2.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/3

(1)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljevanju „Finančna uredba“) določa, da morajo institucije Skupnosti pri svojih lastnih naročilih upoštevati pravila iz direktiv, ki se uporabljajo za države članice. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o uskladitvi postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (2) je spremenila ta pravila. Zato je treba v Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (3), ki v bistvu pomeni prenos pravil Direktive Sveta 92/50/EGS (4) o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev v notranje finančne predpise institucij, vključiti spremembe, ki jih prinaša Direktiva 2004/18/ES, kadar se nanašajo na naročila institucij.

(2)

Te spremembe zlasti zadevajo nove možnosti elektronskega oddajanja naročil, vključno z novim sistemom dinamičnega nakupa za pogosto uporabljene postavke ter postopkom tekmovalnega dialoga, pravila, ki jih je treba upoštevati pri naročilih, razglašenih za tajna, ter uporabo okvirnih sporazumov, ki jih bo iz praktičnih razlogov treba še vedno obravnavati kot okvirne pogodbe v okviru izvrševanja proračuna Skupnosti in ki od sedaj omogočajo, da bodo stranke okvirnega sporazuma med sabo tekmovale za dodelitev posebnih naročil, in slednjič tudi krepitev socialne in okoljske razsežnosti pri vrednotenju ponudb. Prav tako so bile popravljene uporabljene mejne vrednosti za naročila storitev, ki niso predmet sporazuma Svetovne trgovinske organizacije. Direktiva 2004/18/ES poleg tega tudi usklajuje določbe, ki se uporabljajo za tri velike kategorije naročil, zlasti na področju objav, tehničnih specifikacij ali izračuna vrednosti naročil.

(3)

Določbe v zvezi s sredstvi prepoznavanja obresti na predhodnih plačilih so se izkazale za preveč omejevalne. Zato je treba odobriti možnost prepoznavanja teh obresti z vsako računovodsko metodo.

(4)

Člen 31 podrobnih pravil o izvajanju določa seznam temeljnih aktov v smislu člena 49 Finančne uredbe, vendar ne vključuje celotnega razpona pravnih instrumentov, ki so na voljo Svetu na področju skupne zunanje in varnostne politike. Zato je treba razširiti ta seznam z vključitvijo sklepov o sklenitvi mednarodnih sporazumov ter sklepov, ki zadevajo nujne in kratkotrajne ukrepe za reševanje kriznih situacij.

(5)

Zato je treba določiti postopek obveščanja kandidatov in ponudnikov, ki niso bili izbrani v okviru naročil, ki so jih za svoj račun oddale institucije. Takšno obveščanje bo moralo potekati pred podpisom pogodbe in bo omogočilo kandidatom in ponudnikom, ki niso bili izbrani, da se seznanijo z razlogi za zavrnitev svoje kandidature ali ponudbe. Uvedba takšnega postopka obveščanja bo za institucije pomenila spoštovanje obveznosti, ki jo za države članice določa Sodišče Evropskih skupnosti.

(6)

Izkušnje kažejo, da so se obveznosti, ki trenutno veljajo za postopke naročil male vrednosti, ter za tiste v zvezi z naročili pravnih storitev – te so bolj omejevalne od določb Direktive 2004/18/ES – v praksi izkazale za preveč okorne. Zato jih je treba sprostiti zlasti v zvezi z ukrepi obveščanja in, glede na proučitev tveganja s strani odredbodajalca, v zvezi z dokazno dokumentacijo, ki jo je treba predložiti. V tem zadnjem primeru bo moral naročnik vedno biti sposoben utemeljiti svojo izbiro.

(7)

Po liberalizaciji poštnega sektorja je treba odpraviti poprejšnje razlikovanje med priporočenimi pošiljkami ter kurirskimi pošiljkami, saj se v obeh primerih izda potrdilo o oddaji pošiljke, ki lahko velja kot dokaz za datum oddaje ponudb.

(8)

Institucije Skupnosti morajo spoštovati besednjak, ki ga določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (5).

(9)

Na področju donacij se je 31. januar, torej datum za sprejetje letnega delovnega programa, izkazal za preveč togega ali celo nesprejemljivega zlasti v zvezi s temeljnimi akti ali pilotnimi projekti, ki so sprejeti pozno ali zaradi postopkov v odborih. Zato je ta rok treba razširiti, a hkrati ohraniti razsežnost omenjenega programa, da objavlja ex ante in pomeni nujen predpogoj za izvrševanje proračuna.

(10)

Določbe v zvezi z naravo revizij, ki se zahtevajo kot podpora zahtevam po plačilu, ter z mejnimi vrednostmi, ki se uporabljajo s tem v zvezi, so se izkazale za nejasne ali nepotrebno kompleksne. Zato jih je treba poenostaviti in racionalizirati.

(11)

Na področju humanitarne pomoči so upravičenci do donacij v glavnem vezani na Komisijo s sporazumi o partnerstvu, ki določajo splošno in redno revizijo in nadzor. Odredbodajalec lahko v skladu z lastno proučitvijo tveganj upravljanja šteje, da takšne ureditve zagotavljajo jamstva, ki so enakovredna jamstvom, podanih z revizijo obračuna nekega ukrepa, ki se zahteva kot podpora pri plačilu razlike. Pri teh pogojih ter zaradi poenostavitve upravljanja je odredbodajalcu treba omogočiti, da za plačila razlike ne zahteva revizije.

(12)

Zaradi izboljšanja učinkovitosti pri uporabi skladov Skupnosti se zdi primerno razširiti pogoje za uporabo pavšalnega financiranja, kar pa bi pomenilo povečanje odgovornosti upravičencev in njihovih obvez glede rezultata.

(13)

Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 je zato treba spremeniti –

1.

V členu 4(2) se uvodni stavek in točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalci zagotovijo, da se po sporazumih, sklenjenih z upravičenci in posredniki:

2.

V členu 31 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Na področju skupne zunanje in varnostne politike ima temeljni akt lahko eno od oblik iz členov 13(2), 14, 23(2) in 24 Pogodbe o Evropski uniji.

V kriznih razmerah iz člena 168(2) te uredbe ter za kratkotrajne ukrepe ima lahko temeljni akt prav tako obliko iz členov 13(3) in 23(1) Pogodbe o Evropski uniji.“

3.

Člen 116 se spremeni, kakor sledi:

4.

Člena 117 in 118 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 117

Okvirne pogodbe in posebne pogodbe

(Člen 88 Finančne uredbe)

1.   Okvirna pogodba je sporazum, sklenjen med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti z namenom določiti osnovne pogoje, ki bodo veljali za vsa naročila, ki se lahko oddajo v danem obdobju, zlasti glede cene in, kadar je to potrebno, tudi predvidenih količin. Kadar se okvirna pogodba sklene z več gospodarskimi subjekti, morajo biti slednji vsaj trije, kolikor zadostno število gospodarskih subjektov izpolnjuje izbirna merila in/ali obstaja zadostno število sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za dodelitev.

Okvirna pogodba z več gospodarskimi subjekti se lahko sklene v obliki ločenih pogodb, toda z enakimi pogoji.

Rok veljavnosti okvirnih pogodb ne sme biti daljši od štirih let, razen v izjemnih upravičenih primerih, utemeljenih zlasti po predmetu okvirne pogodbe.

Naročniki ne smejo neupravičeno uporabljati okvirnih pogodb ali jih uporabljati z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence ali na način, ki bi imel tak učinek.

Okvirne pogodbe se za postopek oddaje, vključno z objavljanjem, obravnavajo kot naročila.

2.   Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, se sklenejo v skladu s pogoji, določenimi v okvirnih pogodbah, le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so izvirni pogodbeniki okvirne pogodbe.

Med oddajo posebnih pogodb stranke ne morejo bistveno spreminjati pogojev, določenih v tej pogodbi, zlasti v primeru iz odstavka 3.

3.   Kadar se okvirna pogodba sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se posebne pogodbe oddajo v okviru pogojev, določenih v okvirni pogodbi.

Za oddajo teh posebnih pogodb se lahko naročniki pisno posvetujejo z gospodarskim subjektom, ki je pogodbenik okvirne pogodbe, ter od njega po potrebi zahtevajo dopolnitev njegove ponudbe.

4.   Dodelitev posebnih pogodb, sklenjenih z več gospodarskimi subjekti, se izvede v skladu z naslednjo ureditvijo:

Za vsako posebno pogodbo, ki se odda v skladu z ureditvijo, določeno v točki (b) prvega pododstavka, se naročniki pisno posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki razpolagajo z zmožnostmi za izvedbo naročila, ter jim določijo zadosten rok, v katerem predložijo ponudbe. Ponudbe se predložijo v pisni obliki. Naročniki vsako posebno pogodbo dodelijo ponudniku, ki je na podlagi meril za dodelitev, določenih v specifikacijah okvirne pogodbe, podal najboljšo ponudbo.

5.   Proračunska sredstva se odobrijo samo za posebne pogodbe, ki se sklenejo na podlagi okvirnih pogodb.

Člen 118

Objave v zvezi z naročili, ki jih pokriva Direktiva 2004/18/ES, razen naročil iz njene Priloge II B

(Člen 90 Finančne uredbe)

1.   Objava v zvezi z naročili, katerih vrednost je enaka ali presega mejne vrednosti iz členov 157 in 158, zajema predhodni razpis, javni razpis ali poenostavljen javni razpis in obvestilo o oddaji naročila.

2.   Predhodni razpis je obvestilo, s katerim naročniki okvirno objavijo ocenjeno skupno vrednost naročil in okvirnih pogodb po kategorijah storitev ali kategorijah blaga in osnovne lastnosti naročil gradenj, ki jih nameravajo oddati v proračunskem letu, kar pa ne vključuje naročil v postopku s pogajanji, kjer predhodna objava javnega razpisa ni potrebna. Predhodni razpis je obvezen le v primeru, ko je celotna ocenjena vrednost naročil enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v členu 157, in namerava naročnik uporabiti možnosti skrajšanja rokov za prejem ponudb v skladu s členom 140(4).

Predhodni razpis objavijo Urad za uradne objave Evropskih skupnosti (OPOCE) ali sami naročniki v svojem „profilu kupca“, kakor je predviden v točki 2(b) Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES.

Predhodni razpis se v vsakem proračunskem letu čim prej pošlje OPOCE ali objavi v profilu kupca: v primeru naročil blaga in storitev najpozneje do 31. marca in v primeru gradenj takoj, ko je mogoče po sprejetju sklepa, s katerim se potrdi program za oddajo teh naročil.

Naročniki, ki objavijo predhodni razpis v svojem profilu kupca, pošljejo OPOCE z elektronskim sredstvom v skladu s formatom in načini pošiljanja, ki jih navaja točka 3 Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES, obvestilo o objavi predhodnega razpisa v profilu kupca.

3.   Javni razpis naročnikom omogoča objavo svoje namere o začetku postopka za oddajo javnega naročila ali okvirne pogodbe ali vzpostavitve sistema dinamičnega nakupa v skladu s členom 125a. Javni razpis je obvezen za naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v točkah (a) in (c) člena 158(1), brez poseganja v naročila, sklenjena po postopku s pogajanji iz člena 126. Javni razpis ni obvezen za posebne pogodbe, sklenjene na podlagi okvirnih pogodb.

Naročniki, ki želijo oddati posebno naročilo, ki temelji na sistemu dinamičnega nakupa, morajo svojo namero izraziti z obvestilom o poenostavljenem javnem razpisu.

V odprtem postopku mora javni razpis vsebovati podatke o datumu, času in, kadar je to potrebno, kraju sestanka komisije za odpiranje, na katerem so lahko prisotni ponudniki.

Naročniki določijo, ali dovoljujejo variantne ponudbe, in določijo minimalne stopnje usposobljenosti, ki jih zahtevajo, če uporabijo možnost, določeno v drugem pododstavku člena 135(2). Naročniki navedejo merila izbire iz člena 135, ki jih nameravajo uporabiti, in v skladu z drugim pododstavkom člena 123(1) tudi najmanjše število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, in, kadar je to potrebno, njihovo največje število ter objektivna in nediskriminacijska merila, ki jih nameravajo uporabiti za omejitev tega števila.

Kadar je razpisna dokumentacija prosto, neposredno in v celoti dostopna v elektronski obliki, zlasti v primeru sistemov dinamičnega nakupa iz člena 125a, je internetni naslov, na katerem je mogoče najti to dokumentacijo, naveden v javnem razpisu.

Naročniki, ki želijo organizirati natečaj, morajo objaviti obvestilo o svoji nameri.

4.   V obvestilu o oddaji naročila se objavi izid postopka za oddajo javnega naročila, okvirne pogodbe ali naročila, ki temelji na sistemu dinamičnega nakupa. V primeru naročil, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih zneskov, določenih v členu 158, je obvestilo o oddaji javnega naročila obvezno. Za posebne pogodbe, sklenjene na podlagi okvirnih pogodb, obvestilo o oddaji naročila ni obvezno.

Obvestilo o oddaji javnega naročila se pošlje OPOCE najpozneje oseminštirideset koledarskih dni po koncu postopka, to pomeni od datuma podpisa pogodbe ali okvirne pogodbe. Obvestila v zvezi z naročili, ki temeljijo na sistemu dinamičnega nakupa, pa se lahko združijo na trimesečni osnovi. Ta obvestila se OPOCE torej pošljejo najkasneje oseminštirideset dni po koncu vsakega trimesečja.

Naročniki, ki so organizirali natečaj, OPOCE pošljejo obvestilo v zvezi z njegovim izidom.

5.   Obvestila se pripravijo v skladu s standardnimi obrazci, ki jih Komisija sprejme na podlagi Direktive 2004/18/ES.“

5.

Člen 119 se spremeni, kakor sledi:

6.

V členu 120(1) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„Rok iz prvega pododstavka se pri pospešenih postopkih iz člena 142 skrajša na pet koledarskih dni.“

7.

V členu 122 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Postopek za oddajo javnega naročila je odprt, kadar lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti predložijo ponudbe. Slednje velja tudi za sisteme dinamičnega nakupa iz člena 125a.

Postopek za oddajo javnega naročila je omejen, kadar se lahko vsi gospodarski subjekti prijavijo za sodelovanje, ponudbe pa lahko predložijo samo kandidati, ki izpolnjujejo merila izbire iz člena 135 ter jih naročnik hkrati in pisno povabi k predložitvi ponudb ali rešitev v okviru postopka tekmovalnega dialoga iz člena 125b.

Faza izbire se lahko odvija bodisi po posameznih naročilih, tudi v okviru tekmovalnega dialoga, ali pa se pripravi seznam potencialnih kandidatov po omejenem postopku iz člena 128.“

8.

Člen 123 se spremeni, kakor sledi:

9.

V členu 124 se doda naslednji pododstavek:

„Ko naročniki lahko oddajo svoja naročila s postopkom s pogajanji po objavi javnega razpisa v skladu s členom 127, lahko določijo, da se dogovorjeni postopek razvija po zaporednih fazah, tako da se na podlagi uporabe meril o dodelitvi iz javnega obvestila ali v specifikacijah zmanjša število ponudb, ki so predmet pogajanj. Uporaba te možnosti je navedena v javnem razpisu ali v specifikacijah.“

10.

K odstavku 3 člena 125 se doda naslednji pododstavek:

„Izbirna komisija lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve projekta podajo odgovore na vprašanja, ki se vnesejo v zapisnik. Sestavi se celoten zapisnik nastalega dialoga.“

11.

Vstavita se naslednja člena 125a in 125b:

„Člen 125a

Sistem dinamičnega nakupa

(člen 91 Finančne uredbe)

1.   Sistem dinamičnega nakupa, kot je predviden v členu 1(6) in členu 33 Direktive 2004/18/ES, je popolnoma elektronski postopek nakupa za pogosto uporabljene postavke, ki je v celotnem času svoje veljavnosti na voljo vsakemu gospodarskemu subjektu, ki izpolnjuje merila izbire in predloži okvirno ponudbo, skladno s specifikacijami in morebitnimi dodatnimi dokumenti. Okvirne ponudbe je mogoče kadar koli popraviti pod pogojem, da ostanejo skladne s specifikacijami.

2.   Za namene vzpostavitve sistema dinamičnega nakupa naročniki objavijo javni razpis, ki pojasnjuje, da gre za sistem dinamičnega nakupa, in ki vsebuje internetni naslov, kjer je od objave javnega razpisa do poteka veljavnosti sistema mogoč prost, neposreden in popoln dostop do specifikacij in vseh dodatnih dokumentov.

V specifikacijah med drugim določijo naravo predvidenih nakupov, ki so predmet tega sistema, kot tudi vse potrebne informacije v zvezi s sistemom nakupa, uporabljeno elektronsko opremo ter ureditvijo in tehničnimi specifikacijami povezave.

3.   Naročniki v celotnem času veljavnosti sistema dinamičnega nakupa vsakemu gospodarskemu subjektu omogočijo predložitev okvirne ponudbe za vstop v sistem pod pogoji iz odstavka 1. Oceno pripravijo v roku največ petnajstih dni od predložitve okvirne ponudbe. Vendar pa lahko obdobje ocenjevanja podaljšajo, če v vmesnem času ni izdan javni razpis.

Naročnik ponudnika čim prej obvesti o sprejemu v sistem dinamičnega nakupa ali o zavrnitvi njegove ponudbe.

4.   Vsako posebno naročilo je predmet javnega zbiranja ponudb. Pred njegovo izvedbo naročniki objavijo poenostavljen javni razpis, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte k predložitvi okvirnih ponudb v roku, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni od datuma začetka poenostavljenega razpisa. Naročniki izvedejo javno zbiranje ponudb šele po zaključku ocenjevanja vseh okvirnih ponudb, prejetih v tem roku.

Naročniki nato povabijo vse ponudnike, sprejete v sistem, da v razumnem roku predložijo svojo ponudbo. Naročilo oddajo ponudniku, ki je na podlagi meril za dodelitev, določenih v javnem razpisu za vzpostavitev sistema dinamičnega nakupa, predložil ekonomsko najbolj ugodno ponudbo. Ta merila je po potrebi mogoče podrobneje določiti v povabilu k oddaji ponudbe.

5.   Trajanje sistema dinamičnega nakupa ne sme preseči dobe štirih let, razen v izjemnih upravičenih primerih.

Naročniki tega sistema ne smejo uporabljati z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence.

Gospodarskim subjektom, ki izkažejo zanimanje ali so udeleženi v sistemu, ni mogoče zaračunati nikakršnih stroškov.

Člen 125b

Tekmovalni dialog

(člen 91 Finančne uredbe)

1.   V primeru posebno kompleksnega naročila lahko naročnik, kadar meni, da neposredna uporaba odprtega postopka ali obstoječih pravil, ki veljajo za omejeni postopek, ne bo omogočila dodelitve naročila najugodnejšemu ponudniku, uporabi tekmovalni dialog iz člena 29 Direktive 2004/18/ES.

Naročilo se šteje kot posebno kompleksno, kadar naročnik ne more objektivno opredeliti tehničnih sredstev, ki bi lahko najbolje ustrezala njegovim potrebam ali ciljem, ali pa določiti pravne ali finančne strukture projekta.

2.   Naročniki objavijo javni razpis, v katerem podajo svoje potrebe in zahteve, ki jih opredelijo v tem istem razpisu in/ali v dokumentu z opisom.

3.   Naročniki začnejo dialog s kandidati, ki izpolnjujejo merila izbire iz člena 135, da bi prepoznali in opredelili primerna sredstva za najbolj ustrezno izpolnitev njihovih potreb.

Naročniki med potekom dialoga zagotovijo enakost obravnave vseh ponudnikov ter zaupnost predlaganih rešitev ali drugih informacij, ki jih podajo udeleženci v dialogu, razen če slednji pristanejo na njihovo objavo.

Naročniki lahko določijo, da se postopek odvija po zaporednih fazah, tako da se zmanjša število rešitev, o katerih je treba razpravljati med fazo dialoga, z uporabo meril za dodelitev, podanih v javnem razpisu ali dokumentu z opisom, če je ta možnost predvidena v javnem razpisu ali v dokumentu z opisom.

4.   Potem, ko udeležence obvestijo o sklenitvi dialoga, jih naročniki povabijo k predložitvi zaključnih ponudb na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in določene med potekom dialoga. Te ponudbe vsebujejo vse elemente, ki so zahtevani in potrebni za izvedbo projekta.

Na zahtevo naročnikov se lahko te ponudbe pojasnijo, podrobneje opredelijo in izpopolnijo, toda pri tem se ne smejo spremeniti temeljni elementi ponudbe ali javnega razpisa, katerih spreminjanje bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence ali diskriminacijski učinek.

Na zahtevo naročnika se lahko ponudnik, ki je podal najugodnejšo ponudbo, povabi, da pojasni vidike iz njegove ponudbe ali potrdi v njej podane obveze, pod pogojem, da to ne povzroči spreminjanja bistvenih elementov ponudbe ali javnega razpisa, izkrivljanja konkurence ali nastanka diskriminacije.

5.   Naročniki lahko določijo nagrade ali plačila udeležencem v dialogu.“

12.

Člen 126 se spremeni, kakor sledi:

13.

Člen 127 se spremeni, kakor sledi:

14.

V členu 129 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

„3.   Naročila, katerih vrednost je manjša od 3 500 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.

4.   Plačila za izdatke, katerih vrednost je manjša od 200 EUR, se lahko uporabljajo enostavno za plačila na podlagi računov brez predhodnega sprejetja ponudbe.“

15.

Člen 130 se spremeni, kakor sledi:

16.

Člen 131 se spremeni, kakor sledi:

17.

Člen 134 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 134

Dokazila

(Členi 93 do 96 Finančne uredbe)

1.   Naročnik sprejme kot sprejemljiv dokaz, da za kandidata ali ponudnika ne velja kateri od primerov, opisanih v točkah (a), (b) ali (e) člena 93(1) Finančne uredbe, izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če tega ne more predložiti, podoben dokument, ki ga izda sodni ali upravni organ matične države ali države porekla, ki dokazuje, da so pogoji izpolnjeni. Naročnik sprejme kot sprejemljiv dokaz, da za kandidata ali ponudnika ne velja primer, opisan v točki (d) člena 93(1) Finančne uredbe, potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države.

2.   Kadar zadevna država ne izda dokumenta ali potrdila iz odstavka 1 ter za ostale primere izločitve iz členov 93 in 94 Finančne uredbe, se ta lahko nadomesti z izjavo pod prisego ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo zainteresirane stranke pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali usposobljenim strokovnim organom v njegovi matični državi ali državi porekla.

Za naročila, katerih vrednost je manjša od 50 000 EUR, lahko naročnik na podlagi lastne proučitve tveganj od kandidatov ali ponudnikov zahteva le častno izjavo, s katero potrjujejo, da zanje ne veljajo primeri iz členov 93 in 94 Finančne uredbe.

3.   Odvisno od notranje zakonodaje države, v kateri ima ponudnik ali kandidat sedež, se dokumenti iz odstavkov 1 in 2 nanašajo na pravne in fizične osebe, vključno, kadar naročnik meni, da je to potrebno, z direktorji podjetij ali katero koli osebo s pooblastili za zastopanje, odločanje ali nadzor, povezano s kandidatom ali ponudnikom.

4.   Kadar naročniki dvomijo o osebnem statusu kandidatov ali ponudnikov, lahko sami stopijo v stik s pristojnimi organi iz odstavka 1 in tako pridobijo informacije, za katere menijo, da so nujne v zvezi z omenjenim statusom.“

18.

Člen 135 se spremeni, kakor sledi:

19.

Člen 136 se spremeni, kakor sledi:

20.

Člen 137 se spremeni, kakor sledi:

21.

V členu 138(3) se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim besedilom:

„Naročnik v javnem razpisu ali v specifikacijah ali v dokumentu z opisom določi, kako se vrednotijo posamezna merila pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. To vrednotenje se lahko izrazi kot obseg, katerega največji razpon mora biti določen.

Vrednotenje cene glede na druga merila ne sme povzročiti, da cena ne bi vplivala na izbiro izvajalca, brez poseganja v lestvice stroškov, ki jih institucija določi kot plačilo za posamezne storitve, ki so jih na primer izvedli izkušeni ocenjevalci.“

22.

Vstavi se naslednji člen 138a:

„Člen 138a

Uporaba elektronskih dražb

(Odstavek 2 člena 97 Finančne uredbe)

1.   Pri odprtih in omejenih postopkih ali pri postopkih s pogajanji v primeru iz točke (a) člena 127(1) lahko naročniki odločijo, da se pred dodelitvijo naročila izvede elektronska dražba, kot je predvideno v členu 54 Direktive 2004/18/ES kadar je specifikacije naročila mogoče natančno določiti.

Elektronsko dražbo je mogoče izvesti pod temi istimi pogoji med ponovno izvedbo postopka javnega zbiranja ponudb za stranke okvirne pogodbe iz točke (b) člena 117(4) te uredbe ter javnim zbiranjem ponudb za naročila, ki se oddajo v okviru sistema dinamičnega nakupa iz člena 125a.

Elektronska dražba zadeva bodisi samo cene, kadar se naročilo dodeli ponudbi z najnižjo ceno, bodisi cene in/ali vrednost elementov ponudb, ki so podani v specifikacijah, kadar se naročilo dodeli ekonomsko najugodnejši ponudbi.

2.   Naročniki, ki se odločijo za uporabo elektronske dražbe, to navedejo v javnem razpisu.

Specifikacije med drugim vsebujejo naslednje podrobnosti:

3.   Naročniki pred začetkom elektronske dražbe izvedejo celostno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili dodelitve ter vrednotenjem, ki so ga/jih določili.

Vse ponudnike, ki so predložili sprejemljive ponudbe, se z elektronskimi sredstvi hkrati povabi k predložitvi novih cen in/ali novih vrednosti; povabilo vsebuje vse ustrezne informacije za posamezno povezavo z uporabljeno elektronsko napravo ter določa datum in uro začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba lahko poteka v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne more začeti prej kot dva delovna dneva po datumu, ko so bila povabila poslana.

4.   Kadar se naročilo dodeli ekonomsko najugodnejši ponudbi, je povabilu priložen rezultat celostne ocene ponudbe zadevnega ponudnika, ki je bila izvedena v skladu z vrednotenjem, določenim v prvem pododstavku člena 138(3).

V povabilu je prav tako navedena matematična formula, s katero se bo med potekom elektronske dražbe določalo samodejno ponovno razvrščanje ponudb v skladu z novimi podanimi cenami in/ali vrednostmi. Ta formula vključuje vrednotenje vseh meril, opredeljenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je navedeno v javnem razpisu ali v specifikacijah; v ta namen je morebitne obsege treba predhodno izraziti v obliki določene vrednosti.

V primerih, ko so dovoljene variantne ponudbe, se za vsako variantno ponudbo pripravi ločena formula.

5.   Med vsako fazo elektronske dražbe naročniki vsem ponudnikom nemudoma sporočijo vsaj informacije, ki jim v vsakem trenutku omogočajo seznanitev s svojo uvrstitvijo. Prav tako lahko sporočajo tudi druge informacije v zvezi z ostalimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Poleg tega lahko v vsakem trenutku objavijo število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročniki med potekom faz elektronske dražbe v nobenem primeru ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

6.   Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

Kadar se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s točko (c) in po potrebi v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b), so v povabilu za udeležbo v dražbi navedeni urniki vsake faze dražbe.

7.   Po zaključku elektronske dražbe naročniki glede na rezultate elektronske dražbe dodelijo naročilo v skladu s členom 138.

Naročniki ne morejo zlorabljati elektronskih dražb ali jih uporabljati z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence ali z namenom spreminjanja predmeta naročila, ki z objavo javnega razpisa postane predmet javnega zbiranja ponudb in je opredeljen v specifikacijah.“

23.

K prvemu pododstavku člena 139(1) se doda naslednji stavek:

„Ta obrazložitev se lahko nanaša zlasti na spoštovanje veljavnih predpisov v zvezi z zaščito dela in delovnimi pogoji na kraju, kjer se delo, storitev ali dobava izvaja.“

24.

Člen 140 se spremeni, kakor sledi:

25.

Člen 141 se spremeni, kakor sledi:

26.

Člen 142 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 142

Roki v nujnih primerih

(člen 98(1) Finančne uredbe)

1.   V primeru, da ustrezno utemeljeni nujni razlogi onemogočijo uporabo najkrajših rokov, določenih v členu 140(3), za omejene postopke in postopke s pogajanji, lahko naročniki z objavo javnega razpisa določijo naslednje roke, izražene v koledarskih dneh:

2.   V okviru omejenih postopkov in pospešenih postopkov s pogajanji se dodatne informacije o specifikacijah, če so bile zaprošene v primernem roku, sporočijo vsem kandidatom ali ponudnikom najkasneje štiri koledarske dni pred zadnjim rokom za prejem ponudb.“

27.

Člen 143 se spremeni, kakor sledi:

28.

Člen 145 se spremeni, kakor sledi:

29.

Člen 146 se spremeni, kakor sledi:

30.

Člen 147 se spremeni, kakor sledi:

31.

K členu 148 se doda naslednji odstavek 5:

„5.   V primeru naročil pravnih storitev v smislu Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES lahko naročnik s ponudniki vzpostavi stike, ki so potrebni za preverjanje meril izbire in/ali dodelitve.“

32.

Člen 149 se spremeni, kakor sledi:

33.

Naslov člena 154 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 154

Določitev ustrezne ravni za izračun mejnih vrednosti

(Člena 104 in 105 Finančne uredbe)“

34.

V členu 155 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Kadar se predmet naročila blaga, storitev ali gradenj razdeli na več sklopov, od katerih je vsak predmet ločenega naročila, se pri celotni oceni uporabljene mejne vrednosti upošteva vrednost vsakega posameznega sklopa.

Kadar je celotna vrednost sklopov enaka ali višja od mejne vrednosti, določene v členu 158, se določbe iz člena 90(1) ter člena 91(1) in (2) Finančne uredbe uporabljajo za vsakega od sklopov, razen sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 80 000 EUR v primeru naročil storitev ali blaga, ali sklopov, katerih vrednost je manjša od enega milijona eurov v primeru naročil gradenj, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, ki sestavljajo zadevno naročilo.“

35.

Člen 156 se spremeni, kakor sledi:

36.

Člen 157 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 157

Mejne vrednosti za predhodni razpis

(Člen 105 Finančne uredbe)

Mejne vrednosti iz člena 118 za objavo predhodnega razpisa so:

37.

V členu 158 se naslov in odstavek 1 spremenita, kakor sledi:

„Člen 158

Mejne vrednosti za uporabo postopka na podlagi Direktive 2004/18/ES

(Člen 105 Finančne uredbe)

1.   Mejne vrednosti iz člena 105 Finančne uredbe so:

38.

Prvi odstavek člena 164 se spremeni, kakor sledi:

39.

Odstavek 2 v členu 165 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Določbe iz člena 1 se ne uporabljajo za štipendije za študij, raziskovanje ali poklicno usposabljanje, vplačane fizičnim osebam, niti za nagrade, dodeljene na podlagi natečaja, niti za primere prispevkov pavšalnega zneska in lestvic stroškov iz člena 181(1).“

40.

Člen 166 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 166

Letni program dela

(Člen 110(1) Finančne uredbe)

1.   Letni program dela za donacije pripravi vsak pristojni odredbodajalec, sprejme pa ga Komisija. Letni program dela se na začetku proračunskega leta in najpozneje do 31. marca v vsakem proračunskem letu čimprej objavi na internetni strani Komisije, namenjeni donacijam.

Program dela vsebuje sklicevanje na temeljni akt, cilje, terminski načrt javnih razpisov z okvirnim zneskom in pričakovanimi rezultati.

2.   Vse bistvene spremembe programa dela v proračunskem letu se prav tako sprejmejo in objavijo, kakor je določeno v odstavku 1.“

41.

Točka (d) člena 168(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

42.

Točka (c) člena 169(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

43.

V členu 172 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Upravičenec utemelji znesek sofinanciranja, ki ga je bil deležen v lastnih sredstvih, v obliki finančnih transferjev od tretjih strani ali v naravi, razen v primerih prispevkov pavšalnega zneska in lestvic stroškov iz člena 181(1).“

44.

Člen 180 se spremeni, kakor sledi:

45.

Člen 181 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 181

Pavšalno financiranje

(Člen 117 Finančne uredbe)

1.   Poleg štipendij in nagrad lahko Komisija dovoli uporabo pavšalnih prispevkov, katerih vrednost je manjša ali enaka 10 000 EUR. Med drugim lahko dovoli uporabo stroškov na enoto ter na podlagi lestvice stroškov, ki je priložena k statutu ali kot jo letno odobri Komisija, dnevnice za stroške službenih potovanj.

2.   V korist posameznega upravičenca je za kritje različnih kategorij upravičenih stroškov mogoče združiti več oblik financiranja iz odstavka 1.

Sklep Komisije iz odstavka 1 določa največjo dovoljeno vrednost za celotno takšno financiranje, odobreno po donaciji ali vrsti donacije.

3.   Sporazum o donaciji lahko dovoljuje pavšalno financiranje posrednih stroškov upravičenca do največ 7 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov za ukrep, razen če upravičenec prejema donacije za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti. Zgornjo mejo 7 % se lahko preseže na podlagi obrazloženega sklepa Komisije.

4.   Za zagotovitev spoštovanja načel sofinanciranja, neprofitnosti in dobrega finančnega poslovodenja oblike financiranja iz odstavka 1 kot tudi pogoje za njihovo morebitno združitev oceni in določi Komisija. Najmanj na vsaki dve leti jih pregleda pristojni odredbodajalec. V skladu s tem Komisija potrdi ali spremeni njen prvotni sklep iz odstavka 1.“

46.

Člen 182 se spremeni, kakor sledi:

47.

Člen 183 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 183

Ustavitev plačevanja donacij in znižanje donacij

(Člen 119 Finančne uredbe)

Pristojni odredbodajalec ustavi izplačila v naslednjih primerih:

Odvisno od faze v postopku, potem ko je(-so) upravičenec(-i) imel(-i) možnost predložiti svoje pripombe, odredbodajalec bodisi zniža donacijo ali pa zahteva, da upravičenec ali upravičenci vrnejo donacijo v obrokih.“

48.

V členu 234(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Za plačila v valuti države prejemnice se računi, vodeni v eurih, v imenu Komisije ali, s skupnim dogovorom, v imenu prejemnika odprejo pri finančni instituciji v državi prejemnici ali v eni od držav članic.“

49.

V členu 241(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če naročnik ne prejme najmanj treh veljavnih ponudb, se postopek razveljavi in začne na novo. Če naročnik tudi v ponovljenem postopku ne prejme treh veljavnih ponudb, lahko naročilo dodeli na podlagi ene same veljavne ponudbe.“