21.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/47

(1)

Svet je leta 1997 sprejel Kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij za boj proti škodljivi davčni konkurenci (2). Komisija je v skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru tega kodeksa, leta 1998 objavila Obvestilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi z neposredno obdavčitvijo ustvarjenega dohodka (3), s katerim je potrdila odločenost, da bo strogo uporabljala ta pravila in spoštovala načela enake obravnave. Ta postopek spada v okvir tega obvestila.

(2)

V dopisu D/50716 z dne 12. februarja 1999 je Komisija zaprosila Luksemburg, naj ji posreduje predhodne informacije o „družbah, oproščenih davkov na podlagi zakona iz leta 1929“. V dopisu A/32604 z dne 26. marca 1999 so luksemburški organi posredovali opis ureditve davka oproščenih finančnih holdingov (holdinških družb) iz leta 1929 (v nadaljnjem besedilu „davkov oproščene holdinške družbe 1929“), kakor je bila spremenjena z „zakonom z dne 29. decembra 1971“ in „zakonom z dne 30. novembra 1978“.

(3)

V dopisu D/53671 z dne 5. julija 2000 je Komisija od Luksemburga zahtevala dodatne informacije o davkov oproščenih holdinških družbah 1929, in zlasti o „zakonu z dne 17. decembra 1938 o ureditvi holdinških družb milliardaires“ (v nadaljnjem besedilu „davkov oproščene holdinške družbe milliardaires“). V dopisu A/36150 z dne 20. julija 2000 so luksemburški organi posredovali zahtevane dodatne informacije.

(4)

V dopisu D/51279 z dne 26. marca 2001 je Komisija zahtevala dodatne informacije, med drugim zlasti besedilo zakonov o davčnih ureditvah za davkov oproščene holdinške družbe 1929 in davkov oproščene holdinške družbe milliardaires. V dopisu A/33928 z dne 11. julija 2001 so luksemburški organi posredovali zahtevane informacije.

(5)

V dopisu D/50571 z dne 11. februarja 2002 je Komisija obvestila luksemburške organe, da bo za predhodno oceno obravnavala ta ukrep kot pomoč, in jih pozvala, naj predložijo svoje pripombe v skladu s postopkom sodelovanja v zvezi z veljavnimi shemami pomoči, ki ga uvaja člen 17(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 [zdaj člen 88] Pogodbe ES (4). Po srečanju Komisije in luksemburških organov 19. aprila 2002 so slednji v dopisu A/33288 z dne 2. maja 2002 posredovali zahtevane informacije. Drugo srečanje navedenih organov in Komisije je bilo 17. oktobra 2002.

(6)

V dopisu A/51743 z dne 9. marca 2004 je Komisija od Luksemburga zahtevala, naj posodobi informacije o zadevni ureditvi, tako da ji posreduje vse predlagane ali že sprejete nove določbe o davčni obravnavi davkov oproščenih holdinških družb 1929, da bo zaključila predhodno preučitev navedene ureditve v skladu s postopkom iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 659/1999. V dopisu z dne 6. maja 2004 je Luksemburg Komisiji posredoval zahtevane informacije.

(7)

Na tretjem srečanju luksemburških organov in Komisije 15. septembra 2004 je bila Komisija obveščena o nekaterih elementih v zvezi z osnutkom zakona št. 5231 o nekaterih predlaganih spremembah zakona z dne 31. julija 1929 o davčni ureditvi za davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(8)

V dopisu D/53536 z dne 4. maja 2005 je Komisija zahtevala, naj se ji posredujejo vse informacije v zvezi z osnutkom zakona št. 5231, odobrenega 19. aprila 2005, da bi dopolnila predhodno oceno zadevne ureditve. V dopisih z dne 1. junija 2005 (A/34536) in 23. junija 2005 (A/35047) so luksemburški organi Komisiji posredovali zahtevane informacije.

(9)

V dopisu z dne 11. julija 2005 (D/55311) je Komisija obvestila Luksemburg predvsem o tem, da v predhodni oceni meni, da je zadevna ureditev (kakor je bila spremenjena z osnutkom zakona št. 5231, ki ga je odobril Parlament 19. aprila 2005 in je postal zakon z dne 21. junija 2005 o spremembi člena 1 zakona z dne 31. julija 1929 o davčni ureditvi za finančne holdinške družbe) pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

(10)

Dne 25. julija 2005 je bilo četrto srečanje navedenih organov in Komisije, na katerem so zadevo preučili predvsem z vidika sprememb zadevne ureditve, sprejetih z zakonom z dne 21. junija 2005.

(11)

V dopisu z dne 28. julija 2005 (D/55780) je Komisija Luksemburg obvestila o predhodni oceni, da je zakon z dne 31. julija 1929, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 21. junija 2005, pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom, in pozvala Luksemburg, naj predloži pripombe na podlagi člena 17(2) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(12)

V dopisih z dne 5. septembra 2005 (D/56729) in 19. septembra 2005 (D/57172) je Komisija luksemburške organe zaprosila, naj ji posredujejo zahtevane pripombe.

(13)

Ker Komisija v predpisanem roku ni prejela nobenega odgovora, je v dopisu z dne 25. novembra 2005 (5) Luksemburgu predlagala naslednje ustrezne ukrepe na podlagi člena 88(1) Pogodbe:

(14)

V istem dopisu je Komisija tudi pozvala luksemburške organe, naj ji pisno v enem mesecu od prejema tega predloga sporočijo, ali Luksemburg v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 brez zadržkov in nedvoumno sprejema vse te ustrezne ukrepe, in navedejo dokončni datum odprave ureditve. Komisija je navedla, da bo v nasprotnem primeru lahko v skladu z določbami člena 19(2) navedene uredbe sprožila postopek na podlagi člena 4(4).

(15)

V dopisu z dne 9. decembra 2005 (A/40451) je Luksemburg obvestil Komisijo, da zavrača predlagane ustrezne ukrepe. Ob upoštevanju luksemburške zavrnitve in pripomb luksemburških organov v zgoraj navedenem dopisu se je Komisija odločila, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe.

(16)

V dopisih z dne 9. februarja 2006 (SG D/200621) in 28. marca 2006 (SG D/201345) je Komisija uradno obvestila Luksemburg o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe, in popravku te odločitve.

(17)

Odločitev Komisije (v popravljeni različici) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (6). Komisija je v odločitvi pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Komisija ni v zvezi s tem prejela nobene pripombe zainteresiranih strank.

(18)

V dopisu z dne 13. aprila 2006 (A/32917) je Luksemburg predložil svoje pripombe.

(19)

Dne 6. julija 2006 je bilo dodatno srečanje luksemburških organov in Komisije, na katerem so navedeni organi posredovali dodatne informacije o dejavnostih financiranja holdinških družb 1929 in njihovih možnih upravičenih pričakovanjih, da bodo še naprej uživale ugodnost oprostitve davkov v prehodnem obdobju.

(20)

Sistemski zakon z dne 31. julija 1929 o davkov oproščenih holdinških družbah je uvedel davčni instrument za spodbujanje delitve nakopičenega dobička s strani družb za upravljanje, ki so del mednarodne skupine družb, s tem ko preprečuje večkratno obdavčitev dobička, ki ga prejmejo upravičene holdinške družbe in ga nato razdelijo svojim delničarjem. Leta 1937 je Luksemburg s spremembami zakona z dne 31. julija 1929 uvedel pomožen status davkov oproščenih holdinških družb milliardaires, ustanovljenih z začetnim vložkom vplačanega delniškega kapitala v višini najmanj ene milijarde luksemburških frankov (LUF). Luksemburg je poleg tega uvedel sistem oprostitve davkov za kapitalske deleže, iz naslova katerih dividende, licenčnine, kapitalski dobički in prihodki od likvidacije zaradi prodaje delnic družb, v katerih ima holdinška družba deleže, niso obdavčljivi ob upoštevanju nekaterih pogojev. Zato ima Luksemburg danes poleg splošnega sistema oprostitve davkov za kapitalske deleže, ki ga ureja običajno pravo (npr. člen 166 zakona o davku na dohodek (LIR)) in ki prenaša direktivi o „matičnih in odvisnih družbah“ ter „plačilih obresti in licenčnin“ (7), poseben sistem oprostitve davkov za holdinške družbe 1929 in holdinške družbe milliardaires.

(21)

V skladu z zakonom z dne 31. julija 1929 davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezane nobenemu neposrednemu davku v Luksemburgu, kot so predvsem davek od dobička pravnih oseb, občinski davek na ustvarjeni dohodek (8) in davek na čisto premoženje (9). Vendar so vseeno zavezane davkom na kapital, kot sta zemljiški davek (10) in letni davek na vpis kapitala (11). Dividende, obresti, licenčnine in kapitalski dobiček, ki jih prejme davkov oproščena holdinška družba 1929, v Luksemburgu torej niso obdavčljivi. Plačila dividend, licenčnin (12) in obresti davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezana nobenemu davčnemu odtegljaju (13). Nazadnje, od obresti, ki jih davkov oproščene holdinške družbe 1929 in vse druge luksemburške družbe plačujejo v tujini, ni nobenega davčnega odtegljaja, medtem ko se obresti, ki jih prejmejo družbe rezidentke, ki niso oproščene davkov, vedno štejejo za obdavčljiv prihodek.

(22)

Treba je opozoriti, da so obresti, ki jih davkov oproščene holdinške družbe 1929 (kot vse druge luksemburške družbe) plačajo fizičnim osebam – upravičenim lastnikom v smislu Direktive Sveta 2003/48 z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (14) –, ki so rezidenti države članice, v Luksemburgu podvržene davčnemu odtegljaju, določenem v navedeni direktivi. Obstaja podoben končni davčni odtegljaj v višini 10 % od obresti, plačanih fizičnim osebam rezidentom, ki je bil v Luksemburgu uveden s 1. januarjem 2006 in so mu zavezane obresti, ki jih plačajo davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(23)

Davkov oproščene holdinške družbe 1929 so ponavadi izključene iz dvostranskih sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja in davčne utaje, ki jih sklene Luksemburg.

(24)

Pri obdavčitvi kapitala je davkov oproščena holdinška družba 1929 zavezana 1-odstotnemu davku na kapital od denarnih vložkov ali prenosov sredstev (15). Poleg tega so zavezane letnemu davku na vpis kapitala v višini 0,2 % od vplačanega delniškega kapitala in vrednosti premij ob izdaji, kot je določena na datum zaključka prejšnjega poslovnega leta (16). Davkov oproščena holdinška družba 1929 si lahko izposodi sredstva pri svojih delničarjih, bankah in drugih kreditnih institucijah ter izda obveznice. Predpisi o podkapitalizaciji se uporabijo, če financiranje z zadolževanjem namesto z izdajo delnic preseže nekatera finančna razmerja, da se prepreči neplačevanje davka na vpis kapitala. Nazadnje, nagrade članom upravnega odbora, rezidentom ali nerezidentom, direktorjem ali revizorjem davkov oproščene holdinške družbe 1929 so zavezane davčnemu odtegljaju v višini 20 %.

(25)

Samo družbe (17), ki so registrirane v Luksemburgu, lahko uživajo ugodnost ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 v nasprotju s samostojnimi podjetniki, pogodbenimi skupnimi podjetji, ki niso oblikovana v družbo, stalnimi poslovnimi enotami ter podružnicami ali lokalnimi agencijami tujih družb. Znesek vpisanega kapitala davkov oproščene holdinške družbe 1929 je odvisen od izbrane oblike družbe. Na podlagi uredbe Velikega vojvodstva z dne 29. julija 1977 mora davkov oproščena holdinška družba 1929 imeti v celoti vplačan delniški kapital v višini najmanj 24 000 EUR.

(26)

Družbe s sedežem v Luksemburgu so lahko registrirane kot davkov oproščene holdinške družbe 1929, če opravljajo samo dejavnosti pridobivanja, posedovanja in povečevanja vrednosti kakršnih koli oblik udeležbe v drugih luksemburških ali tujih družbah, zlasti tako, da odobrijo posojila, posedujejo patente in dajejo pravico uporabljati avtorske pravice ali znanje in izkušnje družbam, v katerih imajo delež. Davkov oproščena holdinška družba 1929 ne sme opravljati industrijske dejavnosti za svoj račun ali voditi poslovanje poslovne enote, odprte za javnost. Če svoje dejavnosti razširi prek tako opredeljenega območja, izgubi status in se obravnava kot gospodarska družba, ki je v celoti obdavčljiva.

(27)

Dovoljene dejavnosti davkov oproščene holdinške družbe 1929 obsegajo predvsem:

(28)

Prepovedane dejavnosti obsegajo predvsem:

(29)

Davkov oproščene holdinške družbe 1929 nadzira luksemburška Uprava za registracijo in lastnino (Administration de l'enregistrement et des domaines), ki je pooblaščena za pregledovanje njihovih knjig, vendar samo zato, da se prepriča, da dejavnosti navedenih holdinških družb upoštevajo omejitve, določene z zakonodajo iz leta 1929.

(30)

Med davkov oproščenimi holdinškimi družbami 1929 obstaja posebna oblika holdinške družbe, in sicer davkov oproščena holdinška družba milliardaire. Ustanovi se lahko z vložkom delnic tujih družb ali povečanjem vplačanega delniškega kapitala in rezerv v znesku najmanj 24 milijonov EUR (1 milijarda LUF). Davkov oproščene holdinške družbe milliardaires lahko izberejo davčno ureditev, v okviru katere se davek na vpis kapitala nadomesti z davkom, imenovanim „davek na dohodek“. V skladu z uredbo Velikega vojvodstva iz leta 1937 o davku oproščenih holdinških družbah milliardaires se ta davek na dohodek plačuje od obresti, plačanih imetnikom obveznic in vrednostnih papirjev, od dividend, plačanih delničarjem, in od nagrad, plačanih direktorjem, revizorjem in likvidacijskim upraviteljem takšne družbe.

(31)

Kadar skupni znesek obresti, plačanih imetnikom obveznic ali vrednostnih papirjev za zadevno poslovno leto, znaša najmanj 2,4 milijona EUR, se davek izračuna po lestvici, ki vključuje 3 % plačanih obresti, 1,8 % dividend, nagrad in prejemkov v višini skupnega razdeljenega zneska, ki znaša 1,2 milijona EUR, in 0,1 % zneska dividend, nagrad in prejemkov, ki presegajo ta prag. Kadar skupni znesek obresti, plačanih imetnikom obveznic ali vrednostnih papirjev za zadevno poslovno leto, znaša manj kot 2,4 milijona EUR, se davek izračuna po drugačni lestvici, ki vključuje 3 % plačanih obresti, 3 % dividend, nagrad in prejemkov v višini skupnega zneska, ki je enak razliki med 2,4 milijona EUR in skupnim zneskom plačanih obresti, 1,8 % deleža dividend, ki presegajo ta prag, v višini 1,2 milijona EUR, in 0,1 % zneska preostanka dividend, nagrad in prejemkov, ki presegajo ta prag. Za davkov oproščene holdinške družbe milliardaires torej ne veljajo običajna pravila o podkapitalizaciji, ki se uporabljajo za davek na vpis kapitala, od nagrad in prejemkov pa se ne izvede noben davčni odtegljaj.

(32)

Dovoljene dejavnosti davkov oproščene holdinške družbe milliardaires obsegajo predvsem:

(33)

Opisana davčna oprostitev je bila pod nekaterimi pogoji razširjena na „davkov oproščene finančne holdinške družbe“, ki so podskupina davkov oproščenih holdinških družb 1929. Odgovorne so za financiranje dejavnosti podrejenih družb skupine družb ali povezanih družb. V zvezi s tem se za družbo šteje, da je del skupine, če uporablja skupno ime, ki je simbol vzajemne odvisnosti, ali če imajo družbe iste skupine znaten delež (vsaj 25-odstotni) v njenem delniškem kapitalu in imajo med seboj stalne ekonomske odnose.

(34)

Davkov oproščena finančna holdinška družba lahko tako kot davkov oproščene holdinške družbe milliardaires opravlja več dejavnosti kot pa davkov oproščena holdinška družba 1929, kar zadeva financiranje znotraj skupine. Medtem ko davkov oproščene holdinške družbe 1929 lahko financirajo samo družbe, v katerih so neposredno udeležene, lahko davkov oproščene finančne holdinške družbe odobrijo posojila vsem družbam, ki so članice skupine. Dovoljene dejavnosti davkov oproščene finančne holdinške družbe obsegajo predvsem:

(35)

Luksemburška vlada je 6. novembra 2003 v parlament vložila osnutek zakona št. 5231 o spremembi zakona z dne 31. julija 1929 o ureditvi davkov oproščenih holdinških družb 1929. Luksemburški parlament je na seji 19. aprila 2003 odobril zgoraj navedeni osnutek zakona z nekaterimi spremembami. Novi zakon je bil razglašen 21. junija 2005 in objavljen v Uradnem listu Velikega vojvodstva Luksemburg 22. junija 2005. Zakon z dne 21. junija 2005 je začel veljati 1. julija 2005.

(36)

V skladu s tem zakonom holdinške družbe, ki v poslovnem letu prejmejo najmanj 5 % skupnega zneska dividend od družb nerezidentk, ki niso zavezane davku na dohodek, primerljivemu z luksemburškim davkom na dohodek, izgubijo status davkov oproščene holdinške družbe 1929 in postanejo družbe, zavezane običajni ureditvi obdavčitve. Parlamentarni dokumenti, ki spremljajo osnutek zakona, pojasnjujejo, da se mora davek na dohodek pobirati po najmanj 11-odstotni stopnji (kar ustreza 50 % luksemburškega davka od dobička pravnih oseb), da bi se štel kot primerljiv z luksemburškim davkom na dohodek, davčna osnova zanj pa mora biti podobna osnovi, ki se uporablja v Luksemburgu.

(37)

Iz pripomb, priloženih k temu zakonu, izhaja, da so bile te spremembe sprejete zaradi uskladitve davčne ureditve za holdinške družbe 1929 s priporočili, ki jih je Svet 3. junija 2003 predstavil luksemburškim organom v okviru ocene, opravljene na podlagi Kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij. V zvezi s tem je novi zakon uvedel prehodno ureditev, ki ohranja obstoječe ugodnosti za družbe s statusom davkov oproščene holdinške družbe 1929 ali davkov oproščene holdinške družbe milliardaire od datuma začetka njegove veljavnosti do 1. januarja 2011.

(38)

Komisija je v odločitvi z dne 9. februarja 2006 v bistvu ocenila, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Kajti po mnenju Komisije ta ureditev daje samo zadevnim holdinškim družbam več ekonomskih ugodnosti, kot so izredne oprostitve davka od dobička pravnih oseb, davčnih odtegljajev, davka na čisto premoženje in zemljiškega davka. Te ugodnosti naj bi se kazale v zmanjšanju davčnih obveznosti do luksemburške zakladnice za holdinške družbe in ekonomske skupine, ki jim te družbe pripadajo.

(39)

Po mnenju Komisije se zdi, da te ugodnosti pomenijo uporabo državnih sredstev v obliki izpada davčnih prihodkov za luksemburško zakladnico. Ureditev naj bi bila selektivna, ker je rezervirana za družbe, ki imajo obliko holdinga in opravljajo izključno nekatere vrste dejavnosti, in sicer predvsem finančne dejavnosti, upravljanje, podeljevanje licenc in zakladniške dejavnosti. Ureditev naj bi bila tudi omejena na dejavnosti znotraj skupine, ker morajo upravičenci delovati znotraj skupine, da lahko uživajo ugodnost te ureditve. Zaradi tega naj ne bi bila dostopna vsem podjetjem, ampak samo tistim, ki se oblikujejo v skupino z ustanovitvijo holdinške družbe v Luksemburgu, ki je namenjena izključno opravljanju nekaterih dejavnosti, kot so financiranje, upravljanje deležev, koordinacija ter podeljevanje licenc in patentov.

(40)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave menila, da ta ugodnost izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, ker se finančne dejavnosti in upravljanje, ki jih običajno opravljajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, ponavadi opravljajo na mednarodnih trgih, kjer je konkurenca intenzivna. V zvezi s tem naj bi bila konkurenca izkrivljena, ker se davkov oproščene holdinške družbe 1929 obravnavajo ugodneje od neodvisnih izvajalcev storitev in finančnih posrednikov, in sicer predvsem tradicionalnih bank in svetovalnih podjetij. Trgovina naj bi bila prizadeta zaradi ugodnosti, ki jih podeljuje ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki daje prednost samo holdinškim družbam, ki opravljajo nekatere predvsem čezmejne finančne naloge.

(41)

Zdi se, da ne velja nobeno odstopanje iz člena 87(2) in (3) Pogodbe, ker naj bi bil zadevni ukrep pomoč za tekoče poslovanje, ki ni povezana z izvajanjem posameznih projektov in naj bi samo zmanjševala tekoče stroške upravičencev do pomoči, ne da bi prispevala k doseganju cilja Skupnosti.

(42)

Komisija je tudi sklepala, da gre za obstoječo pomoč v smislu člena 1(b)(i) Uredbe (ES) št. 659/1999. V zvezi s tem se zdi, da spremembe, sprejete z zakonom iz leta 2005 o spremembi ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ne spreminjajo obstoječe narave zadevne pomoči, ker ne spreminjajo ugodnosti, ki jih daje ureditev, in hkrati začasno omejujejo število upravičencev na tiste, ki ne prejemajo nekaterih dividend, podvrženih zmanjšani obdavčitvi zunaj Luksemburga.

(43)

V okviru sprožitve formalnega postopka preiskave je Komisija pozvala luksemburške organe, naj ji posredujejo vse informacije, koristne za oceno vplivov zadevne ureditve na trgovino, zlasti v sektorju finančnih storitev. Prav tako je pozvala Luksemburg in zainteresirane stranke, naj ji posredujejo pripombe o morebitnih upravičenih pričakovanjih upravičencev, ki bi lahko utemeljila sprejetje prehodnih ukrepov, če bi bilo treba odpraviti zadevno ureditev.

(44)

Nobena zainteresirana stranka ni uradno predložila pripomb po objavi odločitve Komisije z dne 9. februarja 2006 v Uradnem listu Evropske unije  (18). Več predstavnikov davkov oproščenih holdinških družb 1929 je vseeno neuradno navezalo stik s Komisijo, da bi jih obvestila predvsem o pravnih posledicah formalnega postopka preiskave, ki ga je Komisija sprožila na podlagi člena 88(2) Pogodbe, za posameznike in o zakonitosti oprostitev davkov, katerih ugodnost so uživali.

(45)

Luksemburški organi so svoje pripombe predložili v dopisu z dne 13. aprila 2006. V zvezi s tem so luksemburški organi izrazili nestrinjanje s tem, da je bil sistem oprostitve za holdinške družbe 1929 opredeljen kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Luksemburg ni predložil pripomb glede združljivosti zadevnega sistema davčne oprostitve s skupnim trgom.

(46)

Z dopisom z dne 13. aprila 2006 je Luksemburg zavrnil tudi posredovanje potrebnih informacij za oceno zadevnega ukrepa in njegovih vplivov na konkurenco in trgovino, zlasti v sektorjih finančnih storitev, dejavnosti znotraj skupine in upravljanja pravic intelektualne lastnine. Posredovana ni bila nobena informacija o naložbah, ki jih upravljajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, niti seznam davkov oproščenih holdinških družb. V zvezi s tem so luksemburški organi trdili, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso predmet upravnega dovoljenja in da je torej nemogoče sestaviti seznam teh holdinških družb.

(47)

Nazadnje, v zvezi z obstojem morebitnih upravičenih pričakovanj upravičencev do sistema oprostitve, ki utemeljujejo sprejetje prehodnih ukrepov v primeru negativne končne odločbe, so luksemburški organi opomnili, da bi imela morebitna odprava ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 takšen učinek na davčni sistem v Luksemburgu, da bi bilo treba zaščititi upravičena pričakovanja subjektov, ki delujejo v okviru te ureditve. Slednji namreč ne bi mogli pričakovati, da bo pravni status v celoti odpravljen „čez noč“.

(48)

V dopisu z dne 13. aprila 2005 so luksemburški organi v bistvu spodbijali opredelitev zadevne davčne ureditve kot pomoči.

(49)

Prvič, ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 naj ne bi dajala ugodnosti v primerjavi z običajno ureditvijo obdavčitve holdinških družb. Njen namen naj bi bil samo preprečitev množitve davčnih obremenitev, povezanih z dobički, ki jih delijo družbe za upravljanje. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 bi bile namreč brez zadevnega sistema oprostitve oškodovane z davčnega vidika, ker bi bili dobički družbe za upravljanje najprej obdavčeni kot dobiček te družbe, nato ob razdelitvi dobička kot prihodek holdinške družbe iz kapitalskih deležev in nazadnje v primeru poznejše razdelitve kot dividende delničarja holdinške družbe.

(50)

Drugič, po mnenju luksemburških organov ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ni selektivna ter zato ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na trgovino med državami članicami. Vsa podjetja v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, naj gre za pridobivanje kapitalskih deležev, upravljanje, financiranje in povečevanje vrednosti deležev, ki jih imajo v odvisnih družbah, bi namreč lahko uživala ugodnost navedene ureditve.

(51)

Nazadnje, ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne more izkrivljati konkurence in trgovine znotraj Skupnosti, ker so upravičene holdinške družbe izključno prejemniki pasivnih dohodkov in niso v položaju, ki je primerljiv s položajem drugih subjektov, ki delujejo kot neodvisni izvajalci storitev. Vsekakor Komisija ni dokazala, da je posledica zadevne ureditve krepitev položaja davkov oproščenih holdinških družb 1929 v primerjavi s položajem drugih oblik holdinških družb.

(52)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(53)

Komisija je pazljivo preučila ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 z vidika pripomb, ki so jih posredovali luksemburški organi. Številni ugovori niso bili takšni, da bi Komisija spremenila predhodno oceno, v kateri je menila, da so davčne ugodnosti, ki jih ta ureditev daje tem družbam, pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(54)

Treba je opozoriti, da opredelitev nacionalnega ukrepa kot državne pomoči predpostavlja, da morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji, in sicer: 1) zadevni ukrep daje ugodnost, 2) ta ugodnost se financira iz državnih sredstev, 3) ta ugodnost je selektivna in 4) zadevni ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in lahko prizadene trgovino med državami članicami (19).

(55)

Komisija v tem primeru v bistvu meni, da zakon iz leta 1929 daje davčne ugodnosti, ki niso omejene na odpravo dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki jih prejmejo druge holdinške družbe v Luksemburgu, in sicer tiste, ki so načeloma obdavčljive, vendar prejemajo olajšave na davke, ki so jih že plačale v Luksemburgu ali tujini.

(56)

Komisija v tem okviru meni, da ureditev daje več izrednih davčnih ugodnosti in da te ugodnosti dajejo prednost nekaterim podjetjem, ki v Luksemburgu opravljajo omejeno število dejavnosti, ki ponavadi spadajo na finančno področje. Zato je ureditev selektivna. Glede na pomembnost ugovorov, ki jih je navedel Luksemburg, se Komisiji zdi primerno navesti natančne razloge, zaradi katerih meni, da zgoraj opisana zadevna ureditev izpolnjuje vse pogoje, navedene v uvodni izjavi (53).

(57)

V pripombah z dne 13. aprila 2006 je Luksemburg menil, da je ureditev obdavčitve davkov oproščenih holdinških družb 1929 splošna davčna ureditev, ki se uporablja za družbe, ki prejemajo samo pasivne dohodke, obdavčene že ob nastanku, ne glede na njihovo velikost, sektor dejavnosti in pravno obliko. Luksemburg je tudi trdil, da ureditev upravičuje splošna oblika luksemburškega davčnega sistema, katerega namen je izogibanje dvojnega obdavčevanja, če imajo družbe, ki so v celoti obdavčljive, dostop do drugih primerljivih oblik izogibanja dvojnega obdavčevanja. Po mnenju Luksemburga naj bi ureditev ne ponujala ugodnosti predvsem zaradi dveh glavnih razlogov.

(58)

Prvič, ureditev obdavčitve družb v Luksemburgu naj bi predvidevala več ureditev, ki se izmenično uporabljajo za primerljive položaje in so dostopne vsem subjektom brez diskriminacije. Takšna ureditev naj torej ne bi mogla vsebovati ugodnosti na podlagi člena 87(1) Pogodbe, kot naj bi bilo Sodišče priznalo v sodbi Banks  (20). Sodišče naj bi v tej sodbi namreč menilo, da pomoč ne obstaja, če so različni načini obdavčitve, ki se nanašajo na morebitne ugodnosti z vidika odločitev, ki jih dejansko sprejmejo gospodarski subjekti, dostopni vsem subjektom brez diskriminacije.

(59)

Drugič, po mnenju luksemburških organov bi bilo treba pri oceni davčne obremenitve, ki so ji zavezane davkov oproščene holdinške družbe 1929, upoštevati vse ugodne in neugodne dejavnike ureditve. Vendar naj Komisija očitno ne bi uporabila tega pristopa. V zvezi s tem luksemburški organi trdijo, da so v dopisu z dne 13. aprila 2006 posredovali tri primere davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki naj bi bile zaradi uporabe zadevne ureditve v slabšem položaju kot obdavčene holdinške družbe.

(60)

Komisija se ne more strinjati s sklepnimi ugotovitvami luksemburških organov. V nasprotju z njihovimi trditvami je namreč za zadevno ureditev značilnih več davčnih oprostitev, zlasti oprostitev davka na dohodek, občinskega davka od dobička pravnih oseb in davka na čisto premoženje. Te oprostitve odstopajo od pravila obdavčitve zadevnih družb. Poleg tega namen teh odstopanj ni samo izogibanje večkratnega obdavčevanja dohodkov, temveč oprostiti plačila nekaterih davkov nekatere gospodarske dejavnosti, navedene v zakonu z dne 31. julija 1929, ki jih opravljajo davkov oproščene holdinške družbe.

(61)

Sicer je res, da sistem oprostitve iz leta 1929, katerega ugodnost uživajo davkov oproščene holdinške družbe, ne pokriva vseh davkov, ki so jim načeloma zavezane luksemburške družbe (21), vendar se ta postopek omejuje na ugotovljene davčne oprostitve in zadeva več osebnih davkov, katerih oprostitev je odobrena (22). V zvezi z neposrednimi davki in zlasti davkom na dohodek, občinskim davkom od dobička pravnih oseb in davkom na čisto premoženje (davek od premoženja) je oprostitev, katere ugodnost uživajo holdinške družbe 1929, popolna.

(62)

Ob upoštevanju zgornjega Komisija v zvezi z zemljiškim davkom priznava, da so mu davkov oproščene holdinške družbe 1929 zavezane v skladu z zakonom z dne 1. decembra 1936 in da navedene holdinške družbe ne uživajo ugodnosti iz tega naslova, kar je v nasprotju z njeno trditvijo v odločitvi z dne 9. februarja 2006.

(63)

Kar zadeva oprostitev davka na dohodek in občinskega davka od dobička pravnih oseb, obseg oprostitve, odobrene davkov oproščenim holdinškim družbam 1929 za dohodke od kapitalskih deležev (dividende in kapitalski dobiček), daleč presega oprostitev za kapitalske deleže, odobreno za dividende in kapitalske dobičke, ki so jih ustvarile davkov neoproščene holdinške družbe, da jih ne bi dvojno obdavčili. Teh davkov pa so davkov oproščene holdinške družbe 1929 oproščene ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje za uživanje ugodnosti splošnega sistema oprostitve, katerega namen je izognitev dvojnega obdavčevanja (23). Torej v nasprotju z obdavčljivimi družbami samodejno uživajo ugodnost teh oprostitev. Komisija v teh okoliščinah meni, da zadevna oprostitev daje davkov oproščenim holdinškim družbam 1929 prednost z zmanjševanjem stroškov, ki ponavadi bremenijo njihov proračun (24).

(64)

Komisija bi rada v zvezi z davkom na dohodek in občinskim davkom od dobička pravnih oseb dodala, da so obresti in licenčnine, ki jih prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, v celoti oproščene plačila teh davkov v nasprotju z običajno obdavčitvijo, ki se uporablja za druge holdinške družbe v Luksemburgu. Vendar te oprostitve ni mogoče utemeljiti z željo po izogibanju dvojnega obdavčevanja teh dohodkov, zlasti če ustrezne stroške prej odbijejo tisti, ki jih nosijo. Oprostitev teh dohodkov na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 je torej odstopanje in nasprotuje načelu, po katerem so plačila obresti in licenčnin vsaj enkrat zavezana davku na dohodek. Ob upoštevanju tega, da je ta oprostitev odstopanje, Komisija zato meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 tudi v tem primeru uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(65)

V zvezi z davčnimi odtegljaji od razdeljenega dobička, dividend in licenčnin, ki jih plačajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, Komisija ugotavlja, da navedene holdinške družbe niso zavezane davčnemu odtegljaju v Luksemburgu, ki se običajno uporablja za plačila prejemnikom nerezidentom, niti – kar zadeva holdinške družbe milliardaires – odtegljaju od nagrad. Komisija zato meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 tudi v tem primeru uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(66)

Tudi če se predpostavlja, da ta oprostitev davčnega odtegljaja neposredno daje prednost prejemnikom dohodkov in samo posredno davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, Komisija meni, da je učinek te oprostitve vseeno oprostiti slednje plačila stroškov, ki jih ponavadi nosijo v Luksemburgu obdavčljive družbe, ki delijo dobičke. To oceno potrjuje dejstvo, da je davčna stopnja ob uporabi davčnega odtegljaja višja, če njegov strošek prevzame plačnik in če slednji v tem primeru ni pravno zavezan, da obdavčitev prevali na prejemnika dohodkov. Poleg tega davkov oproščene holdinške družbe 1929 uživajo posredno ugodnost zaradi lažjega dostopa do tveganega kapitala/dolžniškega kapitala, povezanega z višjim donosom, ki je posledica te oprostitve, katere ugodnost uživajo vlagatelji.

(67)

Nazadnje, davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezane davku na čisto premoženje, ki se uporablja za družbe, obdavčljive v Luksemburgu. Tudi če se domneva, da ima ta oprostitev omejen ekonomski obseg, je še vedno res, da so zaradi nje davkov oproščene holdinške družbe 1929 razbremenjene stroška, ki ga ponavadi nosijo družbe v Luksemburgu.

(68)

Iz vsega zgornjega izhaja, da so zadevne ugodnosti po mnenju Komisije odstopanja, ki lahko dajejo prednost nekaterim podjetjem v primerjavi z drugimi podjetji, ki so z vidika cilja te ureditve – in sicer izogibanja večkratnega obdavčevanja – v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Komisija v tem okviru meni, da je sklicevanje luksemburških organov na sodbo Banks brezpredmetno. Kajti v navedeni zadevi se med različnimi možnimi načini uporabe nekaterih obdavčitev nobena ne zdi a priori ugodnejša. V tem primeru pa se lahko šteje, da je oprostitev načeloma ugodnejša kot obdavčitev dohodkov. Komisija iz tega sklepa, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 dejansko in ne morebiti uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(69)

Trije primeri, ki so jih luksemburški organi navedli v dopisu z dne 13. aprila 2006, niso takšni, da bi spodbijali sklepno ugotovitev, po kateri sporna ureditev daje ugodnosti, ki odstopajo od običajnega davčnega prava in jih narava luksemburškega davčnega sistema ne upravičuje. Na eni strani gre namreč za primere, ki ne pomenijo dejanske uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929. Na drugi strani navedeni primeri zadevajo izključno situacije, v katerih običajni sistem že dovoljuje popolno oprostitev davka na dohodek. Nasprotno Luksemburg ne upošteva situacij, v katerih oprostitev po običajnem pravu ni odobrena, medtem ko samo v teh situacijah, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, zadevna ureditev dovoljuje tistim, ki uživajo ugodnost te ureditve, da ohranijo posebno ugodnost v primerjavi z običajno ureditvijo.

(70)

Komisija torej meni, da ni treba upoštevati vseh neposrednih in posrednih davkov, ki se uporabljajo, da se ugotovi, ali obstaja dejanska davčna ugodnost, odobrena davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, ker je obstoj te ugodnosti že obsežno dokazan. Komisija poleg tega ugotavlja, da bi bilo nemogoče opraviti takšno analizo zaradi nedoločenega števila situacij, ki bi jih bilo treba upoštevati.

(71)

Komisija torej meni, da je zadevna ureditev ugodnost, dodeljena davkov oproščenim holdinškim družbam 1929.

(72)

Opozoriti je treba, da je posebnost državnega ukrepa, in sicer njegova selektivnost, eden od potrebnih elementov pojma državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Zato je treba preveriti, ali daje zadevna davčna ureditev ugodnosti izključno nekaterim podjetjem ali nekaterim sektorjem dejavnosti ali ne (25). Po mnenju luksemburških organov naj v tem primeru ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne bi bila selektivna, ker vsa podjetja v primerljivih položajih, se pravi, ki opravljajo izključno dejavnosti upravljanja in povečevanja vrednosti kapitalskih deležev, ki jih imajo v odvisnih družbah, ter prejemanja dohodkov iz teh dejavnosti, lahko uživajo njene ugodnosti.

(73)

Komisija se strinja z luksemburškimi organi, da je treba selektivnost ukrepa, kot je davčna oprostitev za dejavnosti holdinške družbe, nujno oceniti v primerjavi s primerljivimi situacijami (26). Vendar Komisija meni, da je treba v tem primeru za primerjavo upoštevati družbe, ki prejemajo dohodke, primerljive z dohodki davkov oproščenih holdinških družb 1929. Komisija ugotavlja, da so med luksemburškimi družbami samo davkov oproščene holdinške družbe 1929 v celoti oproščene obdavčitve vseh dohodkov, ki jih prejemajo, in to ne glede na davek na njihov dohodek, ki ga morebiti že prej nosijo družbe, v katerih imajo delež.

(74)

Komisija v teh okoliščinah ne more sklepati drugače, kot da je takšen sistem oprostitve selektiven, ker daje med različnimi podjetji in dejavnostmi, ki so podvrženi tveganju večkratnega obdavčevanja, prednost nekaterim podjetjem, ki opravljajo izključno nekatere dejavnosti.

(75)

To oceno poleg tega potrjuje dejstvo, da je po mnenju luksemburških organov cilj zakona z dne 31. julija 1929 preprečiti pretirano razširitev te ugodne ureditve na družbe, ki niso davkov oproščene holdinške družbe 1929, da se prepreči pretirana bremenitev državnega proračuna. Komisija v zvezi s tem opozarja, da mora utemeljitev, ki temelji na naravi ali strukturi davčnega sistema, kazati na skladnost posebnega davčnega ukrepa z notranjo logiko davčnega sistema na splošno (27). Vendar v tem primeru ni tako, ker Luksemburg ni utemeljil izredne ureditve, katere ugodnost uživajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, z vidika narave ali strukture nacionalnega davčnega sistema.

(76)

Komisija poleg tega ugotavlja, da je ugodnost oprostitve na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 podrejena izpolnjevanju več pogojev, ki so povezani predvsem z obstojem sistema registracije pod nadzorom uprave in spoštovanjem nekaterih zakonskih zahtev o najmanjšem čistem premoženju ter dejanskem in izključnem opravljanju nekaterih strogo določenih dejavnosti. Po mnenju Komisije obstoj teh strogih meril krepi selektivnost zadevne ureditve.

(77)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da morajo davkov oproščene holdinške družbe 1929 svoje dejavnosti omejiti na pridobivanje kapitalskih deležev v kakršni koli obliki v drugih podjetjih ter tudi na upravljanje in povečevanje vrednosti teh deležev. Uprava za registracijo in lastnino je pojasnila kratko opredelitev povečevanja vrednosti deležev, navedeno v zakonu z dne 31. julija 1929, in v obsežni razlagi menila, da mora vključevati več gospodarskih dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s povečevanjem vrednosti deležev in se kažejo zlasti kot dejavnosti financiranja. Holdinškim družbam je tako dovoljeno, da odobrijo dolgo- ali kratkoročne predujme in posojila družbam, v katerih so neposredno udeležene (28).

(78)

Na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 spadata tudi dajanje poroštev upnikom družb, v katerih imajo davkov oproščene holdinške družbe 1929 delež, in jamčenje za njihovo dokapitalizacijo v okvir pojma povečevanja vrednosti deležev. Poleg tega smejo imeti davkov oproščene holdinške družbe 1929 poleg kapitalskih udeležb državne obveznice in obveznice zasebne izdaje, ki kotirajo ali ne na organiziranem trgu in ki jih je izdal ali ne javni sektor. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 imajo tako lahko samo obveznice neodvisno ali v povezavi z dejavnostmi upravljanja deležev. Tako lahko finančne holdinške družbe razširijo krog morebitnih prejemnikov financiranja ter s tem odobrijo posojila vsem družbam v skupini in torej vsem družbam s skupnim imenom, v katerih ima skupna matična družba najmanj 25-odstotni delež.

(79)

Poleg tega naj bi bile nekatere dejavnosti enakovredne pridobivanju kapitalskih deležev, čeprav ni noben delež v lasti zadevne davkov oproščene holdinške družbe 1929. Tako lahko holdinška družba poseduje patente in lahko, čeprav jih ne more izkoriščati ali trgovati z njimi, podeljuje licence za njihovo izkoriščanje drugim tretjim družbam ali družbam skupine, kateri pripada, ter zato prejema licenčnino, ne da bi izgubila ugodnost oprostitve.

(80)

Med dovoljenimi dejavnostmi davkov oproščenih holdinških družb 1929 je tudi svetovanje pri upravljanju in vlaganju s strani investicijskih skladov. Namen te dejavnosti je svetovati kolektivnim investicijskim skladom glede upravljanja portfelja, ki jim je bil zaupan. To dejavnost ponavadi opravlja svetovalno podjetje, ki je načeloma obdavčljivo po običajnem davčnem pravu. Vendar je mogoče, da se svetovalno podjetje, če so izpolnjeni nekateri posebni pogoji, odloči za status davkov oproščene holdinške družbe 1929 (29).

(81)

Iz zgornjega izhaja, da so dejavnosti, ki jih lahko opravlja holdinška družba 1929, strogo omejene z zakonom z dne 31. julija 1929, pri čemer se opravljanje drugih dejavnosti kaznuje z odvzemom statusa davkov oproščene družbe. Komisija meni, da te omejitve potrjujejo selektivnost sistema oprostitve za davkov oproščene holdinške družbe 1929. Kot je Komisija omenila v odločitvi z dne 9. februarja 2006, je poleg tega dovolj ugotoviti, da več gospodarskih sektorjev ne more uživati ugodnosti, ki jih ponuja ta ureditev. Tako so podjetja, ki opravljajo drugačne dejavnosti od dovoljenih, ki se nanašajo na povečevanje vrednosti kapitalskih deležev, in tudi dejavnosti, ki spadajo v več sektorjev, kot je predelovalna industrija, kmetijstvo ali trgovina, izključena iz ugodnosti navedene ureditve.

(82)

Komisija meni, da ne more nobena objektivna razlaga utemeljiti takšne davčne obravnave, ki je posebej rezervirana za davkov oproščene holdinške družbe 1929 in katere namen je s takšno omejitvijo uporabe na nekatera podjetja dajati tem podjetjem prednost pred njihovimi konkurenti.

(83)

Poleg tega dejstvo, da je zadevna ureditev dostopna samo luksemburškim družbam, ki opravljajo omejeno število dejavnosti, potrjuje to oceno. Da bi lahko uživalo ugodnost zadevnega sistema oprostitve, mora namreč vsako podjetje, ki želi povečati vrednost svojih naložb, ustanoviti ločen subjekt v Luksemburgu, katerega namen bo opravljanje izključno tistih dejavnosti, ki jih dovoljuje zakonodaja iz leta 1929. Posledica ustanovitve takšne strukture so torej naložbe poleg običajnih stroškov investicijskih dejavnosti. Samo podjetja, ki imajo strukturo skupine ter obsežna in zadostna finančna sredstva (30), da v Luksemburgu ustanovijo strukturo za dejavnosti upravljanja in financiranja kapitalskih deležev, lahko uživajo ugodnost te ureditve. Gre na primer za davkov oproščene holdinške družbe milliardaires.

(84)

Kar zadeva državni izvor ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe zadevne ureditve, je treba opozoriti, da je pojem pomoči splošnejši od pojma subvencije, ker ne obsega samo pozitivnih ugodnosti, kot so same subvencije, ampak tudi ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja, in so zato, ne da bi bili subvencije v pravem pomenu besede, iste narave in imajo enak učinek (31). Iz tega izhaja, da je tu obravnavana ureditev, s katero organi oblasti nekaterim podjetjem odobrijo oprostitev davka, ki so mu običajno zavezana, in ki, čeprav ne obsega prenosa državnih sredstev, postavlja upravičence v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe (32). Zato v tem primeru, čeprav oprostitve, ki izhajajo iz uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, niso prenosi državnih sredstev, ni mogoče zanikati, da povzročajo izpad davčnih prihodkov in so zato državno financiranje.

(85)

Po mnenju Luksemburga naj bi ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne mogla izkrivljati konkurence in trgovine znotraj Skupnosti, ker so upravičene holdinške družbe izključno prejemniki pasivnih dohodkov in naj ne bi bile v položaju, primerljivem s položajem drugih subjektov, ki delujejo kot neodvisni izvajalci storitev. Poleg tega naj Komisija ne bi dokazala, da je posledica ureditve krepitev položaja davkov oproščenih holdinških družb 1929 v primerjavi z drugimi holdinškimi družbami.

(86)

Komisija ugotavlja, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na eni strani izhaja, da je za to, da ukrep izkrivlja konkurenco, dovolj, da prejemnik pomoči konkurira z drugimi podjetji na trgih, odprtih za konkurenco (33), in na drugi strani, da ukrep vpliva na trgovino znotraj Skupnosti, če finančna pomoč, ki jo odobri država, krepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Skupnosti (34).

(87)

Komisija meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 spadajo v finančni sektor, v okviru katerega opravljajo posebne dejavnosti, kot so odobritev posojil drugim članom skupine, izdajanje obveznic, diskontiranje računov in upravljanje gotovinskih depozitov za družbe, ki jih nadzirajo neposredno ali posredno, in za družbe skupine, ki ji pripada davkov oproščena holdinška družba 1929, ali svetovanje pri upravljanju kolektivnih investicijskih skladov. Kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, davkov oproščene finančne holdinške družbe in davkov oproščene holdinške družbe milliardaires na podlagi zakonodaje iz leta 1929 uživajo večjo operativno prožnost pri opravljanju takšnih finančnih dejavnosti. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 so tudi prisotne pri nakupu in upravljanju patentov ter pri podeljevanju licenc za račun odvisnih družb, ki so v njihovi neposredni ali posredni lasti, ali za druge družbe skupine.

(88)

V skladu s postopkom deregulacije, ki je bil značilen za trg finančnih storitev Skupnosti, konkurenca v tem sektorju temelji predvsem na odpravi vseh institucionalnih omejitev pri opravljanju finančnih dejavnosti na skupnem trgu ter na preglednosti in enakosti pogojev za opravljanje teh dejavnosti, kadar so primerljive. Ta ureditev kljub temu izkrivlja konkurenco, če davkov oproščene holdinške družbe 1929 uživajo ugodnost popolne oprostitve neposrednih davkov, ki se v Luksemburgu običajno uporabljajo za dohodke iz teh dejavnosti, medtem ko so te dejavnosti obdavčljive, če jih opravljajo izvajalci storitev, ki so neodvisni ali nimajo posebne oblike davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(89)

Nato, ob upoštevanju dejstva, da skupine z mednarodno razsežnostjo ali katerih dejavnosti pokrivajo več sektorjev, zlasti trgovino, pogosto izberejo pravno obliko davkov oproščene holdinške družbe 1929, je trgovina med državami članicami prizadeta zaradi davčnih ugodnosti, odobrenih trgovinskim multinacionalkam, ki uporabljajo storitve davkov oproščenih holdinških družb 1929. Poleg tega davkov oproščene holdinške družbe 1929 opravljajo storitve znotraj skupine in lahko ob nekaterih omejitvah sodelujejo v industrijski in trgovinski dejavnosti družb, v katerih imajo delež, kar je gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, kot je Sodišče potrdilo v nedavni sodbi Fondazione Cassa di Risparmio di Firenze  (35). Vpliv na trgovino in izkrivljanje konkurence sta prisotna tudi v skupinah, ki jim pripadajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, zaradi vseh teh razlogov in zaradi poslovne dejavnosti, ki jo opravljajo te skupine.

(90)

Te sklepne ugotovitve potrjuje ugotovitev velikega vpliva, ki ga imajo zadevne davčne oprostitve pri izbiri Luksemburga kot privilegiranega finančnega centra. Komisiji se v zvezi s tem zdi primerno sklicevati se na članke, objavljene v tisku (36), po katerih luksemburški finančni sistem temelji na ureditvi davčne oprostitve holdinških družb. To je dokaz, da finančne multinacionalke uporabljajo strukture holdinških družb v Luksemburgu, med njimi strukturo davkov oproščenih holdinških družb 1929, da bi zmanjšale davčne obremenitve. Glede na te članke je v Luksemburgu registriranih skoraj 15 000 davkov oproščenih holdinških družb 1929.

(91)

Kljub temu, da luksemburški organi niso posredovali podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti celotni promet, ki ga ustvarijo davkov oproščene holdinške družbe 1929, Komisija meni, da ni mogoče zanikati pomena te ureditve za finančni sektor v Luksemburgu niti pomena iz tega izhajajočega izkrivljanja konkurence in trgovine.

(92)

Komisija meni, da državne pomoči, ki jo prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom. V zvezi s tem je treba opomniti, da luksemburški organi niso navedli nobenega argumenta, da se v tem primeru uporablja eno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(93)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe, ki se nanašajo na pomoči socialnega značaja, dodeljene posameznim potrošnikom, pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoči, dodeljene gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, se v tem primeru ne uporabljajo.

(94)

Isto velja za odstopanje iz člena 87(3)(a) Pogodbe, ki dovoljuje odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Ureditve tudi ni mogoče šteti za projekt skupnega evropskega interesa niti za odpravljanje resne motnje v luksemburškem gospodarstvu v smislu člena 87(3)(b) Pogodbe. Prav tako ni njen namen pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine v smislu člena 87(3)(d) Pogodbe.

(95)

V zvezi s členom 87(3)(c) Pogodbe, ki dovoljuje pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, Komisija ugotavlja, da davčne ugodnosti, odobrene davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, niso povezane z naložbami, ustvarjanjem delovnih mest ali posebnimi projekti. Obsegajo samo zmanjšanje stroškov, ki bi jih zadevne družbe običajno morale nositi pri opravljanju svojih dejavnosti, in jih je zato treba šteti za državne pomoči za tekoče poslovanje. V skladu z ustaljeno prakso Komisije se takšne pomoči ne morejo šteti za združljive s skupnim trgom, če ne pospešujejo razvoja določenih dejavnosti ali določenih gospodarskih sektorjev in če niso časovno omejene, degresivne ali sorazmerne s tem, kar je treba storiti za odpravljanje posebnih gospodarskih težav.

(96)

Komisija ugotavlja, da se preprosto dejstvo, da so zadevne davčne ugodnosti rezervirane izključno za družbe, ki so v Luksemburgu registrirane kot davkov oproščene holdinške družbe 1929, zdi v nasprotju s svobodo ustanavljanja gospodarskih subjektov, ki imajo prav tako sedež v tej državi, čeprav so ustanovljeni v drugih državah članicah (37).

(97)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da lahko samo podjetja, ki so bila v obliki družbe ustanovljena v Luksemburgu, uživajo ugodnosti, ki jih luksemburški davčni sistem ponuja davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, in da to ne more biti utemeljeno z naravo navedenega davčnega sistema. Zdi se, da tuje podjetje, ki opravlja dejavnosti, primerljive z dejavnostmi davkov oproščenih holdinških družb 1929, zlasti prek stalne poslovne enote, agencije ali podružnice tuje družbe v smislu člena 43 Pogodbe, ne more uživati ugodnosti, ki jih predvideva ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929. Komisija v zvezi s tem ne more sprejeti zaveze luksemburških organov, da ne bodo nasprotovali razširitvi statusa davkov oproščene družbe na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 na stalne poslovne enote tujih družb v Luksemburgu, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona z dne 31. julija 1929. Člen 87(1) Pogodbe državnih pomoči namreč ne razlikuje glede na vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihov učinek (38). Komisija torej potrjuje svojo predhodno oceno, da zadevna ureditev postavlja v slabši položaj predvsem tuje družbe, ki delujejo v Luksemburgu in niso družbe luksemburškega prava, v primerjavi s holdinškimi družbami, ustanovljenimi v obliki družbe s sedežem v Luksemburgu. Ta diskriminacija torej lahko ovira svobodo ustanavljanja tujih družb v Luksemburgu, kar je v nasprotju s Pogodbo in torej nezdružljivo s skupnim trgom.

(98)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da rezultat postopka iz člena 88 Pogodbe nikoli ne sme biti v nasprotju z drugimi posebnimi določbami Pogodbe. Komisija torej državne pomoči, katere nekatera podrobna pravila so v nasprotju z drugimi določbami Pogodbe, torej ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom (39). Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, se v tem primeru zdi, da zadevna ureditev ne bi koristila tuji družbi, ki v Luksemburgu deluje prek sekundarne poslovalnice v obliki stalne poslovne enote, agencije ali podružnice v smislu člena 43 Pogodbe, ki je obdavčljiva v Luksemburgu. Če država članica, čeprav posredno, dodeljuje davčno ugodnost podjetjem s sedežem na njenem ozemlju in hkrati isto ugodnost zavrača podjetjem s sedežem v drugi državi članici, ki pa imajo sekundarno poslovalnico v Luksemburgu, Pogodba načeloma prepoveduje različno obravnavanje teh kategorij upravičencev, če ne obstaja nobena objektivna razlika v njihovem položaju.

(99)

Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev Komisija meni, da zadevne ureditve ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom.

(100)

Komisija ugotavlja, da je davčna ureditev, ki se uporablja za davkov oproščene holdinške družbe 1929 v Luksemburgu, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in da zanjo ne velja nobeno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) navedene pogodbe. Komisija tudi ugotavlja, da ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 kljub spremembam, ki jih glede ureditve uvaja zakon z dne 21. junija 2005, še naprej zagotavlja vse zadevne davčne ugodnosti, čeprav je krog upravičencev do te ureditve omejen na holdinške družbe, ki prejemajo manj kot 5 % dividend od tujih družb, zavezanih največ 11-odstotnemu davku od dobička pravnih oseb, in holdinške družbe, ki prejemajo dividende, ki jih plačujejo tuje družbe, zavezane najmanj 11-odstotnemu davku od dobička pravnih oseb, ali luksemburške družbe. Komisija iz tega sklepa, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, kakor je bila spremenjena z zakonom z dne 21. junija 2005, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in da zanjo ne velja nobeno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) navedene pogodbe.

(101)

Komisija ugotavlja, da sistem oprostitve, odobren z zakonodajo iz leta 1929, ni bil bistveno spremenjen od začetka veljavnosti Pogodbe. Komisija torej meni, da je ta ureditev obstoječa pomoč v smislu člena 1(b)(i) Uredbe (ES) št. 659/1999. Komisija meni, da spremembe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jih določa zakon z dne 21. junija 2005, ne uvajajo novih elementov pomoči in ne povečujejo števila upravičencev; ukrep zato ohranja značaj obstoječe pomoči.

(102)

Luksemburški organi so trdili, da naj bi Komisija odobrila spremembe, ki jih uvaja zakon z dne 21. junija 2005, v okviru Skupine Sveta „Kodeks ravnanja“, odgovorne za preučitev škodljivih davčnih ukrepov z vidika Kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij (40), in da je zato ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 v skladu s Pogodbo. Komisija najprej ugotavlja, da člen 87 ne izključuje iz svojega področja uporabe nobenih davčnih ukrepov. Komisija nato ugotavlja, da niti zakon z dne 31. julija 1929 niti nobena njegova sprememba, vključno s spremembami, ki jih uvaja zakon z dne 21. junija 2005, niso bili priglašeni Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Zato Komisija ni imela priložnosti odločiti o združljivosti zadevne ureditve s pravili o državni pomoči.

(103)

Zato ni mogoče nič sklepati iz dejstva, da je Komisija sodelovala pri delu Skupine „Kodeks ravnanja“, katere cilj je bil preučiti škodljivost zadevnega davčnega ukrepa. V zvezi s tem je dovolj opozoriti, da je postopek preučitve davčnih sistemov z vidika državnih pomoči pravno neodvisen od dela Skupine „Kodeks ravnanja“. Poleg tega je bilo področje uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jo je preučila Skupina „Kodeks ravnanja“, bolj omejeno od področja uporabe ureditve, ki je predmet te odločbe. Navedena skupina je namreč preučila izključno oprostitev davka za dividende, ki jih prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(104)

Iz tega sledi, da ta preučitev ne more preprečiti, da bi Komisija pripravila to oceno, niti izpodbijati sklepne ugotovitve Komisije, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jo ureja zakon z dne 31. julija 1929, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 21. junija 2005, državna pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(105)

Komisija meni, da je treba končati dodeljevanje različnih ugodnosti, predvidenih v davčni ureditvi oprostitve, ki se uporablja za davkov oproščene holdinške družbe 1929, tako da se jih odpravi ali spremeni tako, da bodo združljive s skupnim trgom. Od datuma uradnega obvestila o tej odločbi se ugodnosti, predvidene s to ureditvijo, ali njeni sestavni deli ne smejo več dodeljevati novim družbam upravičenkam, registriranim kot davkov oproščene holdinške družbe 1929. Luksemburški organi bodo v ta namen spremenili zakonodajo najkasneje do 31. decembra 2006.

(106)

Komisija v zvezi z obstoječimi davkov oproščenimi holdinškimi družbami 1929, ki sedaj uživajo ugodnost sistema davčne oprostitve, opisanega v tej odločbi, priznava, da značaj obstoječe pomoči ureditve ne dovoljuje izterjave kakršne koli pomoči, dodeljene pred datumom te odločbe.

(107)

Komisija se je seznanila z dejstvom, da zainteresirane stranke niso predložile pripomb ali drugih koristnih informacij, da se ugotovi, ali imajo upravičenci do zadevne ureditve upravičena pričakovanja, ki bi lahko utemeljila posebne prehodne ukrepe pred odpravo te sheme pomoči. Komisija je poleg tega preučila informacije, ki so jih posredovali luksemburški organi in se nanašajo na dejavnosti financiranja holdinških družb 1929, in druge trditve teh organov o upravičenih pričakovanjih sedanjih upravičencev. Njihov namen je navedenim upravičencem omogočiti, da ohranijo učinke ureditve v prehodnem obdobju pred njeno popolno odpravo.

(108)

Komisija v zvezi s tem meni, da se, prvič, ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 22. junija 2006 (41) niti Luksemburg niti upravičenci do ureditve ne morejo sklicevati na upravičena pričakovanja glede ohranitve ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 v prehodnem obdobju, ki ga je Svet (v okviru dela Skupine „Kodeks ravnanja“) določil za odpravo elementov ureditve, ki naj bi bili škodljivi. Shema državnih pomoči, ki temelji na členih 87 do 89 Pogodbe in je predmet tega postopka, se namreč razlikuje od dejavnosti Sveta v okviru zgoraj navedenega dela.

(109)

Komisija meni, da je, drugič, davčna ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 stalna ureditev. Vendar se upravičenci načeloma ne morejo sklicevati na upravičena pričakovanja o nadaljevanju obstoja zadevne ureditve po davčnem letu, v katerem se oprostitev uporablja. Komisija zlasti ugotavlja, da ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ni odvisna od izvajanja posebnih naložb s strani upravičencev, temveč je omejena zgolj na dohodke, ki so jih navedene holdinške družbe prejele v zadevnem davčnem letu.

(110)

Vendar je treba priznati, da ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 še vedno spada v okvir zakona z dne 31. julija 1929, ki od razglasitve ni bil znatno spremenjen. Čeprav takšno dolgo trajanje (76 let) ni zagotovilo za trajnost ureditve ali njeno skladnost s pravili o državni pomoči, je upravičencem lahko dalo občutek, da davčni sistem, povezan z njihovimi dejavnostmi, ne bo nenadoma odpravljen in da lahko pričakujejo, da se bo še razumen čas nadaljeval. Dejavnost holdinških družb 1929 poleg tega obsega odobritev srednje- in dolgoročnih financiranj. Ta dejavnost se razlikuje od kratkoročnega finančnega trgovanja in je ni mogoče opravljati brez časovne stabilnosti.

(111)

Poleg tega drži, da so davkov oproščene holdinške družbe 1929 dejansko veliko vlagale v okviru multinacionalnih skupin, katerim pripadajo. Namen teh naložb je predvsem vzpostavitev in razvoj infrastruktur multinacionalnih skupin za usklajevanje in pospeševanje razvoja njihovih poslovnih dejavnosti. Postavljanje njihovega statusa pod vprašaj bo torej povzročilo občutljivo in zapleteno preoblikovanje, ki bo zahtevalo razmeroma veliko časa.

(112)

Prav tako so bile sprejete srednje- in dolgoročne obveznosti do zaposlenih in zunanjih izvajalcev storitev, da bodo holdinške družbe lahko opravljale dejavnosti, povezane z multinacionalnimi skupinami, katerim pripadajo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da po mnenju luksemburških organov v Luksemburgu sedaj deluje skoraj 13 000 davkov oproščenih holdinških družb 1929 in da prispevajo k privlačnosti države kot mednarodnega finančnega centra, katerega število aktivnega prebivalstva je vseeno omejeno na 110 000 delavcev. Komisija mora biti torej pozorna na razmeroma resne posledice, ki bi jih lahko imela odločitev o takojšnji odpravi ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 na zaposlovanje in gospodarski razvoj v Luksemburgu.

(113)

Ob upoštevanju zgornjega se Komisiji zdi razumno odobriti prehodno obdobje za davkov oproščene holdinške družbe, ki obstajajo na datum te odločbe. To prehodno obdobje se bo izteklo 31. decembra 2010. Vendar družbe, ki bodo še naprej uživale ugodnost sistema oprostitve do 31. decembra 2010, ne bodo mogle biti predmet nobenega popolnega ali delnega prenosa svojega kapitala za plačilo med celotnim trajanjem te prehodne ureditve, ker se zato, ker so holdinške družbe, v primeru prenosa svojih deležev ne bodo mogle sklicevati na upravičena pričakovanja glede nadaljevanja sistema davčne oprostitve. Tako bo za oprostitve davkov od dohodkov od 1. januarja 2011 uporaba sistema oprostitve za davkov oproščene holdinške družbe 1929 nezakonita in bo lahko povzročila izterjavo vseh danih ugodnosti –