26.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/1

(1)

Marca 2004, po pregledu zaradi izteka ukrepa, je Svet z Uredbo (ES) št. 398/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz silicijeve kovine („silicij“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Stopnja dokončne dajatve, ki se je uporabljala za neto ceno franko, meja Skupnosti, neocarinjeno, je bila 49 %.

(2)

Dne 20. marca 2004 je Komisija z obvestilom (3) v Uradnem listu Evropske unije objavila začetek delnega vmesnega pregleda ukrepov, ki se uporabljajo med drugim za uvoz silicija s poreklom iz LRK v skladu s členoma 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(3)

Pregled je bil uveden na pobudo Komisije, da bi se preučilo, ali bi bilo treba zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004 („širitev“) in upoštevanja interesa Skupnosti ukrepe prilagoditi, da bi se izognili nenadnemu in prevelikemu negativnemu učinku na zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

(4)

Obravnavani izdelek je isti kakor v preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, tj. silicijeva kovina s poreklom iz LRK, ki se uvršča pod oznako KN 2804 69 00 (vsebnost silicija manj kot 99,99 mas. %), in se mora zgolj zaradi sedanje razvrstitve v carinski nomenklaturi imenovati „silicij“. Silicij večje čistosti, ki vsebuje najmanj 99,99 mas. % silicija in se večinoma uporablja v elektronski industriji polprevodnikov, je razvrščen pod drugo oznako KN in ga ta postopek ne zajema.

(5)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila znane zainteresirane uvoznike, uporabnike in izvoznike ter njihova združenja, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoje mnenje izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave.

(6)

Kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij (CCCMC), združenje industrije Skupnosti (Euroalliages), uvozniki/trgovci, organi nekaterih novih držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU-10“), in uporabniki silicija v EU-10 so pisno izrazili svoja stališča. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku ter podale razloge, zaradi katerih bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za presojo primernosti veljavnih ukrepov.

(8)

Preiskava je pokazala, da se je po podatkih Eurostata obseg uvoza silicija iz LRK v EU-10 v letih 2001 in 2002 povprečno letno povečal za okoli 13 %. Leta 2003 se je obseg uvoza zaradi znatnega povečanja v obdobju od oktobra do decembra povečal za okoli 54 %.

(9)

Tik pred širitvijo, tj. v obdobju od januarja do aprila 2004, je bilo zabeleženo tudi neobičajno povečanje obsega uvoza okoli 120 % v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu.

(10)

Preiskava je tudi pokazala, da se je uvoz silicija iz LRK v EU-10 po širitvi zmanjšal. To zmanjšanje se lahko pojasni z neobičajnim povečanjem obsega uvoza pred širitvijo.

(11)

Statistični podatki o uvozu v EU-10 v obdobju po širitvi kažejo, da zmanjšanje obsega uvoza iz LRK sovpada s postopnim povečanjem uvoza s poreklom iz Norveške in Brazilije, kakor tudi s prodajo iz 15 držav članic, ki so pred širitvijo sestavljale Evropsko unijo („EU-15“).

(12)

Povpraševanje po siliciju v EU-10 je bilo določeno na podlagi celotnega uvoza, zmanjšanega za skupni izvoz. Treba je opozoriti, da v EU-10 ni nobene prijavljene proizvodnje silicija.

(13)

Ob upoštevanju neobičajnega povečanja obsega uvoza iz LRK pred širitvijo se je zdelo potrebno prilagoditi obseg uvoza med 2003 in 2004, da se ugotovi, kakšne so običajne ravni uvoza v obdobjih brez širitve.

(14)

V zvezi s tem je bilo v letih 2001 in 2002 zabeleženo 13 % povprečno letno povečanje obsega uvoza iz LRK. Na tej podlagi je bila raven običajnega uvoza iz LRK v letih 2003 in 2004 določena z uporabo 13 % letnega povečanja obsega uvoza v preteklih letih, kar bi bilo pričakovati v teh obdobjih brez širitve.

(15)

Po isti metodologiji je bil ocenjen izvoz iz EU-10 v letu 2004, pri čemer je bilo skupnemu izvozu v letu 2003 prišteto običajno povečanje v višini 80 %, kar je bilo ugotovljeno kot povprečno letno povečanje obsega izvoza v letih 2002 in 2003.

Tabela 1

Povpraševanje po siliciju v EU-10

(16)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da je povpraševanje v EU-10 okoli 6 % ravni povpraševanja v EU-15, kakor je bilo ocenjeno v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov na uvoz silicija s poreklom iz LRK.

(17)

Preiskava je pokazala, da je dovolj možnih virov preskrbe, ki so alternativni virom iz LRK, da lahko zadostijo povpraševanju v EU-10, tudi če bi razširitev protidampinške dajatve z EU-15 na deset novih držav članic v celoti odpravila ali povzročila znižanje uvoza iz LRK.

(18)

EU-15 razpolaga z 18 000 tonami potencialne preskrbe silicija. Ta izračun temelji na zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov na uvoz silicija s poreklom iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da je proizvodnja silicija leta 2001 v EU-15 znašala okoli 148 000 ton. V isti preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da je bilo okoli 166 000 ton proizvodne zmogljivosti v EU-15, kar kaže, da je bilo neizrabljenih zmogljivosti za okoli 18 000 ton.

(19)

Poleg tega obstojijo drugi možni viri preskrbe silicija (ki niso predmet protidampinških dajatev), med drugim Norveška (z neizrabljeno zmogljivostjo 18 000 ton), Brazilija, Kanada in ZDA.

(20)

Kot je opisano v uvodni izjavi (11), je bilo ugotovljeno, da sta se v obdobju po širitvi, tj. od maja do novembra 2004, uvoz iz drugih virov, zlasti iz Norveške in Brazilije, kakor tudi prodaja iz EU-15 postopno povečala, o čemer je Eurostat že podal zanesljive podatke. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2003 se je prodaja iz EU-15 povečala za štirikrat, obseg uvoza iz Norveške za petkrat in iz Brazilije za šestkrat.

Tabela 2

Obseg uvoza v EU-10 iz Norveške, Brazilije in prodaja iz EU-15

(21)

Glede na navedeno ne obstaja noben prepričljiv razlog za domnevo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10.

(22)

Kakor so navedle različne zainteresirane stranke, je silicij vmesni izdelek in ga uporablja le peščica predelovalne industrije v novih državah članicah, zlasti za proizvodnjo sekundarnih aluminijevih zlitin.

(23)

Proizvajalci aluminija v EU-10 potrjujejo, da se povprečni delež silicija, porabljenega v proizvodnem procesu sekundarnih aluminijevih zlitin, giblje med 3 % in 13,5 %.

(24)

Ta preiskava je pokazala, da bi lahko povečanje cene silicija v EU-10 ali preusmeritev k alternativnim virom preskrbe le neznatno vplivalo na proizvodne stroške za uporabnike v EU-10.

(25)

Glede na zgoraj omenjene odstotke potrošnje silicija pri proizvodnji sekundarnih aluminijevih zlitin in če znaša protidampinška dajatev na uvoz silicija iz LRK 49 %, bi se vpliv na stroške proizvajalcev sekundarnih aluminijevih zlitin gibal od 1,47 % do 6,6 % celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin.

(26)

Nekatere zainteresirane stranke so navedle, da so bili z razširitvijo protidampinških ukrepov na uvoz v EU-10 sicer najdeni alternativni viri preskrbe silicija, vendar so taki alternativni viri povzročili povečanje cene silicija za okoli 34 %. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da bi bil vpliv na stroške za proizvajalce sekundarnih aluminijevih zlitin celo manjši in bi se gibal od 1 % do 4,6 % celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin.

(27)

Več uvoznikov in uporabnikov je trdilo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10. Vendar, kakor je opisano v uvodnih izjavah (11), (19) in (20), se po širitvi obseg uvoza iz LRK v EU-10 postopoma nadomešča s silicijem s poreklom iz EU-15, Norveške in Brazilije. Zato ni razloga za domnevo, da bo prišlo do pomanjkanja silicija na trgu EU-10.

(28)

Eden od uporabnikov v EU-10 ter slovaški in slovenski organi so trdili, da se silicij iz drugih virov v kakovosti razlikuje od silicija iz LRK. V zvezi s tem je treba poudariti, da Uredba (ES) št. 398/2004, s katero se je zaključil pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, uvedenih na uvoz silicija s poreklom iz LRK, navaja, da je imel silicij, proizveden v LRK in izvožen v Skupnost, kakor tudi silicij, proizveden na Norveškem, ter silicij, ki so ga proizvajalci Skupnosti proizvedli v Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. Ugotovljeno je bilo, da glede kakovosti izdelka prilagoditve niso bile potrebne. Zato ni razloga za domnevo, da se kitajski uvoz v EU-10, ki so ga nadomestile zgoraj navedene države, razlikuje v kakovosti. Iz povečanja uvoza iz drugih držav, kot je opisano v uvodnih izjavah (11), (19), in (20) te uredbe, je tudi razvidno, da so izdelki zamenljivi.

(29)

Isti uporabniki so tudi trdili, da vpliv na stroške proizvajalcev sekundarnih aluminijevih zlitin ni zanemarljiv glede na nizke stopnje dobička te industrije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v uvodnih izjavah (25) in (26) ugotovljeno, da bodo razširjeni protidampinški ukrepi le omejeno vplivali na uporabnike silicijeve kovine v EU-10 z največ 6,6 % povečanjem celotnih stroškov proizvodnje sekundarnih aluminijevih zlitin. To ni bil dovolj prepričljiv razlog za spremembo obstoječih ukrepov z uvedbo prehodnih ureditev. Vpliv se ni bistveno razlikoval od vpliva, ocenjenega med preiskavo za EU-15, ki je pripeljala do uvedbe dokončnih ukrepov v letu 2004 in ki je pokazala, da veljavni ukrepi ne bodo imeli pomembnega vpliva na uporabnike.

(30)

Glede na omejen vpliv dajatve na stroške proizvodnje aluminijevih zlitin v EU-10 in obstoj alternativnih virov preskrbe EU-10 se ugotavlja, da razširitev sedanjih ukrepov z EU-15 na EU-10 ne bi imela nenadnega in prevelikega negativnega učinka na zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki. Zato prehodni ukrepi niso upravičeni –