

—

Gostiteljska policijska enota bi morala skrbeti za to, da se gostujoči policijski delegaciji dodeli primerna spremljevalna policijska enota, ki ustreza obsegu gostujoče policijske delegacije; člani te enote dovolj dobro obvladajo jezik, tako da se z delegacijo lahko sporazumevajo na operativni ravni in da lahko poročajo. Spremljevalna policijska enota bi morala biti dobro seznanjena s huliganstvom na nogometnih tekmah in z nalogami gostujoče policijske delegacije, prav tako pa bi morala biti seznanjena z vzdrževanjem javnega reda in varnosti. Ta enota bi morala biti zelo dobro obveščena o svojih nalogah, o nalogah gostujoče policijske delegacije ter o taktičnem načrtu gostiteljske policijske enote. Spremljevalna policijska enota bi morala biti gostujoči policijski delegaciji na voljo ves čas trajanja operacije.

—

Policija države organizatorke bi morala imeti dovolj tolmačev za jezike, ki jih govorijo navijači iz gostujočih držav. S tem bi se gostujoče policijske delegacije iz različnih držav izognile temu, da bi morale preveč tolmačiti, kar bi jim preprečevalo izvajanje operativnih nalog. Tolmači bi lahko olajševali tudi sporazumevanje med policijo države organizatorke in gostujočo policijsko delegacijo.

—	Gostiteljska policijska enota bi morala gostujoči policijski delegaciji dati na razpolago potrebno komunikacijsko opremo za sporazumevanje.

—	Gostujoča policijska delegacija bi se morala s policijo države organizatorke posvetovati o opremi, ki jo ta vzame s seboj, ter o njeni uporabi.

POGLAVJE 4

Sodelovanje med policijo in redarskimi službami

—	Policija in organizacije redarske službe bi morale delovati skupaj, njihovo delo bi se moralo dopolnjevati, vendar pa odgovornosti in naloge ene strani ne vplivajo na odgovornosti in delo druge.

—	Glede pristojnosti in nalog vseh gostujočih redarjev se je treba precej vnaprej dogovoriti s policijsko enoto gostiteljico in organizatorji tekme.

POGLAVJE 5

Kontrolni seznam (namenjen policiji/javnim organom) v zvezi z medijsko politiko in strategijo obveščanja na velikih (mednarodnih) prvenstvih in tekmah

MEDIJSKA POLITIKA

Določitev strateškega cilja medijske politike

Glavni cilj bi moral biti zagotavljanje sodelovanja policijskih organov in medijev pri obveščanju javnosti na nacionalni in mednarodni ravni o prihodnjih prvenstvih in pripravah ter udeležencem tekem posredovati ustrezne policijske nasvete v zvezi z varnostjo.

Medijska politika je eden od instrumentov strategije obveščanja. V njej bi se moral odražati prispevek policije in javnih organov pri ohranjanju prazničnega vzdušja na prvenstvih.

Pripomba:

Da bi zagotovili uravnoteženo medijsko politiko, je treba najprej določiti strateški cilj. Celoten nadaljnji razvoj politik mora biti usmerjen k uresničevanju tega cilja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da medije še zlasti zanimajo posebne informacije, kot je na primer odziv policijskih organov na huliganstvo in nasilje na nogometnih tekmah. Z zagotovitvijo teh informacij se jasno pokaže, kaj bo dopuščeno in kaj ne.

Določitev želenih rezultatov medijske politike

Cilji dejavne medijske politike bi morali biti naslednji:

—	ustvariti pozitivno javno podobo politike policije in javnih organov,

—	storiti vse, da se zagotovi udobje obiskovalcev tekem in jih spodbujati k športnemu vedenju,

—	odvračati obiskovalce od neprimernega vedenja: takšno vedenje se ne izplača,

—	zagotavljati informacije v zvezi z varnostjo,

—	obveščati javnost o policijskih ukrepih in postopkih policije v primeru izgredov.

Pripomba:

Medijska politika nikakor ne bi smela dajati vtisa, da ne more priti do zapletov; nasprotno, javnosti mora sporočati, da so bile izvedene ustrezne priprave na dogodek in da ni razloga za preplah.

Značilnosti medijske politike

—	Javnosti naj bi sporočala, da je vse pod nadzorom,

—	vzbujala naj bi občutek varnosti in zaupanja,

—	jasno naj bi sporočala, da bo imelo huliganstvo na nogometnih tekmah resne posledice,

—	usmerjena naj bi bila k odprtosti in preglednosti.

II.

STRATEGIJA OBVEŠČANJA

Metode za doseganje cilja

—	Odnosi z mediji, ki poročajo o prvenstvih in tekmah, bi se morali vzpostaviti precej vnaprej,

—	sodelovanje tiskovnih služb policije, lokalnih in nacionalnih javnih organov, nogometnih organizacij, UEFA, FIFA in drugih, da se nedvoumno določijo posamezne pristojnosti,

—	dogovori o posredovanju policijskih informacij vsem, ki jih te informacije zadevajo, vključno z nogometnimi društvi, klubi navijačev, turističnimi organizacijami, prevozniki in drugimi podjetji,

—	mapa z dokumentacijo za obiskovalce iz tujine, po možnosti dopolnjena z drugimi turističnimi informacijami,

—	jasno določena služba za stike z mediji, s tiskovnimi predstavniki in predstavniki medijev, za ves čas trajanja prvenstva,

—	med prvenstvom vsakodnevne tiskovne konference ter zagotavljanje intervjujev in drugih ustreznih načinov informiranja,

—	organizacija tiskovnih konferenc pred prvenstvom, v okviru katerih se jasno predstavi način sodelovanja s tiskom.

Sredstva za dosego cilja/nasveti za uspeh

—	Imenovanje strokovnjaka za stike z mediji na lokalni, regionalni in osrednji ravni,

—	prisotnost tiskovnih predstavnikov policije z znanjem več jezikov, ki so medijem na razpolago v tiskovnem središču,

—	izdelava nacionalne ali dvonacionalne mape z dokumentacijo,

—	zagotavljanje informacij lokalnega značaja,

—	objavljanje poročil o varnostnih razmerah in dodatni infrastrukturi v publikacijah turističnih organizacij ter drugih lokalnih časopisih in publikacijah,

—	seznanjanje javnosti s številom prijetij zaradi kršenja javnega reda, posedovanja orožja, ponarejenih vstopnic, prodaje vstopnic na črnem trgu, pijanosti itd.,

—	ocenjevanje poročil o pripravah in poteku prvenstva v mednarodnih, nacionalnih in lokalnih medijih,

—	vzpostavitev nacionalne delovne skupine za sodelovanje v okviru medijske politike.

Pomembne teme za razmislek

1.	Treba je določiti bistvo sporočila. Pripomba: Najprej bi bilo treba opredeliti, kaj je bistvo sporočila. To je treba pojasniti v pogovorih z novinarjem/novinarji.

2.	Bistvo sporočila mora biti uresničljivo. Pripomba: Ne sme se sporočati stališč, ki niso uresničljiva. Če se to zgodi, se oslabi moč medijev kot instrumenta, ki vpliva na vedenje množice. Zato se je treba držati politike, ki jo je objavila policija.

3.	Pravočasna priprava Pripomba: Čas med vložitvijo kandidature in prvenstvom se izrabi za skrbne priprave medijske politike, v okviru katere je treba opredeliti vlogo in odgovornosti policije/organov.

4.	Načrtovanje Pripomba: Medijsko politiko se vključi že pri načrtovanju, prav tako je treba prevzeti pobudo pri odločitvi, kdaj bodo mediji dejansko obveščeni.

5.	Stalnost in pogostnost stikov z mediji Pripomba: Izredno pomembno je, da se zagotovi stalna in redna izmenjava informacij in priložnosti za obveščanje tiska/medijev. Upoštevati je treba, da mediji potrebujejo hitre informacije.

6.	Medijski projekti Policija in javni organi bi morali zagotovili, da bodo pri medijskih projektih dovolj upoštevane informacije policije.

7.	Pripravljenost na incidente Pripomba: Ob vsakem najmanjšem incidentu se mediji hitro nehajo zanimati za športni dogodek in se preusmerijo h kršenju javnega reda. Upoštevati bi bilo treba, da je članek športnega novinarja napisan z drugačnega zornega kota kot policijsko poročilo.

8.	Mediji so podjetni Pripomba: Upoštevati bi bilo treba, da mediji ne bodo iskali informacij samo pri policiji, ampak tudi pri drugih virih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti strategiji in posredovanju policije.

9.	Preglednost, izčrpnost in aktualnost Pripomba: Medije se obvesti o tem, kako bo v primeru potrebe delovala policija/javni organi. Če so načrti in priprave policije ustrezni, se medijev ni treba bati. Policija bi morala zagotoviti celovite informacije. Te morajo biti preverljive in ažurirane.

10.	Zbujanje zaupanja Pripomba: Policija mora zaupati v svoje priprave in o tem poročati medijem. Policija in javni organi bi morali prevzeti vso odgovornost glede svojih varnostnih ureditev.

11.	Pogovori Pripomba: Treba bi bilo sprejeti ukrepe za pripravo policijskih organov za stike z mediji. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo za to na voljo ustrezni delovni prostori. Najbolje bi bilo, če bi bili stiki z mediji osebni in v obliki pogovora.

12.

Omejitev pristojnosti

Treba je posredovati informacije o posameznih področjih, za katere je odgovorna in na katerih posreduje policija.

Pripomba:

Posamezni javni organi bi se morali jasno sporazumeti o tem, kdo bo posredoval informacije medijem in kakšno vrsto informacij. Policija in javni organi bi se morali pri pojavljanju v medijih osredotočiti na lastne odgovornosti in posredovanja.

13.	Napake/obtožbe Pripomba: Partnerji bi se morali izogibati temu, da bi v medijih drug drugega obtoževali zaradi napak.

14.	Sodelovanje Pripomba: Pri izvajanju medijske politike bi se bilo treba zmeraj posvetovati z drugimi partnerji. Medijska politika je že po svoji naravi oblika sodelovanja.

15.

Dogovori s tujimi policijskimi enotami o predstavnikih za medije

Pripomba:

Če policijo države gostiteljice podpirajo policijske enote iz drugih držav in se mediji obračajo neposredno nanje, bi se bilo treba dogovoriti o tem, da informacije lahko posredujejo le tiskovne službe policije države gostiteljice.

Izjeme so možne le v primeru, če podporne policijske enote z dovoljenjem države gostiteljice v skupino vključijo svojega strokovnjaka/tiskovnega predstavnika (predstavnika za medije).

16.

Vključevanje policistov iz države izvora navijačev

Pripomba:

V pogovorih/na tiskovnih konferencah v državi izvora navijačev bi morali pomagati policisti te države, ki imajo potrebna sredstva in že vzpostavljene stike z mediji ter poznajo lokalne in nacionalne poročevalce in zlasti usmerjenost tiskovnih organizacij, za katere ti delajo.

17.

Priprava seznama nacionalnih tiskovnih služb za policijo države organizatorke

Pripomba:

Policijske službe posameznih držav bi morale za policijo države organizatorke sestaviti seznam najpomembnejših tiskovnih služb in njihova ciljna področja. S pomočjo tega seznama lahko policija države organizatorke neposredno posreduje informacije tem službam.

18.

Upoštevanje vrste tiskovnih služb

Pripomba:

Pri posredovanju informacij o varnosti je treba upoštevati vrsto tiskovne službe in njenega ciljnega področja. Športni novinarji imajo manj izkušenj pri posredovanju informacij o varnosti. To dejstvo bi bilo treba upoštevati pri sestavljanju poročil za tisk in sporočil za javnost.

19.	Vzpostavitev skupne nacionalne delovne skupine Pripomba: V skupno nacionalno delovno skupino bi morali biti vključeni vsi partnerji: policija iz mest, kjer so organizirane tekme, osrednja informacijska pisarna za huliganstvo na nogometnih tekmah, nogometne organizacije in nacionalni organi.

20.

Dejanske informacije

Pripomba:

Vsi predstavniki policije in javnih organov bi morali sodelovati z mediji na podlagi istih osnovnih informacij in z največjo možno natančnostjo. Za uskladitev dejanskih informacij bi bila koristna priprava skupnih sporočil in standardnih odgovorov na ponavljajoča se vprašanja. Prav tako bi bilo treba dnevno izmenjati informacije o vprašanjih, ki jih zastavljajo mediji.

21.

Pisno sporočilo

Pripomba:

Tiskovne konference bi morale spremljati pisna sporočila. Prednost sporočila v pisni obliki je, da se z njim zagotovi:

—	možnost natančne preučitve besedila,

—	predhodna odobritev sporočila,

—	nedvoumnost sporočenih informacij (v izogib kasnejšim očitkom glede „nesporazumov“).

22.

Mapa z dokumentacijo

Navijačem bi morala biti na razpolago mapa z dokumentacijo, v kateri je navedeno, kakšna vrsta vedenja je kulturno sprejemljiva ali nesprejemljiva in kaj šteje za prekršek, ki zahteva ukrepanje.

Priložene bi morale bile tudi pomožne informacije, da bi navijači dobili občutek, da so dobrodošli.

Mapo bi morali prejeli ob nakupu vstopnice.

23.	Vključevanje javnosti Pripomba: Javnost se lahko zaprosi, da dejavno sodeluje s policijo tako, da ji sporoča primere sumljivega obnašanja.

24.	Strateški umik Ob zaključku prvenstva bi bilo treba službe za stike z mediji zapreti, po njihovem zaprtju pa bi moral informacije posredovati osrednji policijski urad. Treba bi bilo objaviti, kdaj bo tiskovni predstavnik policije dostopen za zaključno poročanje in tiskovno konferenco.

25.

Ocena medijske politike

Pripomba:

Po zaključku prvenstva bi se moralo pripraviti poročilo, v katerem se oceni medijska politika in izkušnje, pridobljene v odnosih z mediji. Na podlagi tega bi se morali pripraviti napotki za v prihodnje. Pri tem bi morale biti vključene vse policijske enote drugih držav, ki so zagotovile podporo.

26.	Ocena policiji namenjenega kontrolnega seznama Evropske unije v zvezi z medijsko politiko Policija države organizatorke bi se morala na podlagi nacionalne ocene medijske politike odločiti, ali posamezni vidiki seznama Evropske unije potrebujejo dopolnitev ali prilagoditev.

POGLAVJE 6

Vloga organizatorjev (2)

Oddelek 1

Merila, ki bi jih morali izpolnjevati organizatorji

—	Organizatorji državne ali mednarodne nogometne tekme bi morali sprejeti vse zadostne in potrebne ukrepe, ki bi prispevali k preprečitvi kršitev javnega reda.

—	Učinkovito politiko organizacije državnih in mednarodnih nogometnih tekem bi bilo treba uresničevati na podlagi skupnega splošnega pristopa vseh sodelujočih strani. Zato se zelo priporoča uspešno sodelovanje med organizatorji, zadevnimi zasebnimi udeleženci, javnimi organi in policijskimi službami.

—	Države članice bi morale opredeliti, kdo je odgovoren za organizacijo tekme, in v primeru, če se ta odgovornost deli na dva ali več organizatorjev, določiti delitev odgovornosti med posamezne udeležence.

—

Da bi zagotovili vzdrževanje javnega reda in varnosti, zadevni javni organi in policijske službe določijo minimalne zahteve, ki bi jih morali izpolnjevati organizatorji pri organizaciji državnih ali mednarodnih tekem. Te zahteve bi morale prispevati k temu, da bodo organizatorji in druge zadevne službe prevzeli svoje odgovornosti in da bodo pomagali policiji, da se osredotoči na njene glavne naloge pri vzdrževanju javnega reda.

—	Organizatorji državnih in mednarodnih tekem bi morali sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev povzročanja škode za osebe ali premoženje, vključno z ukrepi za preprečevanje neprimernega obnašanja gledalcev.

Oddelek 2

Dodatna priporočila v obliki kontrolnega seznama možnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati organizatorji

—	Organizatorji državnih ali mednarodnih tekem bi morali storiti vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo javni red in varnost na stadionu in okrog njega, pred tekmo, med tekmo in po njej, in na ta način omogočijo policiji, da mobilizira le toliko osebja, kolikor je potrebno.

—	V ta namen bi bilo mogoče okvirno uporabljati kontrolni seznam iz Dodatka 3, na katerem so navedene zahteve v zvezi z organizacijo, ki jih lahko javni organi ali policijske službe predpišejo za organizatorje tekme. Priporoča se, da so te določbe podprte z nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE 7

Srečanje strokovnjakov

Močno se priporoča, da vsako predsedstvo skliče srečanje strokovnjakov, na katerem se obravnavajo naslednje teme:

—	priporočila, navedena v poglavjih od 1 do 6,

—	novi trendi/razvoj vedenja navijačev,

—	mednarodne povezave med skupinami navijačev,

—	izmenjava dobrih policijskih praks,

—	vsa druga zanimiva vprašanja.

Na srečanju se lahko pooblasti podskupine strokovnjakov za preučitev vprašanj, ki se pojavljajo na področju varnosti na nogometnih tekmah, in za pripravo priporočil.

Predsedstvo poroča Svetu o rezultatih srečanja. To poročilo nadomesti vsakoletni vprašalnik o huliganstvu na nogometnih tekmah, ki se zahteva na podlagi dokumenta 8356/01 ENFOPOL 40.

POGLAVJE 8

Seznam dokumentov, ki jih je predhodno sprejel Svet

1.	Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 1993 o odgovornostih organizatorjev športnih dogodkov.

2.	Priporočilo Sveta z dne 1. decembra 1994 o neposredni neformalni izmenjavi informacij s srednjeevropskimi in vzhodnoevropskimi državami na področju mednarodnih športnih dogodkov (mreža kontaktnih oseb).

3.	Priporočilo Sveta z dne 1. decembra 1994 o neposredni neformalni izmenjavi informacij na velikih prireditvah in srečanjih (mreža kontaktnih oseb).

4.	Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 1996 o smernicah za preprečevanje in omejevanje neredov na nogometnih tekmah, ki mu je priložen standardni obrazec za policijsko poizvedovanje o huliganih na nogometnih tekmah (UL C 131, 3.5.1996, str. 1).

5.	Skupni ukrep z dne 26. maja 1997 v zvezi s sodelovanjem pri zagotavljanju javnega reda in varnosti (UL L 147, 5.6.1997, str. 1).

6.	Resolucija Sveta z dne 9. junija 1997 o preprečevanju in omejevanju huliganstva na nogometnih tekmah prek izmenjave izkušenj, odstranitev s stadiona in medijske politike (UL C 193, 24.6.1997, str. 1).

7.	Resolucija Sveta z dne 21. junija 1999 o priročniku za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepe za preprečevanje in nadziranje nasilja in neredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami (UL C 196, 13.7.1999, str. 1).

8.	Resolucija Sveta z dne 6. decembra 2001 o priročniku s priporočili za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepi za preprečevanje in nadziranje nasilja in neredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami, ki zadevajo vsaj eno državo članico (UL C 22, 24.1.2002, str. 1).

9.	Sklep Sveta z dne 25. aprila 2002 o varnosti na mednarodnih nogometnih tekmah (UL L 121, 8.5.2002, str. 1).

10.	Resolucija Sveta z dne 17. novembra 2003 o možnosti prepovedi dostopa na mednarodne nogometne tekme, ki jo lahko uporabijo države članice (UL C 281, 22.11.2003, str. 1).

11.	Seznam nacionalnih kontaktnih točk v zvezi s huliganizmom.

(1) UL L 121, 8.5.2002, str. 1.

(2) Organizatorji so fizične ali pravne osebe, ki na lastno pobudo ali na pobudo tretje strani v celoti ali delno organizirajo ali naročijo organizacijo državne ali mednarodne nogometne tekme.

Dodatek 1

RAZPOREDITEV NOGOMETNIH NAVIJAČEV

Ob upoštevanju dokumenta 8241/05 ENFOPOL 40 o dinamični oceni tveganja v okviru nogometnih tekem in dokumenta 8243/05 ENFOPOL 41 o policijskih taktikah za vzdrževanje javnega reda na mednarodnih nogometnih tekmah, se spremenijo naslednje opredelitve skupin navijačev:

Opredelitev navijača, ki predstavlja tveganje

Znana ali neznana oseba, ki predstavlja možno tveganje za javni red ali se na nogometni tekmi ali v zvezi z njo načrtovano ali nenačrtovano nesocialno obnaša (glej dinamično oceno tveganja v nadaljevanju)

Opredelitev navijača, ki ne predstavlja tveganja

Znana ali neznana oseba, ki ne predstavlja tveganja za načrtovano ali nenačrtovano povzročanje nasilja ali neredov na nogometni tekmi ali v zvezi z njo

POVZETEK DINAMIČNE OCENE TVEGANJA V OKVIRU MEDNARODNIH NOGOMETNIH TEKEM IZ DOK. 8241/05 ENFOPOL 40

—	Treba je opredeliti okoliščine in obnašanja, ki lahko prispevajo k incidentom (in ne samo opredeliti in razvrstiti problematične navijače).

—	Treba je jasno ločevati med tveganji za posamezno vrsto incidentov, kot so težave z javnim redom, težave, povezane z javno varnostjo, kriminal v povezavi z množičnimi dogodki in terorizem.

—	Treba je ločevati med tekmami z običajnim tveganjem in tekmami s povečanim tveganjem (v povezavi s štirimi področji, ki so navedena v prejšnji točki).

—	Kadar se zazna „povečano tveganje“, ga je treba natančno opredeliti.

—

Treba je povzeti in oceniti naslednje informacije:

—	namige, da posamezniki/skupine načrtujejo/kažejo pripravljenost za vključitev v incidente,

—	opredelitev nedavnih dogodkov, trenutnega stanja ter značilnosti nogometne tekme in kraja, kjer je tekma organizirana; opredeli se, kaj bi lahko zmanjšalo ali povečalo tveganja in kako so ti dejavniki povezani,

—	opredelitev razmer (npr. izgubljena tekma, provokacije drugih navijačev, policijski ukrepi), ki so v preteklosti sprožili incidente ali povzročili, da so se posamezniki/skupine pretirano odzivali,

—	opredelitev obnašanja posameznikov/skupin, ki je značilna za sprožitev incidentov/vključitev vanje.

POVZETEK DOK. 8243/05 ENFOPOL 41 – POLICIJSKE TAKTIKE ZA VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA NA NOGOMETNIH TEKMAH

—	Najučinkovitejši način vzdrževanja javnega reda je ohranjanje ravnotežja med zaznanimi ravnmi tveganja in vrsto policijske razmestitve.

—	Da bi bilo vzdrževanje javnega reda uspešno in bi se zmanjšala verjetnost incidentov, se bistvene policijske taktike ujemajo z ustreznimi ocenami tveganja.

—

V praksi je zelo pomembno poznavanje in ocena družbenih značilnosti posameznih (pod)skupin navijačev, njihovih vrednot in norm, ciljev in namenov, smisla za to, kaj je prav in kaj narobe, stereotipov in pričakovanj drugih skupin, preteklih interakcij s temi skupinami in vsega, kar je posebej pomembno (datumov, krajev, predmetov, oblik delovanja).

KONTROLNI SEZNAM NAVIJAČEV, KI PREDSTAVLJAJO TVEGANJE

Elementi	Dodatne pripombe
Javni red
Zgodovinsko rivalstvo med klubi	… …
Pričakovano nasilje	… …
Rasistično vedenje	… …
Verjetnost tujih navijačev na domačih tribunah	… …
Vdor na igrišče	… …
Problemi, povezani z alkoholom	… …
Uporaba orožja	… …
Poznavanje policijske taktike	… …
Drugo	… …
Javna varnost
Teroristična grožnja	… …
Politična napetost/uporaba opozorilnih sporočil	… …
Verjetnost uporabe pirotehničnih sredstev	… …
Gostujoči navijači brez vstopnic	… …
Vstopnice na črnem trgu	… …
Drugo	… …
Kriminalna dejavnost
Ponarejene vstopnice	… …
Prodaja/uporaba prepovedanih drog	… …
Drugo	… …

Dodatek 2

OBRAZCI „PRED TEKMO“/„MED TEKMO“/„PO TEKMI“ (KATEGORIJI NAVIJAČEV, KI NE PREDSTAVLJAJO TVEGANJA/PREDSTAVLJAJO TVEGANJE)

2.1 OBRAZEC „PRED TEKMO“

TE INFORMACIJE SE UPORABLJAJO SAMO ZA POLICIJSKE ZADEVE!!

2.2 OBRAZEC „MED TEKMO“

2.3 OBRAZEC „PO TEKMI“

Dodatek 3

KONTROLNI SEZNAM MOŽNIH ZAHTEV, KI JIH MORAJO IZPOLNITI ORGANIZATORJI

Zahteve, ki jih morajo izpolniti organizatorji				Označite, kjer pride v poštev
1.	Imenovanje uradnika za varnost
—	Imenovanje uradnika za varnost za usklajevanje in izvajanje politike varnosti.
—	Uradnik za varnost je pooblaščen za sprejem operativnih odločitev v zvezi z varnostjo.
—	Uradnik za varnost mora biti na voljo kadar koli.
—	Glede zadev, pri katerih so udeleženi organizatorji, se varnostne ureditve dogovarjajo v posvetovanju s pristojnimi organi in policijskimi službami ter z uradnikom za varnost, ki ga imenujejo organizatorji.
2.	Varnostni standardi v zvezi z infrastrukturo
—	Infrastruktura stadiona omogoča, da se navijače nasprotnih moštev učinkovito loči pri vhodu in na samem stadionu.
—	Uporabljajo se samo stadioni ali deli stadionov, ki izpolnjujejo nacionalno in/ali mednarodno predpisane varnostne standarde.
—	Minimalni varnostni standardi:
	—	zunanje meje stadiona so označene z ograjo, ki je postavljena tako, da preprečuje kakršen koli nenadzorovan vstop oseb in vnos predmetov ali snovi,
	—	obstaja dovolj (zasilnih) izhodov, ki ne smejo biti hkrati tudi vhodi in ki ponujajo zadostna varnostna zagotovila v primeru, da morajo gledalci zaradi evakuacije zapustiti stadion ali se premakniti na igrišče,
	—	stadion mora skupaj z objekti, ki ga sestavljajo, izpolnjevati potrebne zahteve glede požarnih predpisov, trdnosti in strukturne stabilnosti,
	—	delovni prostor, v katerem so predstavniki služb za ukrepanje v nujnih primerih, uradniki za javni red in organizatorji in ki je med tekmo točka za koordiniranje, je opremljen s potrebnimi tehničnimi napravami za videonadzor in sistemom varnostnih kamer ter sistemom ozvočenja za obveščanje gledalcev. Te kamere morajo omogočati, da se lahko vidi vsak incident in prepozna povzročitelje,
	—	stadion ima točke za medicinsko pomoč in primerne sanitarne objekte, ki ustrezajo kapaciteti stadiona,
	—	navijači nasprotnih moštev so ustrezno ločeni,
	—	stadion mora biti opremljen s potrebnimi označbami in piktogrami, ki gledalce usmerjajo k zasilnim izhodom in/ali tribuni, za katero velja njihova vstopnica,
	—	najvišja dovoljena kapaciteta določenega dela stadiona mora biti določena glede na varno kapaciteto celotnega stadiona,
	—	stadion mora biti redno vzdrževan in vsi nepričvrščeni ali poškodovani deli ter odpadki in predmeti, ki bi jih gledalci lahko vrgli na igrišče, morajo biti popravljeni ali odstranjeni,
	—	tehnična, električna in plinska instalacija mora biti montirana in vzdrževana v skladu s splošnimi veljavnimi standardi.
3.	Zaposlovanje redarjev
—	Za sprejem in nadzor gledalcev je potrebno zadostno število ustrezno zaposlenih in primerno usposobljenih redarjev.
—	Redarji opravljajo naslednje naloge:
	—	sprejem in nadzor gledalcev,
	—	pregled objektov in naprav na stadionu pred in po tekmi,
	—	informiranje gledalcev o vsem, kar morajo vedeti o organizaciji, infrastrukturi in reševalnih ekipah,
	—	omejeni pregledi oblačil in prtljage, če zanje obstaja razumna podlaga, v okviru, ki ga dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja,
	—	preverjanje spoštovanja hišnega reda stadiona,
	—	zagotavljanje, da občinstvo ne dobi dostopa do prepovedanih območij,
	—	pomoč gledalcem, da na stadion vstopijo in z njega odidejo brez težav,
	—	zagotavljanje službam za ukrepanje v nujnih primerih in policiji vseh informacij o gledalcih, za katere je verjetno, da bodo kršili javni red,
	—	izvajanje vseh ustreznih ukrepov med čakanjem posredovanja policije ali služb za ukrepanje v nujnih primerih,
	—	izvajanje preventivnih ukrepov v vseh situacijah, pri katerih je verjetno, da bo kršen javni red.
—	Pri zaposlovanju redarjev je treba zagotoviti, da ti izpolnjujejo zahteve glede fizične in psihološke primernosti za opravljanje njihovih nalog.
—	Usposabljanje redarjev mora zajemati naslednje teoretične in praktične teme:
	—	organizacija nogometnih tekem in varnostni postopki v zvezi z njimi,
	—	osnovni zakoni in predpisi, ki so v veljavi, vključno s hišnim redom stadiona,
	—	komunikacijske tehnike,
	—	tehnike opazovanja in prepoznavanja,
	—	tehnike preverjanja na vhodu,
	—	pristop k reševanju konfliktov,
	—	prva pomoč in požarna varnost,
	—	postopki pri evakuaciji stadiona,
	—	sodelovanje s službami za ukrepanje v nujnih primerih in policijskimi službami,
	—	usposabljanje za določene tekme.
—	Redarji morajo opravljati redne osvežitvene tečaje glede razvoja navedenih področij in njihovih morebitnih sprememb.
—	Pred vsako tekmo je treba organizirati sestanek z redarji. Na njem jim je treba dati potrebne informacije o posebnih okoliščinah tekme.
—	Redarji morajo biti med opravljanjem svojih nalog oblečeni v fluorescenten jopič z napisom „redar“, ki jih ločuje od drugih gledalcev.
—	Organizatorji ali ustrezni organ lahko vpokličejo redarje iz gostujočega moštva. Tovrstna pomoč je koristna samo, kadar lahko ti redarji zagotovijo dodano vrednost. Ta dodana vrednost se oceni glede na določene kriterije, npr. zadostne izkušnje v varnostni službi in poznavanje svojih navijačev.
4.	Politika izdaje vstopnic in kontrola vstopnic
(a)	Politika izdaje vstopnic
	—	Politika izdaje vstopnic je pomemben instrument pri zagotavljanju varnosti in reda na stadionih. Njen cilj je zlasti ločevanje navijačev nasprotnih moštev, preprečevanje prenatrpanosti tribun, nadzor gibanja gledalcev in izvajanje prepovedi vstopa na stadion, ki so jih izdali organi nogometne organizacije ali drugi pristojni organi.
	—	Pri vzpostavljanju politike izdaje vstopnic morajo organizatorji upoštevati pravila Skupnosti o konkurenci. Pri uporabi teh pravil bo Komisija upoštevala dejavnike, ki zadevajo vzdrževanje reda in varnosti.
	—	Izhodišča:
		—	Z distribucijo vstopnic se mora zagotoviti, da so navijači sodelujočih moštev ločeni po tribunah.
		—	Politika distribucije vstopnic in dodelitev vstopnic sodelujočim državam mora odražati povpraševanje navijačev iz teh držav po vstopnicah.
		—	Politika prodaje vstopnic mora biti oblikovana tako, da preprečuje prodajo na črnem trgu in ponarejanje vstopnic.
		—	Navijačem se mora preprečiti nakup vstopnic za tribuno, ki ni predvidena zanje.
		—	Vstopnica mora vsebovati podatke o imetniku vstopnice, njenem izvoru, tekmi in dodeljenem sedežu; skratka, imeti mora dokumentarni pomen.
(b)	Kontrola vstopnic
	—	Politiki izdaje vstopnic bi bilo treba dati praktični učinek, in sicer s kontrolo vstopnic, pri kateri:
		—	se ločevanje navijačev doseže s strogo določeno dodelitvijo vstopnic za sedeže ali stojišča, ki ločujejo skupine navijačev nasprotnih moštev. To pomeni, da se mesto (sedež) na stadionu določi glede na moštvo, za katerega gledalec navija, in/ali državljanstvo gledalca.
		—	Politika izdaje vstopnic mora biti oblikovana tako, da z nobenim prenosom vstopnic ni mogoče zaobiti delitve in s tem ločitve navijačev nasprotnih moštev.
		—	Prenatrpanost tribun se prepreči tako, da se zagotovi, da število vstopnic, dodeljenih za prosto prodajo, ustreza infrastrukturi stadiona. Tudi s preprečevanjem ponarejanja vstopnic se lahko doseže, da tribune niso prenatrpane.
		—	Če v danih okoliščinah navijačev ni mogoče ločiti, je treba na zadevnih tribunah zagotoviti alternativne varnostne ukrepe, npr. več videokamer, več redarjev, ločene vhode itd.
	—	Temeljno vodilo je, da se sprejemna kapaciteta vsakega stadiona določi glede na analizo tveganja in da se ne razproda vseh vstopnic. Potrebno je nekaj manevrskega prostora za vstop navijačev, ki imajo vstopnice za tribune, ki so določene za navijače nasprotnega kluba in/ali navijače, ki imajo drugo državljanstvo.
	—	Gibanje gledalcev znotraj in zunaj stadiona se nadzoruje s primerno razdelitvijo stadiona na prepoznavne tribune/dele in z zagotovitvijo ustreznih označb.
	—	Prepovedovanje vstopa se izvaja z dogovori za naročanje in distribucijo vstopnic in z ukrepi proti kakršnemu koli prenosu izdanih vstopnic.
	—	Registracija s strani organizatorjev je kot del kontrole vstopnic pomemben vir informacij za organizatorje, vodstvo in policijo.
	—	Kontrola vstopnic se izvaja do vstopa gledalcev na stadion in vključuje:
		—	tiskanje vstopnic,
		—	distribucijo vstopnic,
		—	kontrolo ob vstopu.
Izvedba
A.	Vstopnice morajo izpolnjevati stroge zahteve glede kakovosti:
	—	navedba podatkov o tekmi in stadionu,
	—	navedba pravil vedenja navijačev,
	—	navedba pogojev za vstop in navzočnost na stadionu v gledalčevem jeziku,
	—	ime imetnika vstopnice in agencije za prodajo vstopnic/distributerja,
	—	načelno je kupec vstopnice tudi končni uporabnik,
	—	vstopnica mora biti izdelana tako, da je ni mogoče ponarediti.
	—	Vsaka vstopnica bi morala vključevati napis, s katerim organizatorji navedejo, da:
		—	za določene predmete ni dovoljen vnos na stadion,
		—	so alkoholne pijače in/ali droge prepovedane ob vstopu na stadion ali na stadionu,
		—	se bo ukrepalo proti gledalcem, ki bi na stadionu uporabljali pirotehnična sredstva in metali druge predmete,
		—	se bo ukrepalo proti gledalcem, ki bi pokazali kakršno koli žaljivo ali rasistično vedenje,
		—	ima zasedba sedeža, ki ne ustreza tistemu, ki je označen na vstopnici, lahko za posledico odstranitev s stadiona,
		—	morajo gledalci tekem privoliti, da se jih ob vhodu na stadion preišče in da morajo na zahtevo poleg vstopnice pokazati tudi osebni dokument.
B.	Pri distribuciji vstopnic bi morale veljati naslednje zahteve:
	—	V obveščevalnih akcijah bi morali organizatorji objaviti uradna prodajna mesta in način prodaje ter ob opozorilu, da sistem distribucije vstopnic ne dopušča prodaje na črnem trgu, pozvati javnost, naj vstopnic ne kupujejo drugje.
	—	Organizatorji bi morali stalno nadzorovati količino vstopnic na državo in na distributerja.
	—	Vstopnice bi morale biti na razpolago ciljnim skupinam, tako širši javnosti kot navijačem sodelujočih moštev, pravično in kolikor je dovoljeno v okviru pravil Skupnosti o konkurenci.
	—	V državah, kjer se vstopnice ne razprodajo, morajo organizatorji zahtevati, da se vstopnice obvezno vrnejo nacionalnim zvezam.
	—	Organizatorji morajo zahtevati, da uradni distributer obvezno vrne vstopnice, ki niso bile prodane.
	—	Organizatorji bi se morali zavedati, da distribucija in prodaja vstopnic v svežnjih izboljša nadzor nad procesom prodaje. Organizatorji bi morali distributerjem postaviti zahteve glede zanesljivosti.
	—	Organizatorji bi morali biti pooblaščeni, da v primeru nepravilnosti kadar koli posežejo v distribucijski postopek.
	—	Organizatorji bi morali od distributerjev zahtevati, da jih obveščajo o poteku prodaje vstopnic ter po možnosti tudi o urnikih potovanja in nastanitvi gledalcev.
	—	Če posamezni gledalec za vstopnice ne zaprosi izključno v okviru nacionalnih zvez ali posameznih klubov gledalcev ali navijačev, bi moral navesti moštvo, za katerega navija. To se zaradi javnega reda in varnosti lahko upošteva pri končni dodelitvi vstopnic.
	—	Vstopnice niso prenosljive.
	—	Za osebe, za katere velja prepoved vstopa na stadion, se ne sme izdati vstopnic.
	—	Na dan tekme vstopnice niso v prodaji.
	—	Posamezni kupec lahko kupi največ dve vstopnici. Vstopnice se izdajo na imena posameznih kupcev.
	—	Kupcem bi se morale vstopnice izročiti čim kasneje (kuponi, ki jih je mogoče izmenjati).
	—	Organizatorji morajo zagotoviti, da oseba, katere ime je na vstopnici, tj. imetnik vstopnice, to vstopnico na koncu tudi dobi.
C.	Zahteve za ustrezno politiko vstopa in nadzora gledalcev
	—	Organizatorji vnaprej sporočijo, kateri gledalci imajo vstop na stadion in katerim se vstop zavrne.
	—	Gledalci, za katere velja prepoved vstopa na stadion, v nobenem primeru ne smejo vstopiti.
	—	Gledalci, ki so pod očitnim vplivom alkohola, ne smejo vstopiti na stadion.
	—	Gledalcem, ki nosijo predmete, ki bi lahko ogrozili varnost in red na stadionu, se vstop zavrne.
	—	Gledalci, ki nosijo predmete, ki kakor koli izražajo politične cilje, diskriminacijo, rasizem ali žaljiv odnos, ne smejo vstopiti na stadion.
	—	Nadzor vstopa, vključno z iskanjem oseb in izvajanjem prepovedi vstopa na stadion, bi moral biti na visoki ravni.
	—	Tekoči nadzor vstopa bi moral preprečiti nastanek dolgih vrst.
	—	Nadzor vstopa bi moral preprečiti prenatrpanost tribun.
	—	Kjer se uporabljajo avtomatski sistemi vstopa na stadion, bi morali ti izpolnjevati visoke standarde zanesljivosti in kontinuitete.
(c)	Akreditacija
	—	Poleg politike izdaje vstopnic je strategija akreditacije eden od ključnih instrumentov za zagotavljanje varnosti na stadionu. Namen sistema akreditacije je preprečevanje prenatrpanosti tribun ter upravljanje množice in nadzor nad njo.
	Izvedba:
	—	Akreditacija se dodeli samo osebi, ki na določenem delu stadiona opravlja specifično nalogo, in samo za ta del stadiona.
	—	Akreditacija tej osebi ne daje pravice do sedeža na stadionu.
	—	Akreditacija ni prenosljiva.
	—	Akreditacija mora biti zasnovana tako, da je ni mogoče zlorabiti.
5.	Hišni red stadiona – civilnopravna izključitev
—	Hišni red stadiona je pisno določen. Vsebuje notranja pravila organizatorjev in določa najmanj, za katere predmete je vnos na stadion prepovedan in kakšno obnašanje je nedopustno, pa tudi pravila glede oddaje predmetov.
—	Navijače se jasno in stalno obvešča o hišnem redu stadiona.
—	Izvede se potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja hišnega reda stadiona in kontroliranje njegovega spoštovanja.
—	Določi se predpis o civilnopravni izključitvi. Ta izključitev velja za ljudi, ki s svojimi dejanji ali vedenjem kršijo hišni red stadiona.
—	Izvede se potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja civilnopravne izključitve in kontroliranje njenega spoštovanja.
6.	Dogovor(-i), ki se lahko sklene(-jo) (1)
—	Organizatorji domače ali mednarodne nogometne tekme sklenejo dogovor o svojih obveznostih do zadevnih organov oblasti, policijskih služb in služb za ukrepanje v nujnih primerih. Ta dogovor omogoča pogodbeno določitev obveznosti organizatorjev, ki so tako zanje zavezujoče.
—	Ta dogovor se oblikuje primerno dolgo časovno obdobje pred tekmo, turnirjem ali tekmovanjem ter vključuje obveznosti in odgovornosti organizatorjev.
—	Ta dogovor vsebuje najmanj naslednje določbe:
	—	največje dovoljeno število gledalcev, ki lahko vstopijo na stadion,
	—	določbe o varnostnih standardih stadiona,
	—	načrt ravnanja v izrednih razmerah in evakuacijski načrt,
	—	načrt stadiona,
	—	sklenjene dogovore glede obveznosti in odgovornosti organizatorjev, natančneje v zvezi s politiko izdaje vstopnic in strategijo akreditacije, razvrščanja redarjev, sistema varnostnih kamer, pravil glede alkohola, dogovore o prepovedanih predmetih, dogovore o izmenjavi informacij z organizatorji (zlasti kakršnih koli informacij policijskih služb o programu nogometnih tekem (pokalnih oziroma prvenstvenih in prijateljskih) na mednarodni ravni, ki vključujejo posvetovanja pred odločitvijo o datumu tekme) itd.
7.	Lokalni sporazum
—	Organizatorji državnih in mednarodnih nogometnih tekem in vse udeležene strani, vključno s policijo in lokalnimi oblastmi, klubi navijačev, lokalnimi prebivalci (ali njihovimi združenji) in prevoznimi družbami, sklenejo lokalni sporazum, katerega cilj je vzpostavitev odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju.
—	Ta lokalni sporazum zagotavlja varnost vseh navijačev, lokalnih prebivalcev in drugih udeleženih strani znotraj in zunaj stadiona.
—	Ta lokalni sporazum vsebuje naslednje določbe:
	—	nalaganje določenih pogojev za članstvo v klubu ali federaciji navijačev; posledica neizpolnjevanja teh pogojev je izključitev teh oseb iz klubov navijačev in prepoved vstopa na stadion,
	—	spodbujanje predprodaje vstopnic,
	—	jasen in konkreten opis, kako reševati probleme, ki nastanejo ob neizpolnjevanju varnostnih standardov, s podrobnostmi o vseh alternativnih varnostnih standardih,
	—	izmenjava informacij o bivališčih navijačev, njihovih namerah in navadah,
	—	oblikovanje rešitev v zvezi s problemi lokalnih prebivalcev in ljudi, ki živijo blizu stadiona,
	—	dosega sporazumov z udeleženimi prevoznimi družbami.
—	Organizatorji državne ali mednarodne nogometne tekme v ta lokalni sporazum vključijo časovni razpored za izvajanje raznih nalog in/ali pobud, ki jih je treba izvesti.

(1) Ta točka se nanaša na dogovor(-e), ki se lahko sklene(-jo) z različnimi organizacijami, udeleženimi v organizacijo nogometnih prireditev, in lahko vključuje(-jo) uvedbo zahtev za dovoljenja javnih organov ali izdajo teh dovoljenj. Posledica tega pa je lahko odgovornost za s tem povzročeno škodo.

Dodatek 4

SPECIFIKACIJE IN VZOREC POLICIJSKIH IDENTIFIKACIJSKIH JOPIČEV

To je brezrokavnik, ki se ga nadene čez glavo.

Barva: NATO MODRA

Barvna koda: Pantone 279C

Identifikacijski znaki

Ena beseda: POLICIJA (v slovenščini) z okvirjem, postavljenim na sredino sprednje in zadnje strani jopiča.

Črke POLICIJA in obroba: ozadje nato modre barve.

Črke in okvir svetleče srebrne barve.

Dimenzije okvirja = 25 cm × 9 cm

Črke POLICIJA:

Širina črke = 1,3 cm

Višina = 7,5 cm

Sprednji del jopiča:

Na levem delu prsi (nad okvirjem POLICIJA): nacionalna zastava velikosti 10 cm × 7 cm – izvezena/prišita ali v prosojnem plastičnem žepku.

Na desnem delu prsi (nad okvirjem POLICIJA): simbol EU velikosti 8 cm × 8 cm.

Pod okvirjem POLICIJA mora čez celoten sprednji del jopiča potekati 5 cm širok svetleč srebrn trak.

Zadnji del jopiča:

Nacionalna zastava nad okvirjem POLICIJA: 10 cm × 7 cm.

Pod okvirjem POLICIJA mora čez celoten zadnji del jopiča potekati 5 cm širok svetleč srebrn trak.

Jopič se mora pričvrstiti z velkro trakom (ježek) ali gumbi pritiskači, in sicer na obeh straneh.