OKVIRNI SKLEP SVETA 2006/960/PNZ
z dne 18. decembra 2006
o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE —
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 30(1)(a) in(b) in 34(2)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju pobude Kraljevine Švedske,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1)
|
Eden od temeljnih ciljev Evropske unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice.
|
|
(2)
|
Ta cilj je treba doseči s preprečevanjem kaznivih dejanj in bojem proti njih prek tesnejšega sodelovanja med organi kazenskega pregona v državah članicah ob hkratnem spoštovanju načel in pravil v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in pravno državo, na katerih temelji Unija in so skupna državam članicam.
|
|
(3)
|
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in kriminalnih dejavnostih je temelj sodelovanja na področju kazenskega pregona v Uniji, ki služi splošnemu cilju izboljšanja varnosti državljanov Unije.
|
|
(4)
|
Pravočasen dostop do točnih in najnovejših informacij in obveščevalnih podatkov je ključni element, ki organom kazenskega pregona omogoča uspešno odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, zlasti na območju, na katerem je bil odpravljen nadzor notranjih meja. Ker se dejavnosti kriminalcev izvajajo tajno, jih je treba nadzirati, z njimi povezane informacije pa je treba še posebej hitro izmenjati.
|
|
(5)
|
Pomembno je, da se možnosti organov kazenskega pregona, da od drugih držav članic pridobijo informacije in obveščevalne podatke o hudih kaznivih dejanjih in terorističnih dejanjih, obravnavajo na horizontalnem nivoju in ne na ravni razlik glede vrste kaznivih dejanj ali delitve pristojnosti med organi kazenskega pregona in sodnimi organi.
|
|
(6)
|
Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere so za državljane Evropske unije nesprejemljive, in za to zahtevajo večjo varnost in učinkovitejši kazenski pregon ob hkratnem varovanju človekovih pravic.
|
|
(7)
|
Nujno je, da lahko organi kazenskega pregona zaprosijo za informacije in obveščevalne podatke in te pridobijo od drugih držav članic v različnih fazah preiskave, od faze zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju do faze preiskave kaznivega dejanja. Sistemi držav članic so si v tem pogledu različni, toda namen tega okvirnega sklepa ni spreminjati teh sistemov. Njegov namen je, da glede določenih vrst informacij in obveščevalnih podatkov znotraj Unije zagotovi hitro izmenjavo nekaterih informacij, ki so bistvenega pomena za organe kazenskega pregona.
|
|
(8)
|
Odsotnost skupnega pravnega okvira za učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic je pomanjkljivost, ki jo bo treba odpraviti; Svet Evropske unije zato meni, da je treba sprejeti pravno zavezujoč instrument o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov. Ta okvirni sklep ne bi smel vplivati na obstoječe ali prihodnje instrumente, ki omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa ali ki poenostavljajo postopke za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, kot je Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (1).
|
|
(9)
|
Glede izmenjave informacij ta okvirni sklep ne posega v bistvene interese nacionalne varnosti in ne ogroža uspešnega poteka tekoče preiskave, varnosti posameznikov ali posebnih obveščevalnih dejavnosti na področju državne varnosti.
|
|
(10)
|
Pomembno je spodbujati čim širšo izmenjavo informacij, zlasti glede kaznivih dejanj, ki so neposredno ali posredno povezana z organiziranim kriminalom in terorizmom, ter na način, ki ne znižuje zahtevane stopnje sodelovanja med državami članicami v okviru obstoječih ureditev.
|
|
(11)
|
Skupni interes držav članic v boju proti čezmejnemu kriminalu mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med hitrim in učinkovitim sodelovanjem pri kazenskem pregonu ter dogovorjenimi načeli in pravili o varstvu podatkov, temeljnih svoboščinah, človekovih pravicah in osebnih svoboščinah.
|
|
(12)
|
Evropski svet v Izjavi o boju proti terorizmu, ki jo je sprejel na zasedanju Evropskega sveta 25. marca 2004, Svetu naroča, da preuči ukrepe za poenostavitev izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic.
|
|
(13)
|
Za Islandijo in Norveško ta okvirni sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (2). Postopki iz tega sporazuma so bili upoštevani pri tem okvirnem sklepu.
|
|
(14)
|
Kar zadeva Švico, predstavlja ta okvirni sklep razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo v zvezi s pridružitvijo Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 1(H) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu v imenu Evropske Skupnosti in začasni uporabi nekaterih določb navedenega Sporazuma (3), in s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu v imenu Evropske unije in o začasni uporabi nekaterih določb navedenega Sporazuma (4).
|
SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:
NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Cilj in področje uporabe
1. Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo obstoječe informacije in obveščevalne podatke zaradi vodenja preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih.
2. Ta okvirni sklep ne posega v dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve med državami članicami in tretjimi državami ter instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju odločb v kazenskih zadevah, vključno z vsemi pogoji, ki jih tretje države postavijo v zvezi s posredovanimi informacijami.
3. Ta okvirni sklep zajema vse informacije in/ali obveščevalne podatke, kakor so opredeljeni v členu 2(d). Držav članic ne zavezuje, da zbirajo in shranjujejo informacije in obveščevalne podatke z namenom njihovega posredovanja pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic.
4. Ta okvirni sklep držav članic ne zavezuje, da zagotovijo informacije in obveščevalne podatke, ki naj bi bili uporabljeni kot dokaz pred sodnimi organi, niti jim ne daje pravice do uporabe teh informacij ali obveščevalnih podatkov v ta namen. Kadar država članica pridobi informacije ali obveščevalne podatke v skladu s tem okvirnim sklepom in jih želi uporabiti kot dokaz pred sodnimi organi, mora pridobiti soglasje države članice, ki je te informacije ali obveščevalne podatke priskrbela, če tako zahteva nacionalna zakonodaja države članice, ki je priskrbela informacije ali obveščevalne podatke, in sicer z uporabo instrumentov o pravosodnem sodelovanju, ki veljajo med državama članicama. Soglasje ni potrebno, če je država članica, od katere so se zahtevale informacije ali obveščevalni podatki, že dala soglasje za uporabo informacij ali obveščevalnih podatkov kot dokaza ob njihovem posredovanju.
5. Ta okvirni sklep ne zavezuje k pridobivanju kakršnih koli informacij ali obveščevalnih podatkov v državi članici, ki je prejela zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, z uporabo prisilnih ukrepov, opredeljenih v skladu z nacionalno zakonodajo.
6. Če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, države članice v skladu s slednjo zagotovijo informacije ali obveščevalne podatke, ki so jih predhodno pridobile z uporabo prisilnih ukrepov.
7. Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, prav tako pa ostanejo nespremenjene tudi vse obveznosti organov kazenskega pregona v zvezi s tem.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem okvirnem sklepu:
|
(a)
|
„pristojni organ kazenskega pregona“ pomeni državno policijo, carino ali drug organ, ki mu nacionalna zakonodaja daje pooblastila za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali kriminalnih dejavnosti ter za izvajanje pooblastil in uporabo prisilnih ukrepov v okviru takšnih dejavnosti. Agencije ali enote, ki se ukvarjajo posebej z vprašanji državne varnosti, niso zajete v pojem pristojnega organa kazenskega pregona. Vsaka država članica do 18 decembra 2007 v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, kateri organi so zajeti s pojmom „pristojni organ kazenskega pregona“. Takšna izjava se lahko kadar koli spremeni;
|
|
(b)
|
„preiskava kaznivega dejanja“: pomeni stopnjo v postopku, znotraj katere pristojni organi kazenskega pregona ali sodni organi, vključno z državnimi tožilci, izvajajo ukrepe za ugotovitev in pojasnitev dejstev, osumljencev in okoliščin enega ali več ugotovljenih konkretnih kaznivih dejanj;
|
|
(c)
|
„operacija zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju“: pomeni stopnjo v postopku, ki še ni dosegla stopnje preiskave kaznivega dejanja, znotraj katere pristojni organ kazenskega pregona, ki je po nacionalni zakonodaji pristojen za zbiranje, obdelovanje in analizo informacij o kaznivih dejanjih in kriminalnih dejavnostih, ugotavlja, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila v prihodnosti storjena konkretna kazniva dejanja;
|
|
(d)
|
„informacije in/ali obveščevalni podatki“ pomenijo:
|
(i)
|
kakršne koli informacije ali podatke, ki jih imajo organi kazenskega pregona;
in
|
|
(ii)
|
kakršne koli informacije ali podatke, ki jih imajo organi oblasti ali zasebni subjekti, in s katerimi razpolagajo organi kazenskega pregona, ne da bi izvajali prisilne ukrepe v skladu s členom 1(5).
|
|
|
(e)
|
„kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje (5)“ (v nadaljevanju: „kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ“): kazniva dejanja iz nacionalne zakonodaje, ki odgovarjajo ali so enaka kaznivim dejanjem iz te določbe.
|
NASLOV II
IZMENJAVA INFORMACIJ IN OBVEŠČEVALNIH PODATKOV
Člen 3
Zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov
1. Države članice zagotovijo, da se informacije in obveščevalni podatki v skladu s tem okvirnim sklepom lahko posredujejo pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic.
2. Informacije in obveščevalni podatki se zagotovijo na zaprosilo pristojnega organa kazenskega pregona, ki deluje v okviru pristojnosti, ki mu jih določa nacionalna zakonodaja in izvaja preiskavo kaznivega dejanja ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju.
3. Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic uporabljajo pogoji, ki niso strožji od pogojev, ki se za zagotavljanje in zahtevanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni. Država članica zlasti izmenjave informacij ali obveščevalnih podatkov med svojim pristojnim organom kazenskega pregona in pristojnim organom kazenskega pregona druge države članice, do katerih lahko zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona v okviru internega postopka dostopa brez sodnega soglasja ali odobritve, ne pogojuje s takšnim soglasjem ali odobritvijo.
4. Če lahko zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene države članice do zahtevanih informacij ali obveščevalnih podatkov dostopa zgolj na podlagi soglasja ali odobritve sodnega organa, mora zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona zaprositi pristojni sodni organ za soglasje ali dovoljenje za dostop do zahtevanih informacij in njihovo izmenjavo. Pristojni sodni organ zaprošene države članice brez poseganja v člen 10(1) in (2) pri odločitvi uporabi enaka pravila kot v povsem interni zadevi.
5. Če je zahtevane informacije ali obveščevalne podatke priskrbela druga država članica ali tretja država in če zanje velja načelo specialnosti, se smejo te informacije ali obveščevalni podatki pristojnim organom kazenskega pregona druge države članice posredovati zgolj s privolitvijo države članice ali tretje države, ki jih je priskrbela.
Člen 4
Časovni roki za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov
1. Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najpozneje v osmih urah odzovejo na nujna zaprosila za informacije in obveščevalne podatke v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, kadar so zahtevane informacije ali obveščevalni podatki na voljo v zbirki podatkov, do katere lahko organ kazenskega pregona neposredno dostopa.
2. Če zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona v roku osmih ur ne more zagotoviti odgovora, to utemelji s pomočjo obrazca iz Priloge A. Če bi zagotovitev informacij ali obveščevalnih podatkov, za katere se zaprosi v roku osmih ur, nesorazmerno obremenilo zaprošeni organ kazenskega pregona, lahko ta zagotovitev informacij ali obveščevalnih podatkov odloži. V tem primeru zaprošeni organ kazenskega pregona o tej odložitvi nemudoma obvesti organ kazenskega pregona, ki zanje zaprosi, ter čim prej zagotovi zahtevane informacije ali obveščevalne podatke, vendar najkasneje v treh dneh. Uporaba določb po tem odstavku se pregleda do 19 decembra 2009.
3. Države članice zagotovijo, da bi bilo za primere, ki niso nujni, treba odgovoriti na zaprosila za informacije in obveščevalne podatke v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, v enem tednu, če so zahtevane informacije ali obveščevalni podatki na voljo v zbirki podatkov, do katere organ kazenskega pregona neposredno dostopa. Če zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona v roku enega tedna ne more zagotoviti odgovora, to utemelji s pomočjo obrazca iz Priloge A.
4. V vseh ostalih primerih države članice zagotovijo, da se zahtevane informacije pristojnemu organu kazenskega pregona, ki za njih zaprosi, sporočijo v štirinajstih dneh. Če zaprošeni pristojni organ kazenskega pregona v roku štirinajstih dni ne more zagotoviti odgovora, to utemelji s pomočjo obrazca iz Priloge A.
Člen 5
Zaprosilo za informacije in obveščevalne podatke
1. Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja, kadar obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami in obveščevalnimi podatki. Ti dejanski razlogi se navedejo v zaprosilu, v katerem je pojasnjen namen zaprosila za informacije in obveščevalne podatke ter povezava med tem namenom in osebo, na katero se te informacije in obveščevalni podatki nanašajo.
2. Pristojni organ kazenskega pregona, ki prosi za informacije, se vzdrži zaprositi za več informacij ali obveščevalnih podatkov oziroma naj ne določa krajših časovnih okvirov, kot je potrebno za namene zaprosila.
3. Zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke vsebuje vsaj informacije iz Priloge B.
Člen 6
Načini komunikacije in jezik
1. Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka na obstoječe načine za mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona. Jezik, v katerem se napiše zaprosilo in izmenjujejo informacije, je jezik, ki se uporablja pri zadevnem načinu komunikacije. Države članice v izjavi, ki jo podajo v skladu s členom 2(a), generalnemu sekretariatu Sveta posredujejo tudi podatke o točkah za stike, na katere se lahko v nujnih primerih pošljejo zaprosila. Ti podatki se lahko kadar koli spremenijo. Generalni sekretariat Sveta državam članicam in Komisiji pošlje prejete izjave.
2. Informacije ali obveščevalni podatki se v skladu s Konvencijo na podlagi člena K3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (6) izmenjujejo tudi z Europolom in v skladu s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (7) tudi Eurojustu, če se izmenjava nanaša na kaznivo dejanje ali kriminalno dejavnost, ki spada v njun mandat.
Člen 7
Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov na lastno pobudo
1. Brez poseganja v člen 10 pristojni organi kazenskega pregona zadevnim pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic brez predhodnega zaprosila posredujejo informacije in obveščevalne podatke v primerih, kadar obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi informacije in obveščevalni podatki lahko pomagali pri odkrivanju, preprečevanju ali preiskovanju kaznivih dejanj iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ. Načine tovrstne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov na lastno pobudo urejajo nacionalne zakonodaje držav članic, ki posredujejo informacije.
2. Zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov je omejeno na tisto, kar se zdi ustrezno in potrebno za uspešno odkrivanje, preprečevanje ali preiskovanje zadevnega kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti.
Člen 8
Varstvo podatkov
1. Vsaka država članica zagotovi, da se uveljavljena pravila o varstvu podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 6(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa.
2. Uporabo informacij in obveščevalnih podatkov, ki so bili v skladu s tem okvirnim sklepom izmenjani neposredno ali na dvostranski ravni, urejajo nacionalne določbe o varstvu podatkov države članice prejemnice, v kateri informacije in obveščevalne podatke urejajo enaka pravila o varstvu podatkov, kot če bi se zbrali v tej isti državi članici prejemnici. Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, so varovani v skladu z načeli Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov in, za tiste države članice, ki so to ratificirale, v skladu z Dodatnim protokolom z dne 8. novembra 2001 k tej konvenciji v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov. Organi kazenskega pregona morajo pri obdelavi osebnih podatkov, pridobljenih v skladu s tem okvirnim sklepom, upoštevati načela Priporočila Sveta Evrope št. R(87)15 o uporabi osebnih podatkov na policijskem področju.
3. Informacije in obveščevalne podatke, zagotovljene na podlagi tega okvirnega sklepa, lahko pristojni organi kazenskega pregona države članice, ki jih je pridobila, uporabijo zgolj za namene, za katere so bili ti posredovani v skladu s tem okvirnim sklepom, ali za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti; obdelava v druge namene se dovoli samo s predhodnim pooblastilom države članice, ki jih sporoča, pri čemer se upošteva nacionalna zakonodaja države članice, ki prejme informacije ali obveščevalne podatke. Pooblastilo se lahko podeli le, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja države članice, ki sporoča informacije in obveščevalne podatke.
4. Pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom lahko pristojni organ kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo pristojnemu organu kazenskega pregona, ki prejme informacije, določi pogoje uporabe informacij in obveščevalnih podatkov. Pogoji se lahko določijo tudi glede poročanja o izsledkih preiskave kaznivega dejanja ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju, v kateri je prišlo do izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov. Za pristojni organ kazenskega pregona, ki prejema informacije in obveščevalne podatke, so ti pogoji zavezujoči, razen v posebnem primeru, kadar nacionalna zakonodaja določa opustitev omejitev glede uporabe za pravosodne organe, zakonodajna telesa ali kateri koli drug neodvisni organ, ustanovljen v skladu z zakonom in odgovoren za nadzor nad pristojnimi organi kazenskega pregona. V takih primerih se informacije in obveščevalni podatki lahko uporabljajo šele po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki sporoča informacije in obveščevalne podatke, saj je treba v največji možni meri upoštevati njene interese in njeno mnenje. Država članica, ki sporoča informacije in obveščevalne podatke, lahko v posebnih primerih zaprosi državo članico prejemnico, naj predloži podatke o uporabi in nadaljnji obdelavi predanih informacij in obveščevalnih podatkov.
Člen 9
Zaupnost
Pristojni organi kazenskega pregona v vsakem posameznem primeru izmenjave informacij ali obveščevalnih podatkov ustrezno upoštevajo zahteve po tajnosti preiskovalnega postopka. V ta namen pristojni organi kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo zaupnost vseh posredovanih informacij in obveščevalnih podatkov, ki so opredeljeni kot zaupne narave.
Člen 10
Razlogi za zadržanje informacij ali obveščevalnih podatkov
1. Brez poseganja v člen 3(3) lahko pristojni organ kazenskega pregona zavrne zagotovitev informacij ali obveščevalnih podatkov samo v primerih, ko obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi posredovanje informacij ali obveščevalnih podatkov:
|
(a)
|
škodovalo osnovnim interesom nacionalne varnosti zaprošene države članice,
ali
|
|
(b)
|
ogrozilo uspeh tekoče preiskave ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju ali varnost posameznikov,
ali
|
|
(c)
|
bili očitno nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni.
|
2. Kadar se zaprosilo nanaša na kaznivo dejanje, za katero je po zakonodaji zaprošene države članice zagrožena zaporna kazen enega leta ali manj, lahko pristojni organ kazenskega pregona zavrne zagotovitev zahtevanih informacij ali obveščevalnih podatkov.
3. Pristojni organ kazenskega pregona zavrne zagotovitev informacij ali obveščevalnih podatkov, če pristojni sodni organ v skladu s členom 3(4) ni dovolil dostopa do zahtevanih informacij in njihove izmenjave.
NASLOV III
KONČNE DOLOČBE
Člen 11
Izvajanje
1. Države članice pred 19. decembra 2006 sprejmejo ustrezne ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa.
2. Države članice pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedilo določb, s katerimi v svojo nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep. Na podlagi teh in drugih informacij, ki jih države članice posredujejo na zahtevo, Komisija pred 19. decembra 2006. Svetu predloži poročilo o izvajanju tega okvirnega sklepa. Svet najpozneje 19. decembra 2006 oceni, v kolikšnem obsegu države članice izpolnjujejo ta okvirni sklep.
Člen 12
Razmerje do drugih instrumentov
1. Določbe člena 39(1), (2) in (3) in člena 46 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (8), v kolikor se nanašajo na izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov za namen vodenja preiskav kaznivega dejanja ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivem dejanju, kakor je določeno v tem okvirnem sklepu, se nadomestijo z določbami iz tega okvirnega sklepa.
2. Sklepa Schengenskega izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj (SCH/Com-ex(98) 51 rev 3) (9) in z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj (SCH/Com-ex (99) 18) (10) se razveljavita.
3. Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve, ki so v veljavi ob sprejetju tega okvirnega sklepa, če taki sporazumi ali ureditve omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa in pripomorejo k nadaljnji poenostavitvi postopkov za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.
4. Države članice lahko po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa sklepajo oz. sprejemajo dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve, če taki sporazumi ali ureditve omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa in pripomorejo k nadaljnji poenostavitvi postopkov za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.
5. Sporazumi in ureditve iz odstavkov 3 in 4 v nobenem primeru ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki v njih ne sodelujejo.
6. Države članice najkasneje do 19. decembra 2006 uradno obvestijo Svet in Komisijo o obstoječih sporazumih in ureditvah iz odstavka 2, ki jih želijo še naprej uporabljati.
7. Države članice Svet in Komisijo uradno obvestijo tudi o vseh novih sporazumih ali ureditvah iz odstavka 4 v treh mesecih po njihovem podpisu, oz. za tiste instrumente, ki so bili podpisani pred sprejetjem tega okvirnega sklepa, o začetku njihove veljavnosti.
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta okvirni sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 18. decembra 2006
Za Svet
Predsednik
J.-E. ENESTAM
(1) UL C 24, 23.1.1998, str. 2.
(2) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
(3) UL L 370, 17.12.2004, str. 78.
(4) UL L 368, 15.12.2004, str. 26.
(5) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(6) UL C 316, 27.11.1995, str. 2. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom, pripravljenim na podlagi člena 43(1) Konvencije o Europolu (UL C 2, 6.1.2004, str. 3).
(7) UL L 63, 6.3.2002, str. 1. Sklep, kakor je bila nazadnje spremenjen s Sklepom 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44).
(8) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).
(9) UL L 239, 22.9.2000, str. 407.
(10) UL L 239, 22.9.2000, str. 421.
