o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

S to uredbo se za naslednje staleže (v nadaljevanju „zadevni staleži“) določi načrt obnovitve:

Cilj načrta obnovitve je obnovitev zadevnih staležev znotraj varnih bioloških mej v skladu z informacijami ICES. To pomeni:

1. Komisija v drugem letu uporabe te uredbe ter nato vsako naslednje leto na podlagi mnenja ICES ter STECF oceni vpliv obnovitvenih ukrepov na zadevne staleže in ribolov teh staležev.

2. Če Komisija na podlagi letne ocene ugotovi, da je bil za enega od teh staležev cilj iz člena 2 dosežen, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da se za ta stalež načrt obnovitve iz te uredbe zamenja z načrtom upravljanja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

3. Če Komisija na podlagi letne ocene ugotovi, da pri enem od zadevnih staležev ni zaznati ustreznih znakov obnovitve, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o dodatnih in/ali drugih ukrepih, da se zagotovi obnovitev zadevnega staleža.

1. Svet vsako leto na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o TAC za naslednje leto za zadevne staleže.

1. Če je ribolovna smrtnost staleža iz člena 1(a) po oceni STECF ob upoštevanju zadnjega poročila ICES več kot 0,3 na leto, TAC ne preseže stopnje ulova, s katero bo v skladu z znanstveno oceno STEFC ob upoštevanju zadnjega poročila ICES doseženo 10 % znižanje ribolovne smrtnosti v letu, za katero velja TAC, v primerjavi z ribolovno smrtnostjo, ocenjeno v preteklem letu.

2. Če je ribolovna smrtnost staleža iz člena 1(a) po oceni STECF ob upoštevanju zadnjega poročila ICES 0,3 ali manj na leto, se TAC določi na stopnjo ulova, s katero bo ribolovna smrtnost v skladu z znanstveno oceno STEFC ob upoštevanju zadnjega poročila ICES znašala 0,27 na leto v letu, za katero velja TAC.

3. Če lahko STEFC ob upoštevanju zadnjega poročila ICES stopnjo ulova, ki ustreza smrtnosti iz odstavkov 1 in 2, izračuna le za del območij VIIIc in IXa ICES, se TAC določi na stopnjo, ki je združljiva z:

Na podlagi zadnje znanstvene ocene STECF se TAC za staleža iz člena 1(b) in (c) določi na stopnjo, s katero bo dosežena enaka relativna sprememba ribolovne smrtnosti, kot je sprememba ribolovne smrtnosti, dosežena za stalež iz člena 1(a), kadar se uporablja člen 5.

1. TAC iz Poglavja II se dopolni s sistemom omejitve ribolovnega napora na podlagi geografskih območij in skupin ribolovnega orodja ter s tem povezanimi pogoji za uporabo teh ribolovnih možnosti, določenih v Prilogi IVb k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (5).

2. Svet vsako leto na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o prilagoditvi največjega števila ribolovnih dni za plovila, za katera velja sistem omejitve ribolovnega napora iz odstavka 1. Prilagoditev je sorazmerna z letno prilagoditvijo ribolovne smrtnosti, za katero ICES in STECF menita, da je skladna z uporabo stopenj ribolovne smrtnosti, določenih v skladu z metodo, opisano v členu 5.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko vsaka zadevna država članica uporabi drugačno metodo upravljanja ribolovnega napora v tem delu območja IXa, ki leži vzhodno od dolžine 7°23′48″ Z, izmerjenega v skladu s standardom WGS84. S takšno metodo se določi referenčna stopnja ribolovnega napora, ki je enaka ribolovnemu naporu za leto 2005. Za leto 2006 in naslednja leta se ribolovni napor prilagodi na količino, o kateri odloči Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino. Ta prilagoditev se predlaga po preučitvi zadnjega znanstvenega mnenja STECF ob upoštevanju zadnjega poročila ICES. Če Svet o tem ne sprejme odločitve, zadevna država članica zagotovi, da ribolovni napor ne preseže referenčne stopnje.

4. Komisija lahko od vsake države članice, ki uporabi odstopanje iz člena 3, zahteva poročilo o uporabi morebitne druge metode upravljanja naporov. Komisija to poročilo razpošlje vsem ostalim državam članicam.

5. Za namene odstavka 3 se ribolovni napor izmeri kot seštevek, v katerem koli koledarskem letu, proizvodov z vseh zadevnih plovil z vgrajeno močjo motorja, izmerjeno v kilovatih, ter njihovega števila ribolovnih dni v območju.

1. Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (6) je pri oceni količin zadevnih staležev (v kilogramih) na krovu plovil dovoljeno 8 % odstopanje glede na količine, vpisane v ladijskem dnevniku. V primeru, da zakonodaja Skupnosti ne določa nobenega pretvorbenega faktorja, se uporablja pretvorbeni faktor, ki ga sprejme država članica, pod katere zastavo pluje plovilo.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če je količina zadevnih staležev na krovu manjša kot 50 kg.

Pristojni organi države članice zagotovijo, da se vse količine staleža iz člena 1(a), ki presegajo 300 kg in/ali staležev iz člena 1(b) in/ali (c), ki presegajo 150 kg, pridobljene v enem od območij iz člena 1, pred prodajo stehtajo s tehtnico, ki se uporablja v dražbenih centrih.

Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki je bil prisoten v območjih iz člena 1 in želi pretovoriti katero koli količino zadevnih staležev, hranjeno na krovu, ali iztovoriti katero koli količino zadevnih staležev v pristanišču ali mestu iztovarjanja tretje države, najmanj 24 ur pred pretovarjanjem ali iztovarjanjem v tretji državi sporoči pristojnim organom države članice zastave naslednje informacije:

1. Če se količine staleža iz člena 1(a) nad 50 kg skladiščijo na krovu plovila, je na krovu ribiškega plovila Skupnosti v katerem koli zabojniku prepovedano obdržati kakršno koli količino staležev iz člena 1, pomešano s katero koli drugo vrsto morskih organizmov.

2. Poveljniki ribiških plovil Skupnosti inšpektorjem držav članic zagotovijo pomoč, s katero bo mogoče navzkrižno preveriti količine, navedene v ladijskem dnevniku, in ulov zadevnih staležev, obdržanih na krovu.

1. Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se vse količine staleža iz člena 1(a), ki presega 300 kg ali staležev iz člena 1(b) in/ali (c), ki presegajo 150 kg, pridobljene v enem od geografskih območij iz člena 1 in prvič iztovorjene v tej državi članici, stehtajo, preden se iz pristanišča prvega iztovora prepeljejo drugam.

2. Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se količinam staleža iz člena 1(a), ki presegajo 300 kg, ki se prepeljejo na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, priloži izvod ene od deklaracij iz člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki se nanaša na količine teh prepeljanih vrst. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) Uredbe (EGS) št. 2847/93, se ne uporabi.

Z odstopanjem od člena 34c(l) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko posebni program spremljanja zadevnih staležev traja več kot dve leti od začetka njegove veljavnosti.

„Člen 29b

Omejitve pri ribolovu škampa

1. V spodaj določenih obdobjih je ribolov:

(i)	s pridnenimi ali podobnimi vlečnimi mrežami, ki delujejo v stiku z morskim dnom, in

(ii)

s košarami prepovedan v geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki povezujejo naslednje geografske lege, izmerjene v skladu s standardom WGS84:

(a)

od 1. junija do 31. avgusta:

širina 42°23′ S, dolžina 08°57′ Z

širina 42°00′ S, dolžina 08°57′ Z

širina 42°00′ S, dolžina 09°14′ Z

širina 42°04′ S, dolžina 09°14′ Z

širina 42°09′ S, dolžina 09°09′ Z

širina 42°12′ S, dolžina 09°09′ Z

širina 42°23′ S, dolžina 09°15′ Z

širina 42°23′ S, dolžina 08°57′ Z

(b)

od 1. maja do 31. avgusta:

širina 37°45′ S, dolžina 009°00′ Z

širina 38°10′ S, dolžina 009°00′ Z

širina 38°10′ S, dolžina 009°15′ Z

širina 37°45′ S, dolžina 009°20′ Z

2. Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s pridnenimi ali podobnimi vlečnimi mrežami, ki so med ribolovom v stiku z morskim dnom, v geografskih območjih in obdobju iz odstavka 1(b) dovoljen pod pogojem, da prilov škampa ne presega 2 % skupne teže ulova.

3. Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s košarami, ki ne ujamejo škampa, dovoljen v geografskem območju in obdobju iz odstavka 1(b).

4. V geografskih območjih in izven obdobij iz odstavka 1, prilovi škampa ne smejo presegati 5 % skupne teže ulova.

5. V geografskih območjih in izven obdobij iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da stopnje ribolovnega napora plovil, ki lovijo s pridnenimi ali podobnimi vlečnimi mrežami, ki delujejo v stiku z morskim dnom, ne presegajo stopenj ribolovnega napora plovil zadevne države članice v enakem obdobju in v istih geografskih območjih v letu 2004.

6. Države članice Komisiji sporočijo svoje ukrepe za izpolnjevanje dolžnosti iz odstavka 5. Če Komisija ugotovi, da ukrepi države članice ne izpolnjujejo navedene dolžnosti, lahko predlaga spremembe teh ukrepov. Če med Komisijo in zadevno državo članico ni sklenjen dogovor o ukrepih, lahko Komisija sprejme ukrepe v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 (7).

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem so opredeljeni sklepi v zvezi z uporabo načrta obnovitve za zadevne staleže, v njem pa so vključeni tudi z načrtom povezani razpoložljivi socialno-ekonomski podatki. To poročilo se predloži do 17. januarja 2010.