13.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2164/98 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenih antibiotikov širokega spektra, in sicer za amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali v pakiranjih za prodajo na drobno („zadevni izdelek“), ki so razvrščeni pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00 s poreklom iz Indije. Ti ukrepi so bili sprejeti v obliki ad valorem dajatev med 0 % in 12 % za uvoz določenih izvoznikov in v višini 14,6 % za uvoz ostalih izvoznikov.

(2)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih dokončnih ukrepov, sta povezana proizvajalca podobnega izdelka, Sandoz GmbH, Avstrija, in Sandoz Industrial Products S.A., Španija, („vlagatelja“) Komisiji poslala zahtevo za začetek skupnega pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda Uredbe (ES) št. 2164/98 v skladu s členoma 18(2) in 19(2) osnovne uredbe. Vlagatelja predstavljata večji delež, v tem primeru čez 40 %, skupne proizvodnje Skupnosti določenih antibiotikov širokega spektra.

(3)

Zahteva je temeljila na dejstvu, da bi iztek ukrepov utegnil povzročiti nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in škode industriji Skupnosti, ter da naj bi bila raven veljavnih ukrepov domnevno neustrezna za preprečitev subvencioniranja, ki je povzročalo škodo.

(4)

Pred začetkom skupnega pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda ter v skladu s členi 22(1) in 10(9) osnovne uredbe je Komisija obvestila indijsko vlado („IV“), da je prejela ustrezno dokumentirano zahtevo za pregled. IV je bila povabljena na posvet, da se razjasni vsebina zahteve in doseže sporazumna rešitev. IV je zavrnila vabilo Komisije na posvet.

(5)

Komisija je preučila dokaze, ki sta jih predložila vlagatelja, in ugotovila, da upravičujejo začetek pregleda v skladu s členoma 18(2) in 19(2) osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske Unije  (4), začela skupni pregled zaradi izteka ukrepa in vmesni pregled Uredbe (ES) št. 2164/98.

(6)

Preiskava je potekala od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OP“). Preučevanje trendov, povezanih s škodo, je potekalo od 1. januarja 1999 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(7)

Komisija je uradno obvestila vlagatelja, ostale znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje, uporabnike in IV o začetku preiskave. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Predložene pisne in ustne pripombe strank so bile obravnavane in, kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(8)

Zaradi navidezno velikega števila proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka iz Indije, ki so bili imenovani v zahtevi, je bila za ugotovitev subvencioniranja predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(9)

Toda le omejeno število proizvajalcev izvoznikov se je odzvalo in predložilo zahtevane podatke za vzorčenje. Zato uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vsem zainteresiranim strankam, ki so se odzvale v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Odgovorilo je pet proizvajalcev Skupnosti, sedem proizvajalcev izvoznikov, dva dobavitelja in IV.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni za ugotovitev subvencioniranja in škode, pa tudi za ugotovitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode, in ali ohranjanje ali sprememba ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(12)

IV in ostale zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in preudarki, na osnovi katerih naj bi se predlagala nadaljnja uporaba ukrepov. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Določene stranke so predložile svoje pisne pripombe. Poleg tega so IV in trije proizvajalci izvozniki na zaslišanjih po razkritju predstavili svoja stališča in po zaslišanju predložili povzetke svojih stališč. Vsi predlogi in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je opisano v nadaljevanju.

(13)

IV in en proizvajalec izvoznik sta med zaslišanjem po razkritju opozorila, da vlagatelja ne izdelujeta ene vrste podobnega izdelka, tj. cefaleksina, in trdila, da je treba začetek preiskave glede te vrste podobnega izdelka razveljaviti.

(14)

V odgovor na ta predlog je treba poudariti, da je bilo že v prvotni preiskavi ugotovljeno, da vse vrste izdelka, ki so bile predmet preiskave (glej v nadaljevanju oddelek B), tvorijo eno kategorijo izdelka (5). Vse vrste spadajo v isto kategorijo, tj. nepakirani semi-sintetični antibiotiki širokega spektra, in imajo enako uporabo, to je vključitev v končne dozirane oblike, ki so učinkovite za zdravljenje številnih nalezljivih bolezni. Ker torej za namene tega postopka vse vrste tvorijo en izdelek, ki ga proizvajata vlagatelja, se ta argument zavrne.

(15)

IV in en proizvajalec izvoznik sta ugovarjala, da odgovori na vprašalnik proizvajalcev Skupnosti, ki niso zaupni, niso bili dovolj podrobni in niso bili izpolnjeni v skladu s členom 29 osnovne uredbe. Trdila sta, da zaradi pomanjkanja informacij v odgovorih, ki niso zaupni, sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imeli priložnosti učinkovito braniti svojih interesov glede analize škode in vzročne zveze.

(16)

V tej zvezi je treba omeniti, da industrijo Skupnosti, kot je opredeljena v oddelku E spodaj, v tej preiskavi sestavljata le dve stranki, tj. Sandoz in DSM. Poleg tega je ena stranka izdelovala samo amoksicilin trihidrat, medtem ko je druga izdelovala tudi cefaleksin. Zaradi teh posebnih okoliščin glede industrije Skupnosti je bila povečana zaupnost določenih podatkov, ki so bili predloženi med preiskavo. V vsakem primeru dokument, ki je na voljo za pregled s strani zainteresiranih strank, vsebuje odgovore obeh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik, ki niso zaupni, zaupni podatki pa so vključeni v obliki indeksa, kar omogoča ustrezno razumevanje vsebine zaupno posredovanih podatkov. Zato se še vedno šteje, da so odgovori proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik, ki niso zaupni, v skladu z določbami člena 29 osnovne uredbe. Poleg tega je potrebno poudariti, da so indeksirani podatki o škodi, kot so navedeni v oddelku F te uredbe, vsem zainteresiranim strankami nudili dovolj natančno sliko stanja škode in vzročnosti, da so lahko ocenili analizo in branili svoje interese.

(17)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je isti kot izdelek, ki ga obravnava Uredba (ES) št. 2164/98, in sicer amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali v pakiranjih za prodajo na drobno in sodijo pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00 in imajo poreklo iz Indije („zadevni izdelek“).

(18)

Med zaslišanjem po razkritju sta IV in en proizvajalec izvoznik opozorila na dejstvo, da je en proizvajalec Skupnosti omenil določene razlike v „stabilnosti, čistosti, vsebnosti, galeničnih lastnostih, itd.“ pri primerjavi zadevnega in podobnega izdelka. Poleg tega je edini sodelujoči uvoznik omenil razlike glede topnosti v vodi.

(19)

Vendar pa morata zadevni in podobni izdelek ustrezati istim mednarodnim farmakopejam z določenimi specifikacijami. Zato sta si, četudi nista enaka v vseh pogledih, zelo podobna, kot to zahteva člen 1(5) osnovne uredbe.

(20)

Posledično je preiskava potrdila, da imajo amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki jih proizvajalci Skupnosti izdelujejo in prodajajo v Skupnosti, identične ali zelo podobne fizične značilnosti in uporabe kot zadevni izdelek in so torej podobni izdelek v smislu člena 1(5) osnovne uredbe.

(21)

Na podlagi podatkov, vsebovanih v zahtevi za pregled, in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

Shema vnaprejšnjih dovoljenj,

(b)

Shema Duty Entitlement Passbook,

(c)

Shema posebnih ekonomskih con/izvozno usmerjeni obrati,

(d)

Shema spodbujanja izvoza investicijskega blaga,

(e)

Sheme davkov na dohodek,

(f)

Shema izvoznih kreditov.

(22)

Zgoraj naštete sheme (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) 1992 (št. 22 iz 1992), ki je stopil v veljavo 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju dovoljuje IV izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za obdobje preiskave tega primera je pomemben en dokument Izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007 („EXIM-politika 02-07“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo EXIM-politiko 02-07, v „Priročniku o postopkih – 1. april 2002 do 31. marec 2007, I Del“ („HOP I 02-07“) (6). Tudi Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(23)

Sheme davkov na dohodek, navedene zgoraj pod točko (e), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o javnih financah.

(24)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj pod točko (f), temelji na členih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(25)

Na podlagi podatkov, vsebovanih v zahtevi za pregled, in odgovorov na vprašalnik Komisije je Komisija preučila tudi številne sheme, ki jih domnevno dodeljujejo regionalne vlade ali organi v nekaterih indijskih državah.

(26)

Ena shema davka na dohodek (spodbuda za raziskave in razvoj v okviru davka na dohodek) in tri regionalne sheme (industrijske spodbude države Pandžab, industrijske spodbude države Gudžarat in povračilo dajatev za elektriko države Gudžarat) niso bile omenjene v zahtevi za pregled. Zato je Komisija v skladu s členoma 22(1) in 11(10) osnovne uredbe obvestila IV o možni razširitvi preiskave z namenom, da se vključi te sheme. IV je bila povabljena na posvet, da se razjasnijo dejanske razmere glede domnevnih shem in doseže sporazumna rešitev. Po tem posvetu in v odsotnosti sporazumne rešitve glede teh štirih shem je Komisija te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(27)

Dva proizvajalca izvoznika sta nasprotovala vključitvi sheme vnaprejšnjih dovoljenj, sheme spodbud za raziskave in razvoj v okviru davka na dohodek in sheme izvoznih kreditov v to preiskavo, ker naj bi pregled zajemal samo sheme, ki so bile prvotno preučene. V tem primeru te tri sheme in preučene regionalne sheme niso bile preučene v prvotni preiskavi.

(28)

Vendar pa ustrezne določbe osnovne uredbe glede vmesnega pregleda in pregleda zaradi izteka ukrepa ne predvidevajo tako ozkega pristopa pri pregledih. V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe bi na primer vmesni pregled lahko okrepil ukrepe, če bi bili obstoječi ukrepi nezadostni za preprečevanje subvencij, ki se izravnavajo. Nadalje člen 19(4) osnovne uredbe zahteva, da „se preuči, ali so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem ... znatno spremenile“. Tako lahko vmesni pregled glede subvencioniranja per se vodi v popolno prevrednotenje okvira subvencioniranja in ne samo prvotno preučenih shem subvencioniranja, ki bi lahko koristile zadevnemu izdelku. Poleg tega ni potrebno, da se pregled zaradi izteka ukrepa osredotoči izključno na prvotno preučene sheme. Člen 18(2) osnovne uredbe zadeva „nadaljevanje ali ponovno subvencioniranje“, torej na splošno in ne prvotno preučenih shem subvencioniranja. Posledično pregledi niso omejeni na prvotno preučene sheme, temveč zahtevajo pregled trenutnega in bodočega subvencioniranja, vključno s programi, ki prvotno niso bili preučeni. Samo takšen pristop vodi k ustrezni analizi dejanskega stanja glede subvencioniranja v času preiskave v zvezi s pregledom. Sicer bi se vlade lahko učinkovito zaščitile pred pravili subvencioniranja tako, da bi preimenovale shemo ali jo strukturno nekoliko spremenile. To bi otežilo cilj in namen izravnalnih ukrepov, tj. izravnava škodljivega subvencioniranja.

(29)

Podroben opis sheme je vsebovan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 EXIM-politike 02-07 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 02-07.

(30)

SVD sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi (31). Te podsheme se med drugim razlikujejo po področju uporabe in upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s podpornimi proizvajalci, so upravičeni do SVD fizičnega izvoza in SVD za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do SVD za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo kategorijam „predvidenega izvoza“, omenjenim v odstavku 8.2 EXIM-politike 02-07, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („IUE“), so upravičeni do SVD za predviden izvoz. Končno, pa so vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom upravičeni do „predvidenega izvoza“ po podshemah Advance Release Order („ARO“) in back to back notranjega akreditiva.

(31)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(i)   Fizični izvoz: To je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz materialov za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določeni v dovoljenju.

(ii)   Letne potrebe: Takšno dovoljenje ni vezano na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino (npr. kemični in podobni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določenega mejnega zneska, ki je določen glede na pretekle rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov.

(iii)   Vmesne dobave: Ta podshema pokriva primere, kjer nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik izdeluje vmesni izdelek. Brez dajatev lahko uvaža surovinske materiale in za ta namen prejme SVD za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti končni izdelek.

(iv)   Predvideni izvoz: Ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, ki so omenjeni v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) EXIM politike 02-07. IV trdi, da se predviden izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predviden izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga IUE ali podjetju, ki se nahaja v posebni ekonomski coni („PEC“).

(v)   ARO: Imetnik SVD, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva z ARO. V tem primeru je vnaprejšnje dovoljenje validirano kot ARO in potrjeno domačemu dobavitelju ob dobavi v njem določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do subvencij predvidenega izvoza, kot so določene v odstavku 8.3 EXIM-politike 02-07 (tj. SVD za povračilo za vmesne dobave/predviden izvoz in vračila terminalnih trošarin). ARO mehanizem vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine.

(vi)   Back to back notranji akreditiv: Ta podshema spet zajema domače dobave imetniku SVD. Imetnik SVD lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi dovoljenje za neposreden uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači proizvajalec je upravičen do predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8.3 EXIM-politike 02-07 (tj. SVD za vmesne dobave/predviden izvoz, povračilo za predviden izvoz in vračilo terminalnih trošarin).

Ugotovljeno je bilo, da so med preiskavo v zvezi s pregledom sodelujoči izvozniki pridobili koncesije samo za štiri podsheme, povezane z zadevnim izdelkom, in sicer (i) SVD fizični izvoz, (ii) SVD za letne potrebe, (iii) SVD za vmesne dobave kot dobavitelj končnemu izvozniku in (iv) SVD predviden izvoz kot dobavitelj IUE/enotam v PEC. Zato ni treba vzpostaviti izravnavanja (v) sheme ARO in (vi) sheme back to back notranjega akreditiva.

(32)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan vzdrževati „verodostojno in ustrezno dokumentacijo o potrošnji in uporabi uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 in Priloga 18 HOP I 02-07), tj. dejansko evidenco porabe („evidenca iz Priloge 18“).

(33)

V zvezi s podshemami (i), (iii) in (iv), ki so navedene v zgornji uvodni izjavi (31), IV določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano na dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi IV na osnovi standardnih input-output norm („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 02-07.

(34)

V primeru podsheme (ii) iz zgornje uvodne izjave (31) (SVD za letne potrebe) se na dovoljenju dokumentira samo vrednost nadomestila za uvoz. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med uvoženimi surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 02-07).

(35)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev). V primeru SVD za letne potrebe podaljšanje roka ni dovoljeno.

(36)

Med preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da surovine, uvožene v skladu s SION nadomestilom za uvoz brez dajatev po različnih podshemah s strani sodelujočih izvoznikov, presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine izvoznega izdelka. Torej SION za zadevne izdelke niso bile pravilne. Poleg tega med preiskavo v zvezi s pregledom noben od sodelujočih izvoznikov ni vodil pravilne evidence porabe na osnovi dejanske porabe. V štirih primerih se takšna evidenca sploh ni vodila, navkljub zakonski obveznosti (glej uvodno izjavo (32) zgoraj). V dveh primerih podjetji nista evidentirali dejanske porabe. Niti pregledani izvozniki niti IV niso mogli dokazati, da oprostitev uvozne dajatve ne vodi v presežni odpust.

(37)

IV in pet sodelujočih izvoznikov je predložilo pripombe na SVD. Trdili so, da SVD deluje kot dovoljen sistem povračil in nadomestnih povračil, ki domnevno spominja na sistem aktivnega plemenitenja ES, z vzpostavljenim sistemom preverjanja, v skladu z določbami Prilog I, II in III osnovne uredbe, s katerimi se nadzoruje povezava med surovinami, uvoženimi brez dajatev, in iz njih izhajajočimi izvoznimi izdelki. IV in dva izvoznika so nadalje trdili, da se lahko izravna samo presežni odpust dajatev. Glede sistema preverjanja so menili, da je vzpostavljen sistem preverjanja ustrezen. V zvezi s tem so se sklicevali na številne elemente preverjanja, ki so na voljo IV, vključno s SION, količinskimi podatki iz uvoznih in izvoznih dokumentov, evidenco carinskih obveznic o uvozu in izvozu v okviru SVD, evidenco porabe, knjigo Duty Entitlement Export Certification („knjiga DEEC“), preverjanjem odkupa po opravljenem uvozu in izvozu, dodatnimi preverjanji v okviru indijske uprave za trošarine in carinske dajatve, periodičnimi revizijami in pravnimi postopki v primerih „zlorab“. Vendar pa so IV in en izvoznik priznali, da so SION „lahko nižji od dejanske porabe“. Poleg nega noben izvoznik ni predložil zadostnih dokazov o izpolnjevanju svoje obveznosti in vodenju ustrezne evidence dejanske porabe, kot to zahteva EXIM-politika. Nadalje sta dva izvoznika trdila, da bi moral preiskovalni organ sam izračunati presežni odpust. Trdilo se je tudi, da ES v skladu s precedensi iz preteklosti ne sme izravnavati SVD. En izvoznik je po zaslišanju, ki je sledilo razkritju, predložil izračun presežnega odpusta dajatev.

(38)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, ki so ga koristili preiskovani izvozniki.

(39)

Poleg tega so SVD fizični izvoz, SVD za letne potrebe in SVD za vmesne dobave očitno zakonsko pogojeni z opravljenim izvozom in se zato štejejo kot specifični in upravičeni do izravnave v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti podjetje ne more koristiti teh shem.

(40)

SVD predviden izvoz je v tem primeru de facto pogojen z opravljenim izvozom. V manjšem obsegu ga je uporabljalo samo eno podjetje in samo pri dobavljanju IUE ali enot v PEC, obeh kategorijah iz odstavka 8.2(b) EXIM-politike 02-07. To podjetje je navedlo, da so njegovi kupci zadevne izdelke izvažali. Cilj IUE/PEC je izvoz, kot je določeno v odstavku 6.1 EXIM-politike 02-07. Tako domači dobavitelj pridobi subvencije po SVD predvidenem izvozu, ker IV pričakuje posledično prejete prihodke, ki jih prejme izvoznik, ki se nahaja v IUE/PEC. V skladu z členom 3(4)(a) osnovne uredbe se subvencija šteje za pogojeno z izvozom, če dejstva kažejo, da je dodelitev subvencije, čeprav ni zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, dejansko vezana na dejanske ali pričakovane prihodke iz izvoza.

(41)

Nobena od štirih podshem, ki se uporabljajo v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta ugotovitev je potrjena po preudarni obravnavi predloženih razkritij, ki niso v skladu s strogimi predpisi, določenimi v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. IV ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni. Te ugotovitve ni spremenilo nobeno predloženo razkritje. Nasprotno, IV je celo priznala, da so SION netočni. Tako je potrjeno, da se SION sami ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske porabe, ker zasnova teh preveč ugodnih standardov IV ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so porabljene v izvozni proizvodnji. Poleg tega IV ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence porabe („evidenca iz Priloge 18“) in ni izvedla nadaljnje preiskave na osnovi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe) morala storiti. Prav tako ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta. Domnevna primerljivost SVD s sistemom aktivnega plemenitenja ES ni relevantna, saj sistem ES ni predmet te preiskave.

(42)

Drugi elementi preverjanja, ki so bili vzpostavljeni ob razkritju, bodisi ne obstajajo več (npr. DEEC-knjiga je bila ukinjena z EXIM-politiko 02-07) bodisi očitno, ob odsotnosti učinkovitega nadzora evidenc dejanske porabe, temeljijo na preveč ugodnih SION, kar pa ni zadostno (npr. podatki o uvozno-izvoznih dokumentih, evidenca carinskih obveznic, nadzor SVD). Revizijska poročila indijskih organov glede proizvajalcev izvoznikov, ki so v preiskovalnem postopku, niso bila predložena.

(43)

Ker SVD ni bila nikoli prej analizirana na osnovi dejstev, ki bi bila primerljiva z dejstvi, ugotovljenimi v tej preiskavi, zlasti glede nenatančnosti SION za zadevni izdelek, ne obstaja noben zavezujoč precedens, ki bi preprečeval izravnavo za sheme.

(44)

Za te štiri podsheme je torej mogoče sprejeti izravnalne ukrepe.

(45)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni korist izravnalnih ukrepov odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V nasprotju z trditvami ob razkritju, ki so jih predložili IV in dva izvoznika, osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) osnovne uredbe se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III osnovne uredbe. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Ker niso vzpostavljeni ustrezni postopki nadzora, se zgornja izjema za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska (izpad prihodka) neplačanih dajatev, ne pa domnevni presežni odpust. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) osnovne uredbe, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja. Nadalje je treba poudariti, da morajo indijski organi zaradi odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja pravočasno izvesti dodatno preiskavo, tj. običajno pred preveritvenimi obiski v preiskavi o izravnalni dajatvi. Izračun presežnega odpusta dajatve, ki ga je en izvoznik predložil po razkritju, ni niti pravočasen niti ga ni pripravila IV. Zato se ga ne upošteva.

(46)

Zneski subvencij za izvoznike, ki so uporabljali SVD, so bili izračunani na osnovi podatkov o opuščenih uvoznih dajatvah (osnovne carine in posebne dodatne carine) za material, uvožen po štirih podshemah med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kot je določeno v uvodni izjavi (31) (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe se pristojbine, ki jih je treba obvezno plačati za pridobitev subvencije, odštejejo od zneskov subvencije, če so bile za to vložene upravičene zahteve. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so se ti zneski subvencij dodelili za prihodke od izvoza, ki ga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvaril zadevni izdelek, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(47)

Šest podjetij je uporabljalo to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in prejelo subvencije med 22,0 % in 25,8 % (glej tabelo v uvodni izjavi (154) spodaj).

(48)

Podroben opis DEPBS je vsebovan v odstavku 4.3 EXIM-politike 02-07 in poglavju 4 HOP I 02-07.

(49)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme.

(50)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za DEPBS kredite, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnimi izdelki. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšne domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(51)

Da je upravičeno do subvencij iz te sheme, mora podjetje izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument vsebuje med drugim znesek DEPBS kredita, ki se dodeli za izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znan znesek, ki ga bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi DEPBS kredita. Primerna stopnja DEPBS kredita za izračun subvencij je tista, ki se uporablja v času izdaje izvozne deklaracije. Tako višine subvencije ni možno spreminjati za nazaj.

(52)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, DEPBS krediti lahko, ko je izpolnjena obveznost izvoza, na podlagi vnaprejšnje vknjižbe knjižijo na komercialnih računih kot prihodek.

(53)

Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(54)

DEPBS krediti se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(55)

Vloga za DEPBS kredite lahko zajema do 25 izvoznih poslov in, če je vložena elektronsko, neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za vlogo za DEPBS kredite ne obstajajo strogi roki, ker se roki iz poglavja 4.47 HOP I 02-07 vedno šteje od zadnjega izvoznega posla, ki je naveden v vlogi za DEPBS.

(56)

Ob razkritju so trije izvozniki, ki so prejemali subvencije iz te sheme, predložili pripombe na zgornjo analizo DEPBS. Trdili so, da (i) v nasprotju z ugotovitvami uvodnih izjav (53) in (59) materiali, uvoženi po DEPBS, domnevno morajo biti uporabljeni za proizvodnjo za izvoz in da je DEPBS kredit domnevno mogoče prejeti le, če je blago izvoženo in za surovinske materiale veljajo uvozne dajatve, (ii) se ne sme uporabljati nove metodologije izračunavanja izravnalnih zneskov (poudarek na izvoznem poslu, glej uvodni izjavi (61) in (62) spodaj), ker se subvencijo domnevno podeli ob uporabi kredita in ker se nov pristop diskriminatorno razhaja s precedensom EU iz preteklosti, (iii) se DEBPS lahko izravnava samo, če so takšni krediti dodeljeni za zadevne izdelke, in (iv) je treba upoštevati znižanje stopnje DEPBS, ki je bila uvedena februarja 2004.

(57)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. DEPBS-kredit je finančni prispevek s strani IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega DEPBS-kredit za izvoznika predstavlja korist, ker izboljša njegovo likvidnost.

(58)

Nadalje je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in se tako šteje kot specifična in je zanjo torej v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče sprejeti izravnalne ukrepe.

(59)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem vračila dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov določenih v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na uporabljene vložke. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil kateri vložki so porabljeni v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I in prilog II in III osnovne uredbe. Izvoznik je tudi upravičen do DEPBS-subvencij ne glede na to ali sploh uvaža vložke. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bil kakršen koli surovinski material uvožen. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, upravičeni do DEPBS-subvencij.

(60)

Niti trditev enega od izvoznikov, da morajo biti materiali uvoženi iz te sheme uporabljeni za proizvodnjo za izvoz, niti trditev, da je mogoče DEPBS kredite pridobiti samo pod pogojem, da je surovinski material predmet uvozne dajatve, nista bili potrjeni. V tej zvezi je treba omeniti tudi, da IV v nobeni fazi ni oporekala zgornjemu opisu dejstev glede DEPBS. Zato so trditve zavrnjene.

(61)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bila višina izravnalnih subvencij izračunana glede na subvencijo za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se šteje, da se subvencija podeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se lahko IV odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi (51) zgoraj, ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino DEPBS kredita, ki se dodeli za ta posel, IV ne more več odločati o tem, ali se subvencija dodeli, in o višini subvencije. Poleg tega, kot je navedeno v isti uvodni izjavi, vsaka sprememba v stopnjah DEPBS med dejanskim izvozom in izdajo DEPBS dovoljenja na ravni zagotovljene subvencije nima učinka za nazaj. Nadalje, kot je navedeno v uvodni izjavi (52) zgoraj, lahko podjetja v skladu z indijskimi računovodskimi standardi DEPBS kredite knjižijo na podlagi vnaprejšnje vknjižbe kot prihodek na stopnji izvoznega posla. Zaradi dejstva, da je podjetje seznanjeno s tem, da bo prejelo subvencijo po DEPBS in tudi subvencije po ostalih shemah, ima podjetje že takoj prednostni konkurenčni položaj, saj lahko s pomočjo subvencije ponuja nižje cene.

(62)

Uvedba izravnalne dajatve pa je utemeljena z zmanjšanjem nepoštenih trgovinskih praks, ki temeljijo na nedovoljeni konkurenčni prednosti. V luči zgoraj navedenega se šteje za ustrezno, da se subvencije DEPBS izračuna kot vsoto kreditov, prejetih za vse izvozne posle iz te sheme v obdobju preiskave.

(63)

Pripombe na razkritje niso vodile v spremembo tega načina izračunavanja. Evropska skupnost je v bližnji preteklosti že uporabljala novo metodologijo, npr. v primeru sistema grafitnih elektrod (7). Poleg tega načela pravne varnosti in upravičena pričakovanja ne preprečujejo takšne spremembe metodologije. Prvič novi način ne vodi v popolnoma drugačno obravnavanje sheme, za katero je bilo dejansko možno od začetka sprejeti izravnalne ukrepe. Zadeva le izračun višine subvencije, da ta bolje odraža dejansko stanje v določenem preiskovalnem obdobju. Drugič je ta pristop med drugim posledica dejstev, ki jih je Komisija ugotovila med preteklimi preiskavi, npr. knjiženje DEPBS-kreditov po na podlagi vnaprejšnje vknjižbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi in dejstvo, da v skladu z EXIM-politiko de facto ne obstajajo roki za vloge za takšne kredite. Nadalje so pripombe ob razkritju potrdile, da je v trenutku izvedbe izvoznega posla iz te sheme izvoznik nepovratno upravičen do DEPBS kreditov. Ta trenutek je ključen za ugotovitev dodelitve subvencije, kot je navedeno v uvodni izjavi (61) zgoraj, in ne kasnejša uporaba, ker je izvoznik, ki že ima takšno pravico, finančno „na boljšem“.

(64)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov se mora pri ugotavljanju višine izravnalnega DEPBS-kredita upoštevati tudi DEPBS-kredite, prejete za izvoz izdelkov, ki ne spadajo v kategorijo zadevnih izdelkov. V skladu z DEPBS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Nasprotno, DEPBS-krediti so popolnoma prenosljivi, lahko se celo prodajo in uporabijo za uvoz vsega blaga, ki se neomejeno uvaža (surovinski material za zadevni izdelek spadajo v to kategorijo), razen investicijskega blaga. Posledično lahko zadevnemu izdelku koristijo vsi dodeljeni DEPBS-krediti.

(65)

Poleg tega se znižanj stopenj DEPBS po obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne more upoštevati, ker člen 11(1) osnovne uredbe določa, da se podatki glede obdobja po OP običajno ne upoštevajo. Poleg tega ne obstaja nobeno zagotovilo, da IV v prihodnosti ne bo zvišala stopenj.

(66)

Kjer so bile predložene upravičene zahteve, so bile pristojbine za pridobitev subvencije, ki so že zapadle v plačilo, odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je bil določen znesek subvencije kot števec iz člena 7(1)(a) osnovne uredbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije določen za skupni promet od izvoza, ki ga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvaril zadevni izdelek kot ustrezen imenovalec ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je pet podjetij koristilo to shemo in prejelo subvencije med 3,2 % in 8,0 % (glej tabelo v uvodni izjavi (154) spodaj).

(67)

Podrobni opisi teh shem so vsebovani v poglavjih 6 (SIUE) in 7 (SPEC) EXIM-politike 02-07 in HOP I 02-07.

(68)

Z izjemo izključno trgovskih podjetij so lahko v SPEC ali SIUE vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Toda za razliko od storitev in kmetijstva morajo podjetja v industrijskem sektorju izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do SIUE.

(69)

SPEC je shema naslednica nekdanje sheme proste carinske cone („SPCC“). SPEC so posebej razmejene prostocarinske enklave, ki se po EXIM-politiki 02-07 za namene trgovinskih operacij, dajatev in davkov štejejo za tuje ozemlje. 14 SPEC že deluje in indijske oblasti so odobrile ustanovitev dodatnih 13.

(70)

SIUE pa so geografsko fleksibilnejše in se lahko ustanovijo kjer koli v Indiji. Ta shema dopolnjuje SPEC.

(71)

Vloga za status IUE ali PEC mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo vlogo podjetja, so pogoji za sprejem posredovani podjetju. Sporazum o priznanju statusa PEC/IUE podjetja velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(72)

Ključna obveznost IUE oz. PE, kot sta določeni v EXIM-politiki 02-07, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(73)

IUE/PEC enote so upravičene do naslednjih koncesij:

(74)

Čeprav so koncesije pri obeh shemah v glavnem primerljive, obstajajo določene razlike. Na primer, samo IUE lahko uveljavlja 50 % znižanje dajatev, zapadlih v plačilo, za domačo prodajo (DTA prodaja), medtem ko je v PEC potrebno plačati 100 % dajatev za domačo prodajo. IUE enota lahko po takšni znižani stopnji proda do 50 % svojega domačega prometa.

(75)

Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu s členom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(76)

Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi točno evidenco vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza. Ti dokumenti se predložijo periodično na zahtevo pristojnih organov („četrtletna in letna poročila o napredku“).

(77)

Vendar pa se „v nobenem primeru (od IUE ali PEC enote) ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“ je zapisano v odstavku 10.2 Priloge 14-I in odstavku 13.2 Priloge 14-II HOP I 02-07.

(78)

Domača prodaja se odpremi in registrira s postopkom samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk IUE nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je trajno napoten k IUE. Podjetje mora IV pokriti stroške za plačo takšnega stalnega uslužbenca.

(79)

„Vse dejavnosti PEC enot znotraj cone, če ni drugače določeno, vključno z izvozom in ponovnim uvozom blaga, se opravljajo s postopkom samocertificiranja“ je zapisano v odstavku 29 Priloge 14-II HOP I 02-07. Tako ni potrebno redno preverjanje izvoznih pošiljk PEC enote s strani carinskih organov.

(80)

V tem primeru je eden izmed sodelujočih izvoznikov uporabljal SIUE. Ker SPEC ni bila uporabljena, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. Sodelujoči izvoznik, ki je uporabljal SIUE, je shemo uporabljal za uvoz surovin in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, prejemanje povračila prometnega davka ter prodajo dela proizvodnje na domačem trgu. Tako je koristil vse subvencije, opisane v zgornji uvodni izjavi (73) pod (i) do (iv). Zadevni izvoznik je koristil tudi ugodnosti po določbah o oprostitvi davka od dohodka SIUE. Ker pa omenjena oprostitev davka od dohodka spada med širše dostopnejšo shemo oprostitve davka od dohodka, je njegova analiza opisana v uvodnih izjavah (117) in (118) spodaj.

(81)

Ob razkritju je en proizvajalec izvoznik trdil, da je treba SIUE, če sploh, izravnati le v primeru, če dajatve, plačane za domačo prodajo, ne pokrivajo v celoti višine oproščenih uvoznih dajatev na surovinske materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu („presežni odpust“). Izvoznik meni, da je za SIUE, ki je domnevno podobna sistemu aktivnega plemenitenja ES, vzpostavljen sistem preverjanja v skladu z določbami prilog I, II in III osnovne uredbe. V ta namen je trdil, da indijski organi dejansko ne zahtevajo usklajevanja glede pošiljk surovin in nastale izvozne proizvodnje (glej uvodno izjavo (77)), ker to v skladu z osnovno uredbo ali sporazumom STO o subvencioniranju in izravnalnih ukrepih („SSIU“) ni obvezno za natančen sistem preverjanja. Poleg tega se je izvoznik skliceval na interni sistem serijskih obrazcev podjetja, ki naj bi zagotavljal povezavo med podatki o inputu in outputu. Nadalje je izvoznik opozoril, da je njegova domača prodaja predstavljala manj kot 5 % njegove prodaje v OP. Trdil je tudi, da periodična ocena mesečnih napovedi prometnega davka s strani IV izpolnjuje standarde preverjanja, ki jih določa osnovna uredba.

(82)

Trdil je tudi, da (i) se za izračun ne bi smela upoštevati količina surovin, ki je bila med preiskavo v zvezi s pregledom uvožena, kot je določeno v uvodni izjavi 19 letnega poročila o napredku te IUE, temveč količina surovin, ki je bila v tem obdobju porabljena, kot je določeno v uvodni izjavi 20 tega poročila in (ii) da mora obdobje dodelitve, ki zadeva privarčevane dajatve ob uvozu investicijskega blaga, temeljiti na obdobju amortizacije, ki je specifično za to podjetje, in ne na povprečnem obdobju amortizacije za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike. Poleg tega je trdil, da morajo biti dodane obresti (komercialna stopnja v Indiji v OP) zmanjšane na tehtano povprečno stopnjo ob ustanovitvi te IUE med preiskavo v zvezi s pregledom.

(83)

Oprostitve IUE dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“) in povračilo prometnega davka so finančni prispevek IV v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako IUE omogoča dodelitev subvencije v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker to izboljšuje likvidnost, saj ni treba plačati dajatev, ki bi sicer zapadle, in omogoča povračilo prometnega davka.

(84)

Oprostitev trošarin in ustreznih dajatev na uvoz („dodatna carina“) pa ne vodi v izpad prihodka, ki je sicer pričakovan. Če bi bile trošarine in dodatna carina plačane, bi bile lahko uporabljene kot kredit za prihodnje dajatve (tako imenovan „CENVAT mehanizem“). Zato te dajatve niso dokončne. Z uporabo „CENVAT“-kredita dokončna dajatev bremeni samo dodano vrednost, ne pa tudi surovine.

(85)

Tako samo oprostitev osnovne carine, posebne dodatne carine in povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so pogojeni z opravljenim izvozom in se zato štejejo za specifične in se zanje lahko uvede izravnalne ukrepe po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj IUE, ki je določen v odstavku 6.1 EXIM-politike 02-07, je nujni pogoj za pridobitev spodbud.

(86)

Nadalje se v nasprotju s trditvami enega izmed izvoznikov te subvencije ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjujejo strogih predpisov, določenih v točkah (h) in (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Domnevna primerljivost SIUE s sistemom aktivnega plemenitenja ES je v tem okviru nerelevantna, ker sistem ES ni predmet te preiskave.

(87)

V kolikor se povračilo prometnega davka in oprostitev uvoznih dajatev uporabljata za nakup investicijskega blaga, to pomeni da že nista več v skladu s predpisi o dovoljenih sistemih povračil, ker se to blago ne porabi v proizvodnem postopku, kot to zahteva točka (h) (povračilo prometnega davka) in točka (i) (odpust uvoznih dajatev) Priloge I. Izvoznik je tej analizi ugovarjal s trditvijo, da investicijsko blago per se ne more biti izključeno iz dovoljenega povračila dajatev, ker je nujno za proizvodnjo. Vendar pa takšna razlaga ni v skladu z jasnim besedilom točk (h) in (i) Priloge I, po katerem se investicijsko blago uporablja za proizvodnjo in se v njej ne porablja. Argument je torej zavrnjen.

(88)

Poleg tega in glede na ostale subvencije, ki izhajajo iz te sheme, je bilo kljub natančni preučitvi navedb izvoznika potrjeno, da IV nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, ki bi potrdil, ali in v kakšnih količinah se v proizvodnji izvoznega izdelka uporabljajo surovine, nabavljene brez plačila dajatev in/ali prometnega davka. (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe).

(89)

IUE lahko proda znaten delež svoje proizvodnje, in sicer do 50 % svojega letnega prometa, na domačem trgu. Tako ni zakonsko obvezno izvoziti celotne količine proizvedenih izdelkov. Poleg tega ti domači posli zaradi postopka samocertificiranja potekajo brez nadzora in kontrole vladnih uslužbencev. Tako ločeni prostori IUE vsaj deloma niso predmet fizičnega nadzora indijskih organov. To pa poveča pomen drugih elementov preverjanja, zlasti nadzora povezave med surovinami, ki so oproščene dajatev, in proizvedenimi izvoznimi izdelki, da bi s tem uveljavili sistem preverjanja povračil. Štelo se je, da IUE, ki je predmet te preiskave, na domačem trgu ni prodal 50 %, temveč le okoli 5 % letnega prometa v OP. Toda to ne vpliva na splošno oceno ustreznosti vzpostavljenega sistema preverjanja.

(90)

Glede nadaljnjih uvedenih postopkov preverjanja je potrebno opozoriti, kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi (77) in kar je potrdila pripomba izvoznika, da IUE že de jure ni treba nikoli povezati uvozne pošiljke z namembnim krajem ustreznega nastalega izdelka. Samo takšen nadzor pošiljk bi indijskim organom zagotovil dovolj podatkov o končnem namembnem kraju surovin, da bi ugotovili, da oprostitve trošarin/prometnega davka ne presegajo količine surovin za izvozno proizvodnjo. Mesečne davčne napovedi za domačo prodajo na osnovi samoocene, ki jih indijski organi periodično preverjajo, ne zadoščajo. Tudi interni sistemi podjetij, ki se izvajajo brez zakonske obveznosti v skladu z EXIM-politiko, npr. sistem serijskih obrazcev, ne izpolnjujejo te pomembne zahteve po sistemu preverjanja povračil dajatev. Poleg tega mora biti sistem preverjanja povračil dajatev zasnovan in izvajan s strani vlade in ga ne sme upravljati vsako posamezno podjetje, ki želi vzpostaviti informacijski sistem. Revizijska poročila indijskih oblasti so bila zahtevana od podjetja in IV, vendar niso bila nikoli posredovana in utemeljena. Tako je potrjeno, da IV ni vzpostavila učinkovitega nadzornega mehanizma za določanje, katere surovine se uporabljajo v izvozni proizvodnji in v kakšnih količinah, ker indijska EXIM-politika od IUE izrecno ne zahteva, da dokumentira povezavo med surovinami in proizvedenim izdelkom.

(91)

IV tudi ni izvedla dodatne preiskave na osnovi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to načeloma morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta. Potrebno je poudariti, da je takšno dodatno preiskavo načeloma treba izvesti pred preveritvenim obiskom v takšni preiskavi, da se preveritveni obisk tako lahko izvede, če je to primerno, na podlagi ugotovitev te dodatne preiskave (člen 11(8) in 26(1) osnovne uredbe).

(92)

Ker ne obstaja dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil, je korist, zaradi katere se lahko sprejme izravnalne ukrepe, odpust skupnih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo ob uvozu, ter povračilo prometnega davka, oba v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(93)

Zahteva izvoznika, da se upošteva samo privarčevano višino dajatev in prometnega davka, ki se nanašata na surovine, porabljene med preiskavo v zvezi s pregledom, se zavrnje. Dodelitev subvencij v smislu člena 2(2) osnovne uredbe se zgodi že ob dajatvi ali prometnega davka prosti nabavi surovinskega materiala, ker bi na tej stopnji običajno zapadla.

(94)

Višina subvencije za izvoznika, ki uporablja SIUE, je bila izračunana na osnovi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za materiale, uvožene za proizvodni sektor, tj. zdravila na debelo in vmesne izdelki, in povračila prometnega davka za ta sektor, oba med preiskavo v zvezi s pregledom. Pristojbine za pridobitev subvencije, ki so zapadle v plačilo, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, da je bila tako ugotovljena višina subvencije kot števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije dodeljena na izvozni promet farmacevtskega sektorja na debelo („sektor“) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen števec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako ugotovljena stopnja subvencije znaša 29,6 %.

(95)

Za razliko od surovin, investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je subvencija za preiskovano podjetje izračuna na osnovi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijo takšnega investicijskega blaga v industriji zadevnega izdelka. Za določitev običajnega obdobja amortizacije se izračuna tehtano povprečje obdobij amortizacije za vse sodelujoče izvoznike. Trditev preiskovanega IUE o uporabi obdobja amortizacije, ki je specifična za to podjetje, je bilo treba zavrniti, ker „običajno“ ne pomeni isto kot „posamezno“, temveč „reprezentativno povprečje“. Tako izračunana višina, ki velja za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bila popravljena z dodatkom obresti za to obdobje, da se upošteva vrednost subvencij med tem obdobjem in tako ugotovi celotno subvencijo iz te sheme za prejemnika. Višina dodanih obresti je temeljila na komercialni obrestni meri med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom v Indiji. Zahteva izvoznika po uporabi nižje povprečne stopnje ni prinesla drugačnega rezultata, kar pomeni, da je stopnja subvencije ostala enaka. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta višina subvencije dodeljena na izvozni promet sektorja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako določena stopnja subvencije znaša 1,3 %.

(96)

Tako skupna stopnja subvencije za SIUE za zadevno podjetje znaša 30,9 %.

(97)

Podroben opis SSIIB je vsebovan v poglavju 5 EXIM-politike 02-07 in poglavju 5 HOP I 02-07.

(98)

Proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, povezani s podpornimi izdelovalci in dobavitelji storitev, so upravičeni do te sheme.

(99)

Pod pogojem obveznosti izvoza je podjetju dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega) po znižani stopnji dajatve. V ta namen IV po vlogi in plačilu pristojbine izda SSIIB-dovoljenje. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Do 31. marca 2000 je veljala 11 % stopnja dajatve (vključno z 10 % dodatno dajatvijo) in, v primeru uvozov z visoko vrednostjo, ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabljati za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(100)

Imetnik dovoljenja SSIIB lahko nabavlja investicijsko blago tudi doma. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko koristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku SSIIB-dovoljenja.

(101)

Ob razkritju sta IV in en proizvajalec izvoznik trdila, da (i) obdobje amortizacije, ki se uporablja za investicijsko blago, domnevno ni bilo ustrezno pojasnjeno zainteresiranim strankam in (ii) da ni bilo ustrezno obrazloženo, zakaj in do kakšne mere so bile dodane obresti, da je bila ugotovljena višina subvencije, v zvezi s katero se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(102)

SSIIB zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(103)

Nadalje je SSIIB zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšna dovoljenja ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in za takšno, da se v zvezi z njo lahko sprejme izravnalne ukrepe v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(104)

Končno te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(105)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga v industriji antibiotikov. V skladu z uveljavljeno prakso je bila tako dobljena višina, ki se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, popravljena z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta višina subvencije dodeljena na izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Štiri podjetja so to shemo uporabljala v času preiskave v zvezi s pregledom. Pridobljene subvencije so bile zanemarljive.

(106)

Ker v tem primeru SSIIB ne bo izravnana, ni treba odgovoriti na ustrezne pripombe ob razkritju.

(107)

Podrobnosti sheme so vsebovane v Master Circular IECD št. 5/04.02.02/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 4/04.02.02/2002-03 (izvozni kredit v rupijah) Indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(108)

Do te sheme so upravičeni izdelovalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(109)

V okviru te sheme ICB obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku, z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov z mednarodno konkurenčnimi obrestnimi merami“. SIK sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenjajo za financiranje izvoza.

(110)

Kot posledica teh Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po prioritetnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene izključno po tržnih pogojih. V tem pogledu Master Circular o izvoznih kreditih v rupijah navaja, da so „najvišje obrestne mere za kredite za izvoznike, kot je določeno v tej okrožnici, nižje od najvišjih obrestnih mer, ki se običajno obračunajo ostalim posojilojemalcem in se zato v tem smislu pojmujejo kot koncesijske.“ Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za podjetja z dobro boniteto. Dejansko bi lahko podjetja z dobro boniteto pridobila izvozne in gotovinske kredite pod enakimi pogoji.

(111)

Ob razkritju sta dva izvoznika, ki sta uporabljala to shemo, ugovarjala, da SIK ni subvencija, v zvezi s katero se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi. V ta namen sta trdila, da (i) subvencija, v zvezi s katero se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, zahteva prenos javnih sredstev, (ii) so obrestne mere SIK kreditov določene po tržnih pogojih, ker različne komercialne banke ponujajo zelo različne obrestne mere, in (iii) so obrestne mere za gotovinske kredite višje kot za izvozne kredite, ker je izvozno kreditiranje manj tvegano („samoizvršujoče“) in, v primeru izvoznih kreditov v tuji valuti, podvrženo domnevno nižji inflaciji prosto konvertibilnih tujih valut v primerjavi z vrednostjo indijske rupije, kar naj bi vplivalo na obrestne mere.

(112)

Poleg tega je eden izmed izvoznikov, ne da bi predložil novi izračuna stopnje subvencij, trdil, da je za izračun treba uporabiti obrestne mere drugih bank, in ne bank, ki so bile med preveritvenim obiskom opredeljene kot posojilodajalne banke, ter v vsakem primeru pri primerjavi upoštevati samo najnižje obrestne mere za izvozne in gotovinske kredite. Drug izvoznik je brez predložitve dokazov trdil, da je treba višino zneska zmanjšati za 25 %, ki domnevno predstavljajo lastni kapital, čeprav je v izkazih knjižen kot tuj kapital.

(113)

Prvič, prioritetne obrestne mere SIK-kredita, ki jih določa Master Circulars ICB, kot je omenjeno v uvodni izjavi (107), lahko zmanjšajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih in v tem primeru prenesejo korist na takega uvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Dodelitev subvencije je bila ugotovljena samo pri tistih sodelujočih izvoznikih, pri katerih so bile ugotovljene takšne razlike v obrestnih merah. V nasprotju z zgornjimi trditvami teh razlik v obrestnih merah ni mogoče razložiti izključno s tržnim poslovanjem komercialnih bank. Izvozno kreditiranje ni per se varnejše kot domače financiranje. Dejansko se običajno šteje za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev vsake komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega brez Master Circulars ICB komercialne banke ne bi bile obvezane posojilodajalcem izvoznih kreditov omogočati nikakršnih morda ugodnejših obrestnih mer za izvozne kredite v tuji valuti. V povzetku odgovora na te pripombe je treba poudariti, da je namen Master Circulars ICB omogočiti financiranje izvoza po „mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“ in da sama ICB šteje izvozne obrestne mere za „koncesijske“. Drugič, kljub dejstvu, da prioritetne kredite v okviru SIK dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. V tej zvezi je treba poudariti, da niti člen 2(1)(iv) osnovne uredbe niti SSIU ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila komercialnih bank s strani IV, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij, opisanih v točkah (i), (ii) ali (iii) člena 2(1) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100 % lasti vlade, zasleduje cilje javnega reda, npr. monetarno politiko, in njeno upravo imenuje IV. ICB usmerja zasebna telesa, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, in ICB določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. To odredba komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, omenjenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki prioritetnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade, člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se pojmuje kot specifična in takšna, da se v zvezi z njo lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, ker so prioritetne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in torej pogojene z opravljenim izvozom, člen 3(4)(a) osnovne uredbe.

(114)

Višina subvencije je bila izračunana na osnovi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake obrestne mere kot veljajo za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja določeno podjetje. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Kasnejše trditev enega izmed izvoznikov, da je znesek kredita, kot je bil potrjen med obiskom na kraju samem, treba zmanjšati za 25 %, ker domnevno vsebuje takšen delež lastnih sredstev, kar ni bilo omenjeno niti pred tem niti med preveritvenim obiskom, ni bila utemeljena in torej ne more biti sprejeta. Zavrne se tudi zahteva, da se glede bank posojilodajalk namesto podatkov, pridobljenih med preveritvenim obiskom, uporabi nove podatke, ker ti podatki niso bili pravočasno predloženi in preverjeni. V vsakem primeru ta izvoznik ni utemeljil trditve, da je subvencijo za financiranje izvoza prejel samo od bank z najugodnejšimi pogoji. SIK je uporabljalo šest podjetij. Prejeli so subvencije v višini 2,3 %.

(115)

Ugotovljeno je bilo, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom štirje od preiskovanih izvoznikov koristili delno oprostitev davka od dohodka na dobiček od izvozne prodaje. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v členu 80HHC ZDD.

(116)

Ta določba ZDD je bila od ovrednotenega leta 2005–2006 (tj. za finančno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) dalje razveljavljena. Zato po 31. marcu 2004 80HHC ZDD ne podeljuje subvencij za vlagatelja. Čeprav so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, štirje preiskovani izvozniki koristili to shemo, se ta zaradi ukinitve ne bo izravnavala, v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe.

(117)

Popolna oprostitev davka od dohodka na dobiček, pridobljen iz izvozne prodaje novoustanovljenega podjetje v PEC, prostocarinski coni, tehnološkem parku za elektronsko opremo, tehnološkem parku za programsko opremo (člen 10A ZDD) ali novoustanovljeni IUE (člen 10B ZDD) za prvih deset let delovanja še naprej velja do 31. marca 2010.

(118)

Eno podjetje je v zadnjih desetih letih koristilo subvencije iz člena 10B ZDD, z začetkom v finančnem letu 1993-1994. Zato to podjetje od finančnega leta 2003–2004 dalje ni več upravičeno do subvencije iz člena 10B ZDD. Zato se v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ta shema v tem primeru ne bo izravnavala.

(119)

Podroben opis SDDRR je vsebovan v členu 35(2AB) ZDD.

(120)

Podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo ali izdelovanjem zdravil, farmacevtskih izdelkov, kemikalij, elektronske opreme, računalnikov in programske opreme, telekomunikacijske opreme, helikopterjev, letal in vseh drugih izdelkov ali predmetov, ki se dodajo, so upravičena do subvencije iz te sheme.

(121)

Za vsak izdatek (razen stroškov zemljišča in zgradbe) za interne raziskave in razvoj, ki ga odobri Ministrstvo za znanstveno in industrijsko raziskovanje IV, je za namene davka na dohodek dovoljen odbitek zneska v višini 150 % de facto nastalih stroškov. Tako se s 50 % odbitkom fiktivnih stroškov (tj. stroškov, ki niso dejansko nastali) osnova za davek od dohodka, in posledično breme davka od dohodka, umetno zmanjša.

(122)

Ob razkritju je en izvoznik, ki je koristil subvencije te sheme, predložil naslednje pripombe. Ta shema ne more biti izravnana, ker (i) čeprav je SDDRR omejena na določene sektorje, ni pojmovana kot specifična v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker so vsa podjetja v teh sektorjih upravičena do subvencije in (ii) stroški, ki nastanejo po 31. marcu 2005 v skladu s pododstavkom 5 člena 35(2AB) ZDD ne spadajo v to shemo.

(123)

SDDRR zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Umetno zmanjšanje osnove za davek od dohodka po členu 35(2AB) ZDD predstavlja finančni prispevek IV, ker zmanjša prihodke IV od davka od dohodka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega zmanjšanje davka od dohodka podjetju prinese korist, saj izboljša njegovo likvidnost.

(124)

IV je trdila in po razkritju ponovila neutemeljeno trditev, da upravičenost do SDDRR temelji na objektivnih merilih in torej shema ni specifična. Toda jasno besedilo člena 35(2AB) ZDD dokazuje, da je SDDRR de jure specifična v smislu člena 3(2)(a) osnovne uredbe in torej takšna, da se v zvezi z njo lahko sprejmejo izravnalni ukrepi. Upravičenost do te sheme ni določena z objektivnimi merili, ki so nevtralna v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe. Subvencije iz te sheme so dostopne samo določenim sektorjem, naštetim v uvodni izjavi (120) zgoraj; IV ni omogočila, da bi bila ta shema dostopna vsem sektorjem. V nasprotju s pripombo enega izmed izvoznikov, takšna omejitev predstavlja specifičnost, ker kategorija „skupina industrij“ iz člena 3(2) osnovne uredbe ne enak način opisuje sektorske omejitve. Ta omejitev ni gospodarske narave in horizontalne uporabe kot na primer število zaposlenih v podjetju.

(125)

Poleg tega trditev, da stroški, nastali po 31. marcu 2005, ne spadajo pod to shemo, ne pomeni, da shema ni takšna, da se v zvezi z njo lahko sprejmejo izravnalni ukrepi v smislu člena 15(1) osnovne uredbe. Ni bilo dokazano, da je bila shema v času zaključevanja ugotovitev preiskave v zvezi s pregledom že umaknjena in da izvoznik ne sme več koristiti subvencij SDDRR. Nasprotno, SDDRR velja za celotno leto vrednotenja 2005/2006 (to je finančno leto 2004/2005) in tako lahko nadaljuje s koriščenjem subvencij. Poleg tega izvoznik ni utemeljil svoje trditve, da IV ne predvideva podaljšanja te sheme. Dejansko je shema v preteklosti že bila podaljšana (8). Ni dokazano, da takšno podaljšanje ne bo uvedeno s prihodnjim finančnim zakonom, zlasti ker IV niti v posvetovanjih niti v pripombah po razkritju ni nakazala, da bo s 31. marcem 2005 shema (i) potekla in (ii) je ne bodo nadomestila primerljive določbe o oprostitvi davka od dohodka.

(126)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med zapadlim davkom od dohodka za obdobje preiskave v zvezi s pregledom z in brez uporabe določb člena 35(2AB) ZDD. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena na skupni promet izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker se ta subvencija nanaša na vse prodaje, domače in izvozne, in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako je bila za eno podjetje, ki je koristilo subvencije v okviru SDDRR, ugotovljena stopnja subvencije v višini 1,5 %.

(127)

Državi Gudžarat in Pandžab upravičenim industrijskim podjetjem priznavata spodbude v obliki oprostitev in/ali odložitve prometnega in nakupnega davka, da bi spodbudili industrijski razvoj gospodarsko zaostalih območij teh držav. Ker ste shemi skoraj popolnoma enaki, sta določeni skupno.

(128)

Podrobni opisi teh dveh shem, kot jih izvajata vlada Gudžarata („VG“) in vlada Pandžaba („VP“), so vsebovani v VG Resoluciji št. INC-1090-1023-(2)-I(GR št. 2) z dne 16. oktobra 1990 in v VP Resoluciji št. 15/43/96-5IB/2238 z dne 20. marca 1996.

(129)

Podjetja, ki ustanavljajo nove industrijske obrate ali izvajajo veliko širitev obstoječega industrijskega obrata na zaostalih območjih, so upravičena do subvencij iz teh shem. Kljub temu pa obstajajo izčrpni seznami industrij, ki do teh subvencij niso upravičene, kar podjetjem iz določenih področij delovanja, onemogoča koriščenje teh spodbud.

(130)

V okviru teh shem morajo podjetja investirati v zaostala območja. Ta območja, ki predstavljajo določene ozemeljske enote v obeh državah, so glede na gospodarski razvoj razdeljena na različne kategorije, hkrati pa obstajajo območja, kjer je uporaba teh shem spodbud izključena oziroma „prepovedana“. Glavni merili za določitev višine spodbud sta velikost naložbe in območje, kjer se bo obrat nahajal.

(131)

Spodbude se lahko dodeli kadar koli, ker ni časovnih omejitev niti glede izpolnitve vloge za spodbude niti glede izpolnjevanja količinskih meril.

(132)

Ob razkritju sta dva izvoznika, ki sta koristila subvencije v okviru SIS, predložila pripombo, da SIS (i) ni izvozna subvencija, (ii) predstavlja samo nadomestilo za dodatne stroške, ki nastanejo zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture v določenih zaostalih območjih in (iii) v primeru enega izvoznika, od 5. julija 2003 ne koristi več subvencij iz te sheme.

(133)

Ti dve shemi predstavljata subvencije v smislu členov 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Predstavljata finančni prispevek VG in VP, ker dodeljene spodbude, v tem primeru oprostitve od prometnega in nakupnega davka, zmanjšajo prihodek od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega so te spodbude koristne za podjetje, saj izboljšajo njegovo finančno stanje, ker sicer zapadli davki niso plačani.

(134)

Nadalje sta shemi regionalno specifični v smislu členov 3(2)(a) in 3(3) osnovne uredbe, ker sta na voljo samo tistim podjetjem, ki so investirala v določena geografska območja v pristojnosti zadevnih držav. Nista pa na voljo podjetjem zunaj teh območij, poleg tega pa je stopnja subvencije odvisna od zadevnega območja.

(135)

IV se s to oceno ne strinja. Prvič, trdi, da mednarodna menjava per se ni predmet prometnega davka, kot določa že indijska ustava. Posledično, je nadaljevala IV, takšne sheme ne povzročajo izpada prihodka glede izvoznih poslov, ki bi sicer zapadel v plačilo, in se jih torej ne sme izravnavati. Toda v nasprotju s pripombami dveh izvoznikov glede tega, shema ni bila ocenjena kot izvozna subvencija, v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, neposredno osredotočena na izvoz zadevnega izdelka, temveč kot sicer specifična (glej uvodno izjavo (134)). Za to, da se v zvezi s shemo lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, ni potrebna neposredna povezava med subvencijo in izvoznim izdelkom. V skladu s členom 1(1) osnovne uredbe zadošča vzpostavitev neposredne povezave med subvencijo in proizvodnim podjetjem. Na osnovi dejstva, da „je denar zamenljiv“, se vsaka domača subvencija v obliki nižjih cen odraža tudi pri izvoznih poslih, ker takšna subvencija izboljša celotno likvidnost podjetja. Poleg tega IV ni predložila nobenih dokazov, da splošna oprostitev od prometnega davka za izvozno prodajo zajema tudi obveznosti nakupnega davka na surovinske vložke. Dejansko so v tem primeru podjetja uporabljala SIS tudi za izravnavo obveznosti nakupnega davka.

(136)

IV je nadalje ugovarjala, da se SIS, čeprav je omejena na določena zaostala območja znotraj ozemlja Pandžaba in Gudžarata, ne sme pojmovati kot specifična, ker domnevno ne daje prednosti določenim podjetjem znotraj teh posebej določenih regij. Toda IV je priznala, da niso vse vrste proizvodnje znotraj teh določenih ozemelj upravičene do SIS. Dejansko regionalna omejitev državne subvencijske sheme na vsa podjetja v posebej določenem območju znotraj ozemlja države že sama po sebi predstavlja specifičnost. Takšne sheme nedvomno dajejo prednost določenim podjetjem pred drugimi, ker podjetje v regiji, ki je upravičena do sheme, lahko prejme pomoč, medtem ko je njegov konkurent v regiji, ki do sheme ni upravičena, ne more. Takšno razlikovanje ni objektivno v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe in je torej specifično, ker se shema ne uporablja horizontalno na celotnem ozemlju države.

(137)

Domnevno nadomestilo v okviru SIS za dodatne stroške, nastale zaradi pomanjkljive infrastrukture, v nasprotju s pripomb enega izmed izvoznikov, ne spremeni ocene, da gre za subvencijo, v zvezi s katero se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi. Takšni domnevni stroški niso bili utemeljeni.

(138)

Izvoznik, ki je trdil, da ni več upravičen do koriščenja subvencij v okviru SIS, ni utemeljil svoje trditve, npr. s predložitvijo potrdila VG. Nasprotno, v svojih upravnih poročilih za 2002-2003 (tj. obdobje preiskave v zvezi s pregledom) je navedel, da je zaprosil za podaljšanje koriščenja subvencij v okviru SIS do leta 2012. Potrebno je omeniti, da je takšno podaljšanje v okviru SIS mogoče. Podjetje ni predložilo dokazov, da je VG zavrnila podaljšanje.

(139)

Ugovori IV v pripombah na razkritje torej niso spremenili ocene, da sta shemi – oprostitev prometnega in nakupnega davka - takšni, da se v zvezi z njima lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(140)

Višina subvencije je bila izračunana na osnovi višine prometnega in nakupnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru shem ostal neplačan. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. V tem obdobju so tri podjetja koristila subvencije iz teh shem. Prejela so subvencije v višini 2,4 % (2 podjetji) in 3,1 %.

(141)

Država Gudžarat upravičenim industrijskim podjetjem prizna spodbude v obliki oprostitve plačila dajatve za elektriko z namenom spodbujanja industrijskega razvoja v gospodarsko zaostalih območjih znotraj te države.

(142)

Podroben opis sheme za oprostitev dajatev za elektriko, ki jo izvaja vlada Gudžarata („VG“) je vsebovan v bombajskem zakonu o dajatvi za elektriko iz leta 1958 in zlasti v členih 3(2)(vi) ter 3(2)(vii)(a) in (b) tega zakona, kot je bil sprejet z uredbo Gudžarata o sprejetju zakonov iz leta 1960.

(143)

Podjetja, ki investirajo v zaostala območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi v veliko kapitalsko investicijo v razširitev obstoječega industrijskega objekta, so upravičena do teh spodbud.

(144)

Shema je na voljo samo podjetjem, ki so investirala v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Gudžarat. Shema tudi omogoča, da VG vsa območja in vsa nova industrijskega podjetja oprosti obveznosti plačevanja dajatve za elektriko. Poleg tega so nova industrijska podjetja, ustanovljena na posebej določenih območjih, za pet let od pričetka delovanja opravičena plačevanje dajatve za elektriko, oziroma plačujejo polovico normalne stopnje.

(145)

Ob razkritju je en izvoznik, ki je koristil subvencije iz te sheme, trdil, da od 4. junija 2004 ne koristi več subvencij iz te sheme. Poleg tega je še en izvoznik trdil, da ni uporabljal te sheme. Toda glede slednjega izvoznika je treba omeniti, da ta shema ni bila uporabljena pri izračunu njegove višine subvencije.

(146)

Ta shema predstavlja subvencijo v smislu členov 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Predstavlja finančni prispevek VG, ker ta spodbuda zmanjša prihodke države, ki bi sicer zapadli v plačilo. Poleg tega podjetju prinaša koristi. Shema je tudi regionalno specifična v smislu členov 3(2)(a) in 3(3) osnovne uredbe, ker je na voljo samo podjetjem znotraj določenih geografskih območij v pristojnosti države Gudžarat. Tudi merila in pogoji za upravičenost, ki urejajo to spodbudo, niso jasno določeni z zakonom, uredbo ali drugim uradnim dokumentom. Med preveritvenimi obiski je bilo potrjeno, da je eno podjetje devet let koristilo subvencije te sheme. Kljub zahtevi, podjetje razen bombajskega zakona o dajatvi za elektriko ni predložilo drugih podatkov, ki bi lahko spremenili to analizo.

(147)

IV je trdila, da glede na to, da shema ni bila izravnana v drugem primeru leta 1999, ker naj bi bila uporabljena horizontalno v celotni državi, tudi zdaj ne bi smela biti izravnana. V ta namen je predložila samo uradno obvestilo Ministrstva VM za industrijo, energijo in delo države Maharaštra glede bombajskega zakona o dajatvi za elektriko iz leta 1958. Vendar pa se ti podatki ne nanašajo na državo Gudžarat. Poleg tega je treba omeniti, da glede na to uradno obvestilo spodbuda ODE očitno ni na voljo v vseh okoliših/območjih države Maharaštra in se torej še vedno šteje za regionalno specifično. Ugotovljeno je bilo, da je eden izmed izvoznikov, sodelujočih v preiskavi, s sedežem Gudžaratu, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljal to shemo. Zato se zaključi, da je ta shema za tega izvoznika takšna, da se v zvezi z njo zaradi razlogov, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(148)

Izvoznik, ki je trdil, da ni več upravičen do subvencij v okviru ODE, ni utemeljil te trditve, npr. s predložitvijo potrdila VG. Nasprotno, v svojih upravnih poročilih za 2002–2003 (tj. obdobje preiskave v zvezi s pregledom) je navedel, da je zaprosil za podaljšanje koriščenja subvencij ODE do leta 2012, kar mu je bilo v preteklosti že ugodeno za skupno devet let, kljub dejstvu, da bi skladu z ustrezno zakonodajo obdobje oprostitve za ODE lahko trajalo le pet let. Podjetje ni predložilo dokazov, da je VG zavrnila podaljšanje.

(149)

Subvencija za proizvajalca izvoznika je bila izračunana na osnovi višine dajatve za elektriko, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadla v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostala neplačana. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker se subvencija nanaša na vse prodaje, domače in izvozne, in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Za podjetje, ki je koristilo subvencijo ODE, je ugotovljena stopnja subvencije v višini 0,2 %.

(150)

Ugotovljeno je bilo, da proizvajalci izvozniki v okviru PSS niso prejemali nikakršnih subvencij v zvezi s katerimi se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(151)

V skladu z dosledno prakso se pri določanju stopnje subvencioniranja povezana podjetja pojmuje kot en subjekt. To pa zato, ker bi izračunavanje posameznih stopenj subvencioniranja lahko spodbujalo izogibanje izravnalnim ukrepom, ki bi s tem postali neučinkoviti, z omogočanjem povezanim proizvajalcem, da svoj izvoz v Skupnost izvajajo prek podjetja z najnižjo posamezno stopnjo. Da bi se temu izognili, je najprej izračunana posamezna višina subvencije na shemo za vsako povezano podjetje, potem pa je določeno tehtano povprečje teh višin subvencij in pripisano vsakemu od povezanih podjetij.

(152)

Dva proizvajalca izvoznika se pojmujeta kot povezani podjetji in jima je pripisana enotna stopnja subvencioniranja, ker sta oba v operativnem položaju za izvajanje omejevanja drugega podjetja. V skladu z njunimi letnimi poročili sta ključni upravni osebi v obeh podjetjih v sorodu in lahko izvršujeta „znaten vpliv“ na podjetje drugega. V skladu z indijskimi računovodskimi standardi pomeni znaten vpliv sodelovanje pri finančnih in/ali operativnih odločitvah podjetja. V skladu z indijskimi računovodskimi standardi takšen vpliv pomeni, da gre za povezani podjetji. Poleg tega se glede na evropsko carinsko pravo šteje, da sta stranki povezani, če nadzorujeta druga drugo ali pripadata isti družini (9).

(153)

Po razkritju je eden izmed teh proizvajalcev izvoznikov oporekal zgornji analizi o povezanosti strank. Trdil je, brez predložitve dodatnih dokazov, da med zadevnima podjetjema ni poslovnih odnosov. Vendar pa proizvajalec izvoznik ni oporekal opisu dejstev iz uvodne izjave (152) niti ni utemeljil, zakaj se, navkljub tem dejstvom, obe podjetji ne bi smelo pojmovati kot povezani stranki. Zato trditev ni bila upoštevana.

Znesek subvencij, v zvezi s katerimi se lahko sprejme izravnalne ukrepe v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za preiskovane proizvajalce izvoznike znaša med 25,3 % in 35,1 %.

(154)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja je stopnja subvencije za vsa nesodelujoča podjetja določena na ravni podjetja z najvišjo posamezno stopnjo, tj. 35,1 %.

(155)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko vodil v nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(156)

Kot je določeno v uvodnih izjavah (21) do (153) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom indijski uvozniki še naprej koristili subvencije indijskih organov, v zvezi s katerimi se lahko sprejme izravnalne ukrepe. Dejansko so bile stopnje subvencioniranja, ki so bile ugotovljene med pregledom, višje od stopenj, ugotovljenih med originalno preiskavo, ki so znašale med 0 % do 15,3 % (uvodna izjava (43) Uredbe (ES) št. 2164/98). Samo shema subvencioniranja, omenjena v uvodnih izjavah (115) in (116) zgoraj (80 HHC ZDD), je bila prekinjena, medtem ko v nekaterih drugih primerih posamezna podjetja niso bila več upravičena do določenih shem. To je bilo upoštevano pri izračunu stopenj subvencioniranja. Preostale zadevne sheme subvencioniranja se koristijo še naprej in ni nobenega dokaza, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni ali spremenjeni. Zato bodo izvozniki zadevnega izdelka še naprej prejemali subvencije, v zvezi s katerimi se lahko sprejme izravnalne ukrepe. Vsak izvoznik je upravičen do številnih programov subvencioniranja. V teh okoliščinah se zdi smiselno zaključiti, da se bo subvencioniranje verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(157)

Ker je bilo dokazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo v času pregleda in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovitve subvencioniranja nepomembno.

(158)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so podobni izdelek v Skupnosti izdelovali naslednji proizvajalci Skupnosti: Sandoz, DSM, ACS Dobfar SpA in Antibioticos S.A. Sandoz je zahteval združen pregled zaradi izteka ukrepa in vmesni pregled veljavnih protisubvencijskih ukrepov. DSM je zahtevo podprl. Sandoz in DSM sta v preiskavi v zvezi s pregledom v celoti sodelovala. Drugi proizvajalci Skupnosti niso niti sodelovali niti nasprotovali začetku združenega pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda.

(159)

Eden izmed sodelujočih proizvajalcev Skupnosti je v obravnavanem obdobju uvažal dve vrsti zadevnega izdelka iz Indije ter iz drugih tretjih držav. Ta dejavnost ne spremeni njegove opredelitve kot proizvajalca v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. V primerjavi z njegovo proizvodnjo podobnega izdelka v Skupnosti, je obseg uvoza iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal le relativno majhen delež, manj kot 10 %. Poleg tega je bil njegov uvoz zadevnega izdelka iz Indije le začasne narave, saj je prestrukturiral svojo proizvodnjo v Skupnosti in začel izdelovati vrste podobnega izdelka, ki ga je med drugim izvažal iz Indije.

(160)

Podobni izdelek, ki ga proizvajata proizvajalca Skupnosti, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 70,5 % skupne proizvodnje Skupnosti podobnega izdelka. Ti dve podjetji torej predstavljata industrijo Skupnosti v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. V nadaljevanju se imenujeta „industrija Skupnosti“.

(161)

Pri oceni trendov obsega in cen so bile uporabljene ustrezne statistike Eurostata za oznake TARIC 2941101010, 2941102010 in 2941900030 skupaj s podatki, prejetimi v preverjenih odgovorih industrije Skupnosti na vprašalnike.

(162)

Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnike.

(163)

Kjer je to potrebno, so zaradi zaupnosti za prikaz razvoja trendov uporabljeni indeksi.

(164)

Po razkritju je eden izmed izvoznikov trdil, da bi morala biti analiza škode narejena na osnovi podatkov za trg Skupnosti po širitvi 1. maja 2004, torej z vključitvijo 10 novih držav članic.

(165)

Ker člen 11(1) osnovne uredbe predvideva, da se podatki, ki se nanašajo na obdobje po OP, ne upoštevajo, in ker je bila širitev po OP, je ta predlog zavrnjen. V vsakem primeru razpoložljivi podatki nakazujejo, da se v 10 novih državah članicah podobni izdelek ne proizvaja, kar bi lahko spremenilo razmere v industriji Skupnosti.

(166)

Poleg tega je eden izmed izvoznikov kot splošno pripombo brez nadaljnje utemeljitve izrazil, da predložena analiza škode ni upoštevala vseh dejavnikov, ki jih predvideva člen 8 osnovne uredbe, in ni temeljila na pozitivnih dokazih.

(167)

Konkretne zahteve glede posameznih vidikov analize škode bodo obravnavane v okviru ustreznega dela analize spodaj. Vendar pa je treba v odgovor na splošno pripombo omeniti, da (i) so bili kot osnova za analizo škode služili preverjeni podatki, podprti z dokazi in (ii) kot je opisano v nadaljevanju, so bili upoštevani vsi dejavniki, povezani z uvozom iz člena 8(2) osnovne uredbe, vseh 17 kazalcev iz člena 8(5) osnovne uredbe, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, in vsi znani dejavniki, razen subvencioniranih uvozov iz člena 8(7) osnovne uredbe.

(168)

Za ugotovitev, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo, in določitev porabe in različnih gospodarskih kazalcev, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, je bilo preučeno, ali in v kakšni meri je potrebno v analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti.

(169)

Dejansko je industrija Skupnosti podobni izdelek prodajala (i) nepovezanim kupcem in (ii) za nadaljnjo predelavo v formulacije v isti skupini podjetij („povezani subjekti“). Prodaja nepovezanim subjektom se šteje za obliko „prostega trga“. Prodaja povezanim subjektom za nadaljnjo predelavo v formulacije se šteje za omejeno uporabo, ker dobavitelja ni mogoče prosto izbirati.

(170)

Za naslednje gospodarske kazalce, povezane z industrijo Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da se morata smiselna analiza in ocena osredotočiti na stanje, ki prevladuje na prostem trgu: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Skupnosti, tržni delež, rast, dobičkonosnost, obseg izvoza in cene. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so bile te ugotovitve naknadno primerjane s podatki omejenega trga, da se zagotovi popolna slika stanja v industriji Skupnosti.

(171)

Glede drugih gospodarskih kazalcev pa je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno preučiti le glede na celotno dejavnost. Dejansko so proizvodnja (za omejen in prosti trg), zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlitev, produktivnost, plače in sposobnost zbiranja kapitala odvisne od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali se izdelki prodajajo na omejenem ali prostem trgu.

(172)

Dva izvoznika sta ugovarjala analizi glede prostih in omejenih trgov. Trdila sta, da ni objektivna v smislu člena 8(2) osnovne uredbe.

(173)

Vendar pa velja, da je ta preiskava vzpostavila jasno ločnico med prostimi in omejenimi trgi. Dejansko omejen kupec nima druge izbire, kot da kupuje od svojega omejenega dobavitelja. V teh okoliščinah se mora analiza osredotočiti predvsem na prosti trg, ker prodaja na omejenem trgu ni bila predmet konkurence z izdelki, prodanimi na prostem trgu, in zato subvencioniran uvoz nanjo ni vplival. Analiza škode kljub jasni ločitvi tudi ni zanemarila omejenega trga. Nasprotno, stanje na obeh trgih se primerja, kot je opisano v nadaljevanju, da se doseže objektivna dokončna ocena stanja industrije Skupnosti kot celote. Zato se trditev zavrne.

(174)

Pri izračunavanju navidezne porabe Skupnosti zadevnega izdelka in podobnega izdelka Skupnosti je Komisija seštela:

Kot je prikazano v spodnji tabeli, je poraba Skupnosti zadevnega izdelka in podobnega izdelka v obravnavanem obdobju narasla za 51 %.

(175)

IV in eden izmed izvoznikov sta trdila, da bi morali biti zgornji podatki o porabi posredovani bolj podrobno, zlasti glede na proizvajalce Skupnosti, in z ločitvijo proste in omejene porabe. Trdili so tudi, da razen za industrijo Skupnosti verodostojnost podatkov za proizvajalce Skupnosti ni bila preverjena.

(176)

Upošteva se, da industrijo Skupnosti sestavljata samo dve stranki, od katerih ena deluje na omejenem trgu. Zato v skladu s členom 29 osnovne uredbe („zaupnost“) ni mogoče predložiti nadaljnjih podrobnosti. Glede podatkov o proizvajalcih Skupnosti, razen industrije Skupnosti, je treba opozoriti, da ti proizvajalci niso sodelovali pri preiskavi. Ker niso bili na voljo drugi podatki glede njihovega prispevka k porabi Skupnosti, so bili uporabljeni podatki, predloženi v zahtevi za pregled. Poleg tega nobena stranka ni predložila nasprotnih podatkov in preverjanje ni vzbudilo sumov glede njihove verodostojnosti.

(177)

Količina uvoza zadevnega izdelka je v obravnavanem obdobju znatno narasla. Uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil 159 % večji kot leta 1999. Ta uvoz je naraščal veliko hitreje kot splošna rast porabe v višini 51 %, rast uvoza iz tretjih držav, razen Indije, v višini 13 % in rast prodaje industrije Skupnosti v višini 80 % v istem obdobju. Glede na status Indije kot države v razvoju in na določbe člena 14(4) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je obseg uvoza iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal veliko več kot 4 % skupnega uvoza podobnega izdelka v Skupnost.

(178)

Povprečna uvozna cena zadevnega izdelka je rahlo narasla in dosegla najvišjo vrednost leta 2002 ter kasneje spet padla na raven pred letom 2001.

(179)

Tržni delež uvoza iz Indije na trgu Skupnosti je v obravnavanem obdobju narasel za 71 %. Pripomnjeno je bilo, da bi indeksirano povečanje moralo znašati le 66 % in ne 71 %. Na osnovi navzdol zaokroženih odstotkov tržnega deleža, je ta pripomba aritmetično pravilna. Kljub temu pa je zgornji indeks pravilno izračunan. Za namen natančnega indeksiranja tržnega deleža, odstotne točke niso zaokrožene. To je razvidno iz primerjave odstotnih točk za leti 1999 in 2000. Ta metodologija je uporabljena tudi v vseh tabelah v tej uredbi.

(180)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen so bili analizirani podatki o cenah za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. V ta namen so bile analizirane prodajne cene franko tovarna industrije Skupnosti prvim nepovezanim kupcem primerjane s prodajnimi uvoznimi cenami CIF indijskih proizvajalcev izvoznikov prvim neodvisnim kupcem v Skupnosti, v obeh primerih po odbitju popustov, rabatov in provizij.

(181)

Na osnovi odgovorov na vprašalnike je bilo mogoče opredeliti različne podvrste zadevnega izdelka in podobnega izdelka za namene primerjave na osnovi vrste izdelka (tj. amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin) in njenih variant (tj. v obliki praška ali v stisnjeni obliki).

(182)

Prodajne cene industrije Skupnosti in CIF uvozne cene proizvajalcev izvoznikov so bile primerjane na enaki stopnji menjave, in sicer trgovcev/distributerjev na trgu Skupnosti, na osnovi tehtanega povprečja cen na podvrsto izdelka. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile skoraj vse prodaje proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti opravljene preko trgovcev/distributerjev.

(183)

Rezultati primerjave, izraženi kot odstotek prodajne cene industrije Skupnosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so pokazali visoke stopnje nelojalnega nižanja cen. Glede na proizvajalca izvoznika so te stopnje znašale med 11,5 % in 17,1 %. Te stopnje nelojalnega nižanja cen tako kažejo na stalen cenovni pritisk indijskega uvoza na trg Skupnosti, kljub obstoju ukrepov.

(184)

Kot posledica uravnoteženega naraščanja porabe Skupnosti, je proizvodnja podobnega izdelka industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju stalno naraščala. Ta pozitiven trend je postal bolj izrazit v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ko je eden izmed sodelujočih proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti začel izdelovati eno vrsto podobnega izdelka, ki jo je prej samo uvažal.

(185)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je kazala enak pozitiven trend kot njena proizvodnja. To je bila deloma posledica pomembnih vlaganj v nov proizvodni obrat“, ki jih je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal eden izmed sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(186)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila v obravnavanem obdobju stabilna in na relativno visoki ravni. Tako visoka stopnja izkoriščenosti je v tej vrsti industrije običajna, zaradi nepretrganega serijskega postopka, ki se uporablja pri proizvodnji podobnega izdelka, v primeru industrije Skupnosti, pa tudi zaradi omejene uporabe.

(187)

Trije izvozniki so ob razkritju trdili, da razvoj teh dejavnikov ne kaže znakov škode. Toda opozarja se, da zaključek o škodi ne temelji na teh dejavnikih.

(188)

Na osnovi ugodnega razvoja porabe Skupnosti je obseg prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu v Skupnosti v obravnavanem obdobju narasel. Obseg prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu v obravnavanem obdobju kaže višjo rast od porabe Skupnosti. Vendar pa je bila med letom 2000 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom rast obsega prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu manjša od rasti porabe Skupnosti. Veliko povečanje obsega prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu med letoma 1999 in 2000 je v glavnem posledica prevzemov drugih proizvajalcev Skupnosti s strani industrije Skupnosti. Kljub temu je 80 % povečanje obsega prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu v Skupnosti v obravnavanem obdobju manj izrazito kot 159 % povečanje uvoza zadevnega izdelka v istem obdobju.

(189)

IV in štirje izvozniki so opozorili na skupno povečanje prodaje industrije Skupnosti kot pozitiven znak in ugovarjali, da nasprotuje ugotovitvi škode. Poleg tega so pripomnili, da bi bila relativna primerjava med uspešnostjo industrije Skupnosti in enim izmed indijskih izvoznikov zavajajoča zaradi bistvene razlike v velikosti konkurentov.

(190)

V odgovor na te pripombe je treba omeniti, da se v tem primeru razvoj obsega prodaje ne pojmuje kot ključni faktor, ki kaže na obseg povzročene škode. Ker je rast prodaje industrije Skupnosti mogoče v glavnem pripisati prevzemu leta 2000, tj. združitvi prodaje bivših konkurentov, in ne novi prodaji, je ni mogoče pojmovati niti kot dokaz, da škode ni bilo. Poleg tega je leta 2001 in med OP obseg prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu upadel.

(191)

Navkljub naraščajočemu povpraševanju, ki ga nakazuje povečana poraba Skupnosti, so povprečne prodajne cene industrije Skupnosti na prostem trgu od leta 1999 do 2000 padale. To nakazuje cenovni pritisk konkurentov. Cene so do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom ostale skoraj povsem stabilne na nižji ravni, kljub nadaljnji rasti povpraševanja.

(192)

IV in trije izvozniki so trdili, da bi se moral razvoj cen pojmovati kot pozitiven za industrijo Skupnosti.

(193)

Ta trditev ne more biti sprejeta. Dejansko v obravnavanem obdobju industrija Skupnosti nikoli ni bila v položaju, da bi dosegala neškodljive ravni cen.

(194)

Industrija Skupnosti je od 1999 do 2000 povečala svoj tržni delež za 30 % na škodo tržnih deležev drugih proizvajalcev Skupnosti in izvoznikov iz tretjih držav, razen Indije. Vendar pa je tržni delež industrije Skupnosti od 2000 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom padal, dokler ni dosegel najnižjo vrednost od leta 1999. To obdobje je sovpadalo z močno povečano rastjo deleža uvoza iz Indije.

(195)

En izvoznik je trdil, da je zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti leta 2001 in v OP v primerjavi s povečanjem leta 2000 nepomembno, in opozoril na skupno povečanje tržnega deleža v obravnavanem obdobju.

(196)

Vendar pa ta trditev ne more biti sprejeta, ker temelji na izoliranem izpostavljanju leta 1999 nasproti OP, ki poleg tega zanemarja izjemno povečanje v letu 2000. Izvoznik ni predložil nobenih dokazov, zakaj očitno padajoč razvoj tržnega deleža industrije Skupnosti na prostem trgu po letu 2000 ne bi smel biti opredeljen kot negativen.

(197)

Dva druga izvoznika sta glede tega trdila, da je to, zaradi bolj pozitivnega razvoja na omejenem trgu, posledica zavestne odločitve industrije Skupnosti za usmeritev v bolj donosen trg formulacij.

(198)

Ta argument ne more biti sprejet, ker ne upošteva povečanih zalog, ki bi bile lahko prodane na prostem trgu.

(199)

Medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti na prostem trgu v obravnavanem obdobju povečal za 80 %, se je prodaja na omejenem trgu povečala za 89 %. Zlasti je opaziti povečanje omejenega trga industrije Skupnosti po letu 2001, medtem ko je njen položaj na prostem trgu ostal praktično nespremenjen. To sovpada z močnim povečanjem uvoza iz Indije na prostem trgu, kar nakazuje, da je industrija Skupnosti vsaj v določeni meri uporabila možnost menjave trga, da bi se izognila neposredni konkurenci subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka po nizkih cenah.

(200)

Podoben vzorec je opaziti pri primerjavi trendov rasti tržnega deleža industrije Skupnosti na prostem in omejenem trgu. To spet nakazuje povečan strateški pomen omejenega trga za industrijo Skupnosti od leta 2001.

(201)

Medtem ko so cene na prostem trgu začele padati že leta 2000, so transferne cene na omejenem trgu do leta 2001 zmerno naraščale. Vendar pa so, s časovnim zamikom, leta 2002 tudi cene na omejenem trgu začele kazati negativen trend. To je mogoče razložiti z dejstvom, da se transferne cene običajno ne prilagodijo tako hitro, ker jih ne oblikuje neposredna konkurenca. Opozarja se, da sta trenda prodajnih cen na prostem in omejenem trgu v obravnavanem obdobju podobna.

(202)

Višina zalog industrije Skupnosti ob koncu leta glede na proizvodnjo je od 1999 do 2000 padla za 26 %, potem pa do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom močno narasla za več kot 115 %. To povečanje sovpada s podvojitvijo indijskega uvoza v istem obdobju.

(203)

IV in štirje izvozniki so trdili, da povečanje zalog ni nenormalno visoko in torej ni škodljivo. Poleg tega so oporekali metodologiji uporabe količin zalog ob koncu leta. Namesto tega so kot bolj primerne kazalce predlagali druge pristope, kot je premično povprečje količin zalog ali zaloge v obliki števila dnevne prodaje.

(204)

V odgovor na to pripombo je treba opozoriti, da je bila uporabljena standardna metodologija Skupnosti za kvantifikacijo višine zalog. Ta pristop je objektiven in v skladu z obveznostmi do WTO. Zahteva po uporabi druge metodologije ni bila utemeljena. Zato se predlog izbora druge metodologije zavrne. Poleg tega na osnovi preverjenih podatkov ni mogoče zanikati, da se je količina zalog močno povečala.

(205)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti, izražena kot prihodki od neto prodaje na prostem trgu, se je leta 1999 znatno izboljšala od stanja ustvarjanja izgube. Po uvedbi obstoječih ukrepov leta 1998 se je dobičkonosnost povečevala do leta 2001, potem pa se je močno zmanjšala do obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Pomembno je tudi, da industrija Skupnosti nikoli v obravnavanem obdobju ni bila v položaju, da bi dosegla polovico stopnje dobička, ki bi jo glede na ugotovitve prvotne preiskave lahko dosegla ob odsotnosti subvencioniranega uvoza, tj. 15 %. Razvoj dobičkonosnosti in zlasti njen upad po letu 2002 se pojmujeta kot zelo pomembna, ker vplivata na raven finančnih sredstev, s katerimi razpolaga industrija Skupnosti za vlaganje v raziskave in razvoj, ki je nujno za nadaljnje izboljšave proizvodnega postopka obstoječih izdelkov in razvoj novih izdelkov.

(206)

IV in štirje izvozniki so predložili pripombe na analizo dobičkonosnosti. Trdili so, da (i) je industrija Skupnosti dosegla primerne stopnje dobičkonosnosti, (ii) bi bila neškodljiva stopnja dobička v višini 10 % (glej uvodno izjavo (260)) previsoka in bi zadostovalo že 5 %, (iii) je upad dobičkonosnosti v glavnem mogoče pripisati politiki vlaganja industrije Skupnosti, (iv) se zagon ene stranke pojmuje kot sebi povzročena škoda in da (v) bi moral biti razvoj dobičkonosnosti razkrit za vsakega proizvajalca Skupnosti.

(207)

Ponoviti je treba, da industrija Skupnosti nikoli v obravnavanem obdobju ni bila v položaju, da bi dosegala primerne stopnje dobička, kot so določene zgoraj. Tako je poslabšanje od leta 2002 samo še poslabšalo že tako nezadovoljivo stanje. Poleg tega se zaradi posebnih okoliščin v farmacevtskem sektorju 5 % stopnja dobička ne šteje za zadostno. Industrija Skupnosti je predložila dokaze, da lahko za primerljiva zdravila na debelo doseže donos nad 10 %. Takšne stopnje dobičkonosnosti so nujne za trajen dotok potrebnih finančnih sredstev farmacevtskega sektorja za izvajanje farmacevtskih inovacij, ki so po svoji naravi gospodarsko tvegane. Poleg tega neustreznih stopenj dobička, ki jih dosega industrija Skupnosti, ni mogoče razložiti samo z njeno politiko vlaganj. Samo en proizvajalec Skupnosti je bil v obravnavanem obdobju v fazi zagona, vendar nobena stranka ni dosegla ustreznih stopenj dobička. In končno, v smislu člena 29 osnovne uredbe („zaupnost“) ni mogoče razkriti nadaljnjih podrobnosti.

(208)

Trendi dobičkonosnosti za omejene prodaje so podobni, čeprav na višji ravni, torej naraščajo do leta 2001 in potem padajo. Razlike v ravni dobičkonosnosti je mogoče v glavnem pripisati dejstvu, da (i) so prodajni splošni in administrativni stroški („S&AS“) za omejeno prodajo nižji, ker oglaševalski stroški niso potrebni in (ii) da so transferne cene višje v primerjavi s cenami na prostem trgu. Če industrija ne bi dosegala višje stopnje dobička pri omejeni prodaji, bi bila v še slabšem finančnem položaju.

(209)

Po letu 1999 je industrija Skupnosti stalno vlagala v proizvodnjo podobnega izdelka. Zlasti leta 2002 je močno vlagala v nove proizvodne tehnike, da bi ostala konkurenčna, izboljšala okoljske in varnostne standarde in povečala proizvodne zmogljivosti.

(210)

Od 1999 do 2001, tj. po uvedbi ukrepov, se je donosnost naložb izboljšala. Po tem pa je močno padla. Čeprav je to mogoče delno pripisati zagonski fazi novega proizvodnega obrata, je na takšno stanje vplivalo tudi nezadovoljivo stanje dobičkonosnosti, ki ga je povzročil cenovni pritisk konkurentov.

(211)

V obravnavanem obdobju je nihanje denarnih tokov od prodaje podobnega izdelka v določeni meri posledica politike vlaganja industrije Skupnosti v tem obdobju. Vendar pa drastičen upad denarnih tokov med letom 2002 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ni posledica tega dejavnika. Na nezadovoljiv razvoj denarnih tokov je vplival tudi cenovni pritisk konkurentov.

(212)

Industrija Skupnosti ni imela večjih težav pri zbiranju kapitala.

(213)

Ob razkritju so IV in izvozniki pripomnili, (i) da bi morali biti zgornji podatki razkriti za vsakega proizvajalca Skupnosti posebej, (ii) da sposobnost zbiranja kapitala ne podpira ugotovitve o škodi, (iii) da denarni tok domnevno ne more slediti temu trendu glede na trende donosnosti naložb in mora biti zato ponovno preverjen in (iv) da bi bila analiza brez nadaljnje utemeljitve nezadostna.

(214)

V odgovor na te pripombe je treba opomniti, da v skladu s členom 29 osnovne uredbe („zaupnost“) podatki ne morejo biti razkriti za vsakega proizvajalca Skupnosti posebej. Glede sposobnosti zbiranja kapitala ni bil dosežen negativen zaključek o škodi. Glede pripombe na denarni tok je po preudarnem ponovnem preverjanju potrjen zgornji indeks. Glede splošne pripombe na nezadostno analizo glede zgornjih dejavnikov je treba upoštevati, da (i) ugotovitev škode ne temelji nujno na teh kazalcih in (ii) pripomba ni bila utemeljena z nadaljnjo obrazložitvijo, ki bi še vedno lahko spremenila končno ugotovitev.

(215)

Zaposlitev za podoben proizvod je bila stabilna do leta 2001 in se je leta 2002 znatno povečala zaradi zagona novega proizvodnega obrata v Skupnosti s strani enega od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti. Skupni stroški plač so sledili istemu trendu. Vendar pa je produktivnost na delavca, ki je do leta 2001 naraščala, leta 2002 padla. To je mogoče nedvomno pripisati zagonski fazi novega proizvodnega obrata. V preiskavi ni bilo zaslediti dokazov o zmanjšanju učinkovitosti.

(216)

IV in štirje izvozniki so pripomnili, da trendi zaposlitve, produktivnosti in plač ne podpirajo ugotovitve materialne škode v tem primeru.

(217)

Treba pa je opozoriti, da glede zaposlitve in produktivnosti ni bil sprejet nikakršen zaključek. Glede plač se je povečal samo skupni znesek plač. Povprečne plače na delavca so se rahlo znižale (glej tabelo spodaj). To kaže, (i) da ni prišlo do pozitivnega razvoja na delavca in (ii) na odločenost industrije Skupnosti, da bo stroškovno učinkovita.

(218)

Glede na obseg in zlasti cene subvencioniranega uvoza iz Indije, učinka dejanske višine subvencioniranja, ki je znatna, ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(219)

V tej zvezi so IV in trije izvozniki trdili, da so stopnje subvencioniranja pretirane.

(220)

Vendar pa je, kot je navedeno v uvodnih izjavah (153) in (154) zgoraj, preiskava pokazala, da je višina subvencij, v zvezi s katerimi se lahko sprejme izravnalne ukrepe, izraženih ad valorem, za preiskovane proizvajalce izvoznike med 25,3 % in 35,1 %. To pa je nedvomno znatno subvencioniranje.

(221)

V obravnavanem obdobju se je stanje industrije Skupnosti izboljšalo. Vendar pa si ni popolnoma opomogla od preteklega subvencioniranja in je še naprej šibka.

(222)

Med letom 1999 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je obseg subvencioniranega uvoza znatno povečal za 159 % in njegov delež trga Skupnosti je narasel za 70 %. Ta razvoj je v nasprotju z mnogo manj ugodnim razvojem za izvoznike iz drugih držav in industrijo Skupnosti. Uvoz iz drugih držav na trg Skupnosti je narasel le za 7 % v obravnavanem obdobju, njegov tržni delež pa se je celo zmanjšal za 29 %. Obseg prodaje industrije Skupnosti se je povečal za 80 % in njen tržni delež za 20 % v obravnavanem obdobju. Vendar pa je ta pozitivni razvoj mogoče v glavnem pripisati prevzemu drugega proizvajalca Skupnosti s strani industrije Skupnosti leta 2000. Od leta 2001 se je tržni delež industrije Skupnosti celo zniževal. Zlasti je mogoče opaziti, da od leta 2000 industrija Skupnosti, v relativnem smislu, ni sledila povečanju porabe Skupnosti in hitremu razvoju indijskih konkurentov na trgu Skupnosti.

(223)

V tem smislu je potrebno poudariti, da so bile povprečne cene subvencioniranega izvoza iz Indije dosledno nižje od cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Poleg tega je uvoz iz zadevne države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Tehtano povprečje nelojalnega nižanja cen je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom med 11,5 % in 17,1 %.

(224)

Kot posledica tega cenovnega pritiska, ki ga je izvajal subvencioniran indijski uvoz, industrija Skupnosti nikoli v obravnavanem obdobju ni bila v položaju, da bi dosegala neškodljive ravni cen. Čeprav se je dobičkonosnost industrije Skupnosti po uvedbi ukrepov najprej izboljšala, se je po letu 2001 poslabšala in njena dejanska raven je precej pod ravnijo, ki bi bila lahko dosežena ob odsotnosti subvencioniranega uvoza, tj. 10 % od prometa (glej uvodno izjavo (260)). Vendar pa bo samo sprejemljiva raven dobičkonosnosti industriji Skupnosti omogočila trajnostno preživetje.

(225)

Ta negativen trend za industrijo Skupnosti se odraža tudi v trendih donosnosti naložb in denarnega toka.

(226)

Glede omejene prodaje je možnost prodaje dela proizvodnje na omejenem trgu industriji Skupnosti nudila možnost ohranjanja visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti. Visoka izkoriščenost zmogljivosti prispeva k zmanjšanju stroškov proizvodnje zaradi ekonomije obsega. Poleg tega, kot je opisano zgoraj, se trendi obsega prodaje, cen, in tržnega deleža za prosti in omejen trg niso bistveno razlikovali. Če industrija ne bi dosegala višje stopnje dobičkonosnosti na omejeni osnovi, bi bila v še slabšem finančnem položaju. Omejena uporaba torej ne prispeva k škodnemu stanju. Nasprotno, brez omejenega trga, bi bilo škodno stanje industrije Skupnosti lahko še slabše.

(227)

Dva izvoznika sta ugovarjala, da ni mogoče zaključiti, da prodaja na omejenem trgu ni prispevala k škodnemu stanju industrije Skupnosti, ker so omejene prodajne cene domnevno nezanesljive, tj. dobičkonosnost omejenih prodaj bi bila umetno previsoka.

(228)

Vendar pa višja dobičkonosnost na omejenem trgu ni bila v glavnem posledica višjih transfernih cen, temveč predvsem nižjih S&AS (glej uvodno izjavo (208)). Poleg tega ta pripomba ne upošteva učinka ekonomij obsega. Zato ne more spremeniti zaključka, da omejene prodaje niso prispevale k škodi.

(229)

Zato je bilo potrjeno, da je v celoti industrija Skupnosti utrpela bistveno škodo v smislu člena 8(1) osnovne uredbe. Treba je opomniti, da člen 8(5) osnovne uredbe ne zahteva, da morajo biti za določitev bistvene škode vsi gospodarski kazalci industrije Skupnosti negativni. Poleg tega nimajo vsi gospodarski kazalci enake teže. Dobičkonosnost pa je eden od ključnih gospodarskih kazalcev, ker predstavlja končni cilj vsakega gospodarskega podjetja. V tem primeru so bile ugotovljene nezadostne stopnje dobičkonosnosti. Drug pomemben kazalec škode, ki ima pomemben vpliv na dobičkonosnost, je raven cene. Industrija Skupnosti nikoli v obravnavanem obdobju ni bila v položaju, da bi dosegala neškodljive ravni cen na prostem trgu zaradi zunanjega cenovnega pritiska, v glavnem s strani subvencioniranega indijskega uvoza.

(230)

Leta 2000, po vsej verjetnosti zaradi uvedbe ukrepov, je Indija za vmesno obdobje izgubila položaj drugega največjega uvoznika na trg Skupnosti, medtem ko so zlasti izvozniki iz Omana pridobili tržni delež. Vendar pa so si od takrat indijski izvozniki povrnili položaj in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom celo postali največji izvoznik v Skupnost.

(231)

Ta rast obsega subvencioniranega uvoza iz Indije, zlasti od leta 2002, je sovpadala z dejstvom, da je leta 2002 dobičkonosnost industrije Skupnosti v primerjavi z letom 2001 upadla za okoli 36 %. Ugotovljeno je bilo, da je v tem času en proizvajalec Skupnosti zagnal nov obrat in se znašel v zagonski fazi, ki je lahko vplivala na njegovo dobičkonosnost. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da se je tudi drugi proizvajalec Skupnosti, ki ni bil v zagonski fazi, soočil z znatnim upadom dobičkonosnosti, tj. za 17 %, v primerjavi z letom 2001, ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še poslabšala. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (207), industrija Skupnosti ni bila nikoli v položaju, da bi dosegala neškodljive ravni cen. Ravno nasprotno, industrija Skupnosti je morala od leta 2002 spet zniževati cene, da je branila svoj tržni delež.

(232)

Ob razkritju so trije izvozniki pripomnili, da je bil delež indijskega uvoza na trgu Skupnosti, 2,5 % v OP, in njegov obseg glede na skupen uvoz, 8,4 % v OP, (oba deleža sta rahlo upadla glede na leto 2002) premajhen in premalo pomemben, da bi lahko imel škodljiv vpliv, zlasti glede na večji tržni delež, ki ga ima industrija Skupnosti. Trdili so tudi, da bi bila relativna analiza zavajajoča, ker je Indija začela na zelo nizki stopnji s tržnim deležem 1,5 % in obsegom uvoza 3,7 % leta 1999.

(233)

V odgovor na te pripombe je treba upoštevati, da sta tržni delež Indije in njen obseg uvoza v OP precej nad de minimis pragovi, določenimi v členih 10(11) in 14(4) osnovne uredbe, in imata torej lahko vzročni učinek. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe, se lahko vzročni učinek prikaže kot obseg uvoza ali raven cen subvencioniranega uvoza. V tem primeru je nedvomno mogoče ugotoviti takšen vpliv ravni cen. Kot je bilo ugotovljeno že v prvotni preiskavi, je blago na debelo cenovno izredno občutljivo blago in se hitro odziva na cenovni pritisk. V takšnih primerih lahko majhne količine vplivajo na cene na trgu. Dejansko so v tem primeru indijske cene določale cenovni pritisk.

(234)

Zato je potrjeno, da ima uvoz iz Indije znaten negativni učinek na stanje industrije v Skupnosti v obravnavanem obdobju, zlasti glede dobičkonosnosti.

(235)

Uvoz obravnavanega izdelka iz drugih držav, razen Indije, se je med 1999 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal le za 7 %, tj. precej pod stopnjo rasti porabe Skupnosti. Med temi državami so Oman, ZDA, Kitajska, Južna Koreja in Singapur glavni dobavitelji za trg Skupnosti. Toda njihova povprečna uvozna cena je bila znatno višja od indijske uvozne cene in, razen uvoznih cen Omana, tudi nad cenami industrije Skupnosti. Uvozne cene Omana so primerljive s cenami industrije Skupnosti, toda povečanje tržnega deleža Omana je bilo v obravnavanem obdobju precej manj izrazito kot pri drugih tretjih državah.

(236)

Po razkritju so IV in dva izvoznika trdili, da je pri primerjavi povprečnih prodajnih cen treba upoštevati obstoječo izravnalno dajatev na indijski uvoz. To naj bi vodilo v skoraj enako raven cen Indije in Omana. Poleg tega je bilo opozorjeno, da so povprečne cene nekaterih tretjih držav, predvsem ZDA in Kitajske, v obravnavanem obdobju znatno padle, medtem ko so indijske cene med drugim rahlo narasle. Drugi izvoznik je tudi trdil, da v analizi ni bilo ustrezno upoštevano zmanjšanje obsega indijskega uvoza med 2002 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, da so druge tretje države glavni dobavitelj in da so bile povprečne cene Južne Koreje in Indije od 1999 do 2001 podobne.

(237)

Glede prvotne izravnalne dajatve je treba omeniti, da je bila večina uvoza iz Indije predmet ničelne dajatve ali dajatve, ki še vedno vodi do nižje povprečne cene ob iztovarjanju, kot je povprečna raven cen Omana. Tako v povprečju uvoz iz Omana ni izvajal enako močnega cenovnega pritiska. Poleg tega so bile uvozne cene iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju tudi v povprečju višje od indijskih ravni cen, kar tudi jasno opredeljuje Indijo kot glavni vir cenovnega pritiska. Glede obsega je pravilna ugotovitev, da Indija ni bila edini vir pomembnega uvoza v celotnem času obravnavanega obdobja. Opozarja pa se, da je Indija edina država, proti kateri so uvedeni ukrepi. To je seveda vplivalo na menjalni tok zadevnega izdelka. Poleg tega je od leta 2001 indijski uvoz kljub ukrepom močno naraščal in Indija je leta 2002 ponovno postala drugi največji uvoznik, v OP pa celo največji. Zato majhno zmanjšanje indijskega uvoza med 2002 in OP ni vplivalo na trg, kar je na koncu pozitivno vplivalo na indijsko cenovno politiko. Ti argumenti torej ne morejo biti sprejeti. Zato je bilo potrjeno, da uvoz iz tretjih držav ni mogel povzročiti škode industriji Skupnosti, ki bi pretrgala vzročno povezavo med subvencioniranim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(238)

Poraba izdelka, ki je predmet preiskave na trgu Skupnosti, se je v obravnavanem obdobju povečala za 51 %. Zato škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati zmanjšanju porabe na trgu Skupnosti.

(239)

Izvozna dejavnost industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 16 %. Izvozne cene industrije Skupnosti so bile v povprečju za 10 % do 15 % višje od prodajnih cen v Skupnosti. Zato izvozna dejavnost industrije Skupnosti ni mogla prispevati k škodnemu stanju.

(240)

V zvezi s tem sta IV in en izvoznik opozorila, da je industrija Skupnosti v svojih odgovorih na vprašalnike omenila ostro konkurenco zaradi indijskih konkurentov na trgih tretjih držav, kar za industrijo Skupnosti posledično pomeni nizke cene in izgubo tržnega deleža v tretjih državah, kar bi na prvi pogled nasprotovalo zgornji ugotovitvi. Tako naj na osnovi te ocene industrije Skupnosti ne bi bilo škode na trgu Skupnosti ali vzročne povezave z indijskim uvozom.

(241)

V tem pogledu se omenja, da glede na svetovno rast trga za takšne izdelke obstaja povezava med znižanjem izvoznih cen in izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti v tretjih državah ter dejstvom, da je obseg tega izvoza dejansko narasel, in da so bile njegove cene višje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. Čeprav bi bil izvoz industrije Skupnosti lahko boljši brez konkurence poceni subvencioniranega indijskega izvoza na trgih tretjih držav, ni dokazano, da industrija Skupnosti zaradi svojega izvoza ni utrpela škodljive cenovne konkurence na trgu Skupnosti, ki jo je v glavnem povzročil poceni subvencioniran izvoz iz Indije. Ta argument se torej zavrne.

(242)

Industrija Skupnosti je pomemben konkurent za zadevni izdelek, kar dokazuje njen tržni delež, in je vseskozi vlagala v vzdrževanje najsodobnejše proizvodnje. Padec produktivnosti na delavca na kg po letu 2001 je mogoče pripisati izključno zagonski fazi novega proizvodnega obrata enega izmed proizvajalcev Skupnosti. Zato je padec le začasne narave. Posledično ni bilo dokazov, da bi pomanjkanje konkurenčnosti lahko prekinilo vzročno zvezo med uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(243)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (226) zgoraj, se šteje, da omejena uporaba ni prispevala k škodnemu stanju. Nasprotno, brez omejenega trga bi bilo lahko škodno stanje industrije Skupnosti celo slabše.

(244)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko vodil v nadaljevanje ali ponovitev škode.

(245)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (161) do (243) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kljub veljavnim ukrepom, industrija Skupnosti še naprej trpela škodo zaradi subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka. Stopnja odprave škode, ugotovljena v tej preiskavi, je bila med 17,3 % in 48,1 % in je višja od stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi (med 12,6 % in 28,9 %), kljub temu, da je bila v tem pregledu primerna stopnja dobička industrije Skupnosti znižana za tretjino glede na originalno preiskavo (glej uvodno izjav (260) spodaj). Poleg tega je preiskava ugotovila, da so kljub domači prodaji in izvozu v druge države, v Indiji še vedno proste zmogljivosti za obravnavane izdelke, zlasti pri izvoznikih, za katere veljajo relativno visoke stopnje dajatev v Skupnosti. Zato je smiselno zaključiti, da bi ob odsotnosti ukrepov, subvencioniran poceni uvoz iz Indije še naprej naraščal in bi se škoda verjetno nadaljevala tudi v prihodnosti.

(246)

Ker industrija Skupnosti kljub obstoju ukrepov še naprej trpi materialno škodo zaradi subvencioniranega uvoza, nadaljnja analiza verjetnosti ponovitve škode ni bila potrebna.

(247)

Preučeno je bilo, ali obstajajo zadržki, ki bi vodili v zaključek, da ni v interesu Skupnosti, da nadaljuje z uporabo ukrepov v tem primeru. V ta namen in v skladu s členom 31(1) osnovne uredbe, je bil obravnavan verjeten učinek ukrepov na vse stranke, ki jih preiskava zadeva. Za oceno, ali je nadaljevanje ukrepov v interesu Skupnosti, so bili uporabnikom in uvoznikom zadevnega izdelka ter nabavnim dobaviteljem surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo podobnega izdelka, poslani vprašalniki.

(248)

Kot je bilo prikazano zgoraj, je industrija Skupnosti, ki izdeluje zadevni izdelek, stalno povečevala proizvodnjo. To je bilo mogoče zaradi stalnega naraščanja naložb industrije Skupnosti, da bi ohranila svojo konkurenčno sposobnost, saj spada med glavne konkurente za preiskovan izdelek. Opominja se, da je industrija Skupnosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom razširila svoje proizvodne obrate, vzpostavila novo tovarno v Skupnosti in pripravila načrte za še en nov obrat v Skupnosti. Ta postopek stalnega vlaganja industrije Skupnosti spodkopava zlasti nezadovoljiv razvoj njene dobičkonosnosti, ki ga povzroča stalen cenovni pritisk indijskega uvoza zadevnega proizvoda na trg Skupnosti.

Šteje se, da bo brez veljavnih ukrepov za popravljanje učinkov subvencioniranega uvoza, industrija Skupnosti še naprej izpostavljena nelojalnemu nižanju cen in posledično negativnemu vplivu na dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Na koncu bi to lahko ogrozilo celo preživetje industrije Skupnosti. Zato se šteje, da iztek ukrepov ne bi bil v interesu industrije Skupnosti.

(249)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim uvoznikom/trgovcem zadevnega izdelka, vendar je od devetnajstih odgovoril le eden. Vendar pa sodelujoči uvoznik ni omenil verjetnega učinka nadaljevanja ukrepov na njegovo poslovanje. Na osnovi prejetih podatkov se zdi, da uvozniki/trgovci v Skupnosti preiskovani izdelek nabavljajo iz številnih virov. Ker ni nobenih bistvenih razlik v kvaliteti med izdelkom, uvoženim iz Indije, in izdelkom, pridobljenim iz drugi virov, se šteje, da uvozniki/trgovci v Skupnosti, če bi se ukrepi nadaljevali, ne bi imeli težav pri pridobivanju izdelka iz številnih drugih virov. Poleg tega se sodelujoči izvoznik aktivno ukvarja s trgovanjem številnih drugih izdelkov in torej njegovo preživetje ni odvisno od zadevnega izdelka. Čeprav se je njegova prodaja zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju močno povečala (sedemkrat po obsegu), ta prodaja predstavlja le majhen delež njegovega skupnega prometa (okoli 1,4 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). Končno, uvoznik ni navedel, da bi imelo nadaljevanje ukrepov kakršen koli vpliv na zaposlitev, ker uvozne dejavnosti niso delovno intenzivne.

(250)

Čeprav ni nujno, da se uvozniki/trgovci strinjajo z ukrepi, je mogoče na osnovi dostopnih podatkov zaključiti, da takšen možen interes za iztek ukrepov ne odtehta dejanskega interesa industrije Skupnosti za nadaljevanje izravnavanja indijskih nepoštenih in škodljivih trgovinskih praks, kot je povzeto v uvodni izjavi (248).

(251)

Za oceno verjetnega vpliva, ki bi ga nadaljevanje izravnalnih ukrepov imelo na nabavne dobavitelje industrije Skupnosti, so bili vprašalniki poslani vsem znanim dobaviteljem. Skupaj je bilo poslanih šest vprašalnikov, prejeta pa sta bila dva odgovora. Tisti nabavni dobavitelji, ki dobavljajo zlasti glukozo in dekstrozo industriji Skupnosti, se strinjajo z nadaljevanjem ukrepov. Čeprav industrija Skupnosti ne predstavlja najpomembnejših kupcev teh nabavnih dobaviteljev, ti posli kljub temu prispevajo k zaposlitvi in dobičkonosnosti nabavnih dobaviteljev. Če bi industrija Skupnosti zmanjšala ali celo ustavila proizvodnjo podobnega izdelka, bi bili ti koristni poslovni odnosi ogroženi.

(252)

Ob odsotnosti nasprotnih podatkov se zaključi, da bi bilo nadaljevanje ukrepov v skladu z interesi nabavnih dobaviteljev.

(253)

Vprašalniki so bili poslani tudi petim znanim uporabnikom zadevnega izdelka Skupnosti, tj. farmacevtskim podjetjem. Poleg ostalih podatkov je Komisija zahtevala njihovo mnenje o tem, ali bi bila ohranitev veljavnih ukrepov v interesu Skupnosti in kako bi ti ukrepi vplivali nanje. Toda prejet ni bil noben odgovor na vprašalnik in tako mnenja niso bila znana. Ob upoštevanju dejstva, da bi lahko uporabniki preiskovani izdelek pridobili tudi iz drugih virov in ne samo iz Indije, ter ob pomanjkanju podatkov o gospodarskem učinku ukrepov na poslovanje uporabnikov (npr. na zaposlovanje, dobičkonosnost, politiko vlaganja) ni bilo mogoče ugotoviti interesa uporabnikov, ki bi bil prevladujočega pomena.

(254)

Čeprav bi – kljub molku – uporabniki lahko nasprotovali ukrepom na osnovi dostopnih podatkov od sodelujočih zainteresiranih strank, noben utemeljen interes uporabnikov za ukinitev ukrepov ne bi mogel odtehtati dejanskega interesa industrije Skupnosti za nadaljevanje izravnavanja indijskih nepoštenih in škodljivih trgovinskih praks, kot je povzeto v uvodni izjavi (248).

(255)

En izvoznik je trdil, da interesi potrošnikov Skupnosti niso bili ustrezno upoštevani, zato analiza interesa Skupnosti ni popolnoma v skladu s členom 31 osnovne uredbe. Meni se, da bi bili interesi potrošnikov ogroženi, če bi proizvajalci formulacij izvedli kakršno koli domnevno povišanje cene zaradi povečanih stroškov proizvodnje končnih doziranih oblik.

(256)

V odgovor na to trditev se opozarja, da nobena potrošniška organizacija ni predložila pripomb v teku preiskave. Poleg tega so potrošniki Skupnosti večinoma zdravstveno zavarovani. Na voljo ni nikakršnih utemeljenih podatkov o tem, da bi domnevno povečanje cene določenih formulacij antibiotikov lahko kakor koli negativno vplivalo na premije zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega ni jasno, do katere mere proizvajalci določenih formulacij antibiotikov, tj. uporabniki, lahko povečujejo stroške. V teh okoliščinah ni mogoče ugotoviti negativnih posledic za potrošnike Skupnosti, ki bi bile prevladujočega pomena.

(257)

Po preučitvi različnih interesov se iz perspektive interesa celotne Skupnosti šteje, da noben interes ne odtehta interesa industrije Skupnosti za ohranitev ukrepov. Lahko se pričakuje, da bodo učinki nadaljevanja ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da izboljša dobičkonosnost do ustrezne stopnje in nadaljuje s programom vlaganja v okviru Skupnosti s posledičnimi pozitivnimi učinki na zaposlovanje in konkurenčnost. Po drugi strani, na osnovi dostopnih podatkov, pa ni mogoče zaznati nasprotujočih si interesov drugih zainteresiranih strank Skupnosti (to so uvozniki/trgovci, nabavni dobavitelji, uporabniki in potrošniki), ki bi bili prevladujočega pomena.

(258)

Glede na ugotovljene zaključke glede nadaljevanja subvencioniranja, škode in interesa Skupnosti, se šteje za primerno, da se ohrani izravnalne ukrepe na uvoz zadevnega izdelka iz Indije. Pri določanju stopnje teh ukrepov se je upoštevalo stopnje subvencioniranja, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in višino dajatve, ki je potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(259)

Potrebno zvišanje cene za odpravo škode je bilo ugotovljeno za vsako podjetje s primerjavo tehtanega povprečja uvozne cene zadevnega izdelka z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti. Razlika v ceni je izražena kot odstotek uvozne cene CIF.

(260)

Neškodljiva cena je bila ugotovljena z uporabo tehtanega povprečja stroškov proizvodnje industrije Skupnosti skupaj z 10 % stopnjo dobička. Ta stopnja dobička, ki je za tretjino nižja od stopnje dobička, uporabljene v prvotni preiskavi (glej uvodno izjavo (205) zgoraj), odraža dosegljivo stopnjo dobička za podobne skupine izdelkov industrije Skupnosti, ki niso izpostavljeni nepošteni konkurenci. Zaradi povečane konkurence se je ta stopnja dobička štela za ustrezen in smiseln minimum, namesto 15 % stopnje dobička, določene v prvotni preiskavi. Taka stopnja dobička bi industriji Skupnosti omogočila nadaljnje vlaganje v raziskave in razvoj, da ostane konkurenčna.

(261)

V odsotnosti posebnih okoliščin se je za primerno štela uvedba standardne vrste dajatve, tj. ad valorem.

(262)

Glede višine dajatve je bila v primeru štirih sodelujočih izvoznikov stopnja subvencioniranja višja od stopnje odprave škode. Tako se je v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe za te štiri uvoznike za primerno štela nižja dajatev, ki odraža stopnjo odprave škode, da se odpravi ta škoda industrije Skupnosti. Stopnja dajatve, ki se uporabljajo za uvoz teh izvoznikov, morajo biti med 17,3 % in 30,3 %. Pri ostalih treh izvoznikih je bila stopnja odprave škode višja od stopenj subvencij, tako da ukrepi glede teh podjetij temeljijo na slednji. Stopnje dajatve, ki jih za uvoz uporabljajo ti izvozniki, mora biti med 25,3 % in 32 %. Glede na dejstvo, da je bila stopnja sodelovanja indijskih izvoznikov visoka (več kot 80 %), je stopnja dajatve za vsa ostala podjetja določena s stopnjo podjetja z najvišjo posamezno stopnjo dajatve, tj. 32 %.

(263)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev za podjetja, določene v tej uredbi, odražajo stanje, kot je bilo ugotovljeno med pregledom glede na sodelujoče izvoznike. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelala ta podjetja. Uvozi zadevnega izdelka, ki ga je izdelalo drugo podjetje, ki ni izrecno omenjeno v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, ne morejo uporabljati teh stopenj dajatev in zanje velja stopnja, ki velja za „vsa ostala podjetja“.

(264)

Vse zahteve za uporabo teh individualnih stopenj dajatve (npr. po spremembi imena subjekta ali vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovijo na Komisijo (10) z vsemi ustreznimi podatki, zlasti glede vsake spremembe dejavnosti podjetja, povezane s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, npr. na spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih obratov. Če je to potrebno, bo po posvetu s svetovalnim odborom ta uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama podjetij, ki uporabljajo individualne stopnje dajatve –

—

17,3 % za KDL Biotech Ltd., Bombaj (dodatna oznaka TARIC: A580),

—

28,1 % za Nectar Lifesciences Ltd., Čandigar (dodatna oznaka TARIC: A581),

—

25,3 % za Nestor Pharmaceuticals Ltd., New Delhi (dodatna oznaka TARIC: A582),

—

30,3 % za Ranbaxy Laboratories Ltd., New Delhi (dodatna oznaka TARIC: 8221),

—

28,1 % za Torrent Gujarat Biotech Ltd., Ahmedabad (dodatna oznaka TARIC: A583),

—

28,1 % za Surya Pharmaceuticals Ltd., Čandigar (dodatna oznaka TARIC: A584),

—

32 % za vsa ostala podjetja (dodatna oznaka TARIC: 8900).