5.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 82/19

(1)

Svet je 14. marca 2006 preučil dopolnitev programa stabilnosti Irske, ki obravnava obdobje 2005–2008.

(2)

Realni BDP na prebivalca in raven zaposlenosti sta na Irskem v zadnjem desetletju izredno hitro narasla. Rast irskega gospodarstva je v zadnjih letih še naprej znašala rahlo pod 5 % letno, kar je najvišja stopnja v euroobmočju, hkrati pa zaposlenost narašča in inflacija se je hitro približala povprečju euroobmočja. Glede proračunskega razvoja je bil proračunski položaj na splošno stabilen z javnofinančnim saldom, ki je beležil presežke v večini let zadnjega desetletja, in delež dolga je občutno padel (pod 30 % BDP v letu 2005).

(3)

Svet je v svojem mnenju z dne 17. februarja 2005 potrdil proračunsko strategijo, predloženo v prejšnji dopolnitvi programa stabilnosti, ki obravnava obdobje med 2004 in 2007. Glede izvrševanja proračuna v letu 2005 je prejšnja dopolnitev predvidela javnofinančni primanjkljaj v višini 0,8 % BDP, medtem ko trenutna dopolnitev ocenjuje presežek v višini 0,3 %, kljub popravku rasti navzdol. Glavni razlog, da je bil rezultat v letu 2005 veliko boljši od predvidenega, je izboljšanje na strani prihodkov.

(4)

Program na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve po predložitvi podatkov za programe stabilnosti in konvergenčne programe, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (2).

(5)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da bo realna rast BDP v programskem obdobju ostala v majhnem obsegu med 4,5 % in 5 %. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Medtem ko trenutna slika kaže na splošno zdravo gospodarsko stanje z nadaljnjo stabilno rastjo, obstaja tveganje, da bo rezultat za srednjeročne makroekonomske obete slabši od pričakovanega. To je glede na odprtost gospodarstva zlasti povezano s svetovnimi gospodarskimi obeti; in z morebitnim močnim nazadovanjem razširjenega razcveta gradnje stanovanj doma. V programu so projekcije glede inflacije po HICP morda nekoliko nizke.

(6)

Dopolnitev potrjuje zavezo irske vlade za vzdrževanje zdravih javnih financ. Proračunska strategija za leto 2006 predvideva po začetnem presežku v višini 0,25 % BDP v letu 2005 javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 % BDP in za zadnji dve leti programa 0,8 % BDP. Primarni presežek naj bi padel z 1,5 % BDP v letu 2005 na 0,5 % v letih 2006–2008. Delež prihodkov v razmerju do BDP naj bi upadal, hkrati pa naj bi delež odhodkov na začetku naraščal in le proti koncu programskega obdobja padel nazaj na raven iz leta 2005. Za delež naložb v razmerju do BDP se predvideva povečanje za 0,5 odstotne točke BDP v obdobju med 2005 in 2008. Poleg izida za leto 2005, ki je bil boljši od pričakovanega, nova dopolnitev na splošno potrjuje proračunske cilje prejšnjega programa.

(7)

Po fiskalni ekspanziji, načrtovani za leto 2006, se za strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, načrtuje ustalitev na okoli 0,1 % BDP v preostalem programskem obdobju. Program določa srednjeročni cilj za proračunski položaj v strukturnem smislu blizu ravnovesja in načrtuje ohranitev strukturnega položaja, ki izpolnjuje srednjeročni cilj programa, skozi vse programsko obdobje. Ker srednjeročni cilj programa presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1,25 % BDP), bi moral pri doseganju izpolniti cilj zagotovitve varnostne rezerve v primeru pojava čezmernega primanjkljaja. Glede ustreznosti je srednjeročni cilj programa v razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in presega najnižje merilo glede deleža dolga in povprečne dolgoročne rasti potencialnega proizvoda.

(8)

Proračunski rezultat bi lahko bil boljši od načrtovanega v programu, zlasti za leto 2006. Napoved glede prihodkov bi lahko zajemala previdne predpostavke o projekcijah glede davkov v programu in, na strani odhodkov, bi se odhodki za naložbe lahko izkazali za nekoliko nižje od načrtovanih dodelitev. Tveganja za proračunske cilje, ki izhajajo iz makroekonomskih projekcij v dopolnitvi, se zdijo nevtralna in so na splošno v skladu z oceno služb Komisije; vendar bi se proračunske projekcije lahko izkazale kot občutljive, če se makroekonomska tveganja srednjeročno uresničijo.

(9)

Glede na to oceno tveganja je videti, da proračunska naravnanost v programu zadostuje, da se ohrani srednjeročni cilj programa skozi vse programsko obdobje, kakor je predvideno v programu. Prav tako zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih v posameznem letu.

(10)

Ocenjuje se, da je delež dolga, ki je bil vedno tik pod 100 % BDP v zgodnjih devetdesetih letih, v letu 2005 dosegel 28 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva ustalitev deleža dolga na tej ravni v programskem obdobju. Če ne bi nacionalni sklad za pokojninske rezerve (National Pensions Reserve Fund — NPRF) pridobival sredstev, ki niso iz javnofinančnih virov, bi delež javnega dolga bistveno padal skozi vse programsko obdobje.

(11)

Videti je, da je Irska na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena srednjemu tveganju glede vzdržnosti javnih financ. Trenuten trden proračunski položaj, skupaj z nizko stopnjo dolga in akumulacijo sredstev v nacionalnem skladu za pokojninske rezerve, delno pomaga nadomestiti znatno dolgoročno povečanje javnofinančnih odhodkov zaradi staranja prebivalstva, zlasti za pokojnine. Irska je tudi nedavno izvedla reforme pokojninskega sistema za javne uslužbence in organi predvidevajo nadaljnje ukrepe, ki bi morali prispevati k bolj vzdržni podlagi za zagotavljanje pokojnin za javne službe. V pomoč je obveznost spremljanja ustreznosti stopnje prispevkov z rednimi aktuarskimi pregledi. Izvajanje dodatnih ukrepov za dolgoročno zmanjšanje proračunskega vpliva staranja prebivalstva bi bilo vseeno pomemben element pri zmanjševanju tveganja za vzdržnost javnih financ.

(12)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Irska zlasti upošteva srednjeročni cilj in dopolnitev zagotavlja pregled vladnega programa strukturnih reform, ki bi moral prispevati k izboljšanju kakovosti javnih služb, povečanju učinkovitosti javne porabe in obravnavanju infrastrukturnih potreb irskega gospodarstva.

(13)

V nacionalnem programu reform na Irskem, predloženem 28. oktobra 2005 v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, so opredeljeni zlasti naslednji izzivi, ki bistveno vplivajo na javne finance: (i) nadaljnja prednostna opredelitev javnih naložb v gospodarsko in socialno infrastrukturo ter drugih odhodkov za spodbujanje rasti; in (ii) vzdrževanje stabilnega makroekonomskega okolja in vzdržnosti javnih financ ter zagotovitev zmerne inflacije. V proračunskih projekcijah programa stabilnosti so vključene proračunske posledice smernic politike, opisanih v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu stabilnosti, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Program stabilnosti dopolnjuje te ukrepe s predlaganimi spremembami v institucionalnih okvirih javnih financ, vključno z nekaterimi inovacijami v proračunskem in ocenjevalnem postopku.