(1)

6. marca 2004 je Komisija na podlagi uredb Sveta 3285/94 (2) in 519/94 (3) sprožila zaščitno preiskavo v zvezi z uvozom gojenega lososa. Komisija je 5. februarja 2005 z Uredbo (ES) št. 206/2005 (4) uvedla dokončne zaščitne ukrepe v obliki tarifnih kvot, povezanih z minimalno ceno za uvoz. Dokončni zaščitni ukrepi veljajo od 6. februarja 2005 in bodo med izvajanjem postopno liberalizirani. Komisija je dne 23. aprila 2005 razveljavila Uredbo Komisije (ES) št. 206/2005 in jo nadomestila z Uredbo Komisije (ES) št. 627/2005 (5).

(2)

Vzporedno z zaščitno preiskavo je Skupina proizvajalcev lososa v EU („pritožnik“), ki predstavlja večji del proizvodnje gojenega lososa v Skupnosti, 8. septembra 2004 vložila pritožbo v zvezi z uvozom gojenega lososa s poreklom iz Norveške.

(3)

Ta pritožba je vsebovala dokaz dampinga za navedeni proizvod in materialno škodo, ki je bila posledica tega, kar se je štelo kot zadosten razlog, da se upraviči odprtje postopka.

(4)

z objavo obvestila o začetku se je 23. oktobra 2004 postopek odprl (6).

(5)

Preiskava dampinga in povzročene škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na trende, pomembne za oceno škode, je Komisija analizirala podatke iz obdobja od 1. januarja 2001 do 30. septembra 2004 („obravnavano obdobje“). Obdobje, uporabljeno za ugotovitve o nelojalnem nižanju cen, nelojalnem nižanju ciljnih cen in odpravi škode, je prej navedeno OP.

(6)

Komisija je o odprtju postopka uradno obvestila pritožnika, norveške proizvajalce, trgovce, uvoznike, ponudnike in uporabnike, pa tudi združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike Norveške. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja mnenja in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(7)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. V ta namen je Komisija vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim izvoznikom, ki so se javili v rokih, določenih v obvestilu o začetku, poslala vprašalnike. Pri tem so s Komisijo sodelovale naslednje zainteresirane stranke, ki so izrazile svoja mnenja: 102 norveška izvoznika in trgovca; 24 proizvajalcev Skupnosti; eno združenje proizvajalcev Skupnosti; 15 uvoznikov, uporabnikov in predelovalcev; štiri združenja uporabnikov; eno združenje potrošnikov in dva dobavitelja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v naslednjih podjetjih:

(8)

Vse zainteresirane stranke, ki so zaprosile za zaslišanje in so za to navedle posebne razloge, so to možnost dobile.

(9)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da je bila zaradi očitnega velikega števila izvoznikov zadevnega proizvoda na Norveškem in velikega števila proizvajalcev proizvoda v Skupnosti v tej preiskavi predvidena uporaba tehnik vzorčenja.

(10)

Zadevni proizvod je gojeni (razen divji) losos, filetiran, svež, hlajen, zamrznjen ali ne. Opredelitev ne zajema drugih podobnih proizvodov gojenih rib, kot so na primer velika (losos) postrv, biomasa (živi losos) kot tudi divji losos in dalje predelani tipi, kot na primer dimljeni losos.

(11)

Proizvod je sedaj razvrščen znotraj oznak KN ex 0302 12 00 , ex 0303 11 00 , ex 0303 19 00 , ex 0303 22 00 , ex 0304 10 13 in ex 0304 20 13 , ki ustrezajo različnim predstavitvam proizvoda (sveža ali hlajena riba, sveži ali hlajeni fileti, zamrznjena riba in zamrznjeni fileti). Na podlagi fizikalnih značilnosti, proizvodnega postopka in zamenljivosti proizvoda z vidika potrošnika je bilo ugotovljeno, da vsi gojeni lososi predstavljajo en sam proizvod. Različne predstavitve imajo vse isto končno uporabo in jih je mogoče med seboj takoj zamenjati. Zato se jih v okviru tega postopka šteje za en sam proizvod.

(12)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne značilnosti gojenega lososa, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, gojenega lososa, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Norveške, ter gojenega lososa, ki se uvozi v Skupnost iz Norveške, enake in imajo enako uporabo.

(13)

Pri tem določanju so bile upoštevane zlasti naslednje ugotovitve:

(14)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da imata zadevni proizvod in gojeni losos, proizveden in prodan na domačem trgu na Norveškem, kot tudi gojeni losos, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala v Skupnosti, enake osnovne fizikalne značilnosti in uporabe ter se zato štejeta kot podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Čeprav je večina norveških proizvajalcev gojenega lososa prodajala zadevni proizvod v Skupnosti prek trgovcev, je bilo mogoče oceniti damping na ravni proizvajalcev. Pravzaprav je bilo na podlagi sprememb v strukturi norveške industrije lososa ugotovljeno, da je večina norveških proizvajalcev gojenega lososa zadevni proizvod prodajala bodisi neposredno v EU bodisi so lahko identificirali prodajo preko nepovezanih trgovcev in namenjeno za trg EU. Zato je bilo mogoče na ravni proizvajalcev priti tako do normalne vrednosti kot tudi do izvozne cene.

(16)

Oddelek 5.1(a) obvestila o začetku je pokazal, da se lahko Komisija odloči, da bo uporabila vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. V odzivu na zahtevo v skladu z oddelkom 5.1 (a)(i) obvestila o začetku sta 102 podjetji zagotovili zahtevane informacije v določenem roku. Od teh je bilo 38 proizvajalcev gojenega lososa, ki so zadevni proizvod v EU tudi izvažali (proizvajalci izvozniki). Prodaja je potekala bodisi neposredno bodisi preko nepovezanih trgovcev.

(17)

Zaradi velikega števila vpletenih podjetij je bilo odločeno, da se bo izkoristilo določbe o vzorčenju, in zato je bil v posvetovanju z norveškimi organi izbran vzorec podjetij z največjim obsegom izvoza v ES. Pojavilo se je nekaj vprašanj, ki jih z norveškimi organi ni bilo mogoče rešiti, zlasti o izključitvi nekaterih izvoznikov z razmeroma nizkim obsegom izvoza zadevnega proizvoda v ES iz vzorca. Zahteve norveških organov bi pomenile, da se ne bi upoštevalo načelo za izbiro vzorca, torej vključitev toliko podjetij z največjim mogočim reprezentativnim obsegom izvoza, ki bi jih bilo mogoče razumno preiskati v razpoložljivem času. Zato teh trditev ni bilo mogoče sprejeti. Vzorec zajema deset največjih norveških proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo skoraj 80 % obsega izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Skupnost.

(18)

Po preveritvi za dve podjetji, vključeni v vzorec, na podlagi predloženih informacij ni bilo mogoče zaključiti, da so bili gojeni lososi prodani po tržni ceni med neodvisnimi strankami. V teh okoliščinah se začasno sklene, da tem podjetjem, dokler ta ne zagotovijo informacij, ne bi smeli dati individualne stopnje dampinga, ampak bi jim bilo treba dodeliti tehtano povprečno stopnjo tistih podjetij, za katera se lahko določi individualna stopnja. Vendar je treba opozoriti, da bo Komisija nadaljevala preiskavo te zadeve na končni stopnji postopka ter da se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe vrne k uporabi razpoložljivih dejstev, če zadevna podjetja ne bodo zagotovila potrebnih informacij.

(19)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika, vključenega v vzorec, najprej ugotovila, ali je njegova skupna prodaja gojenega lososa na domačem trgu reprezentativna v primerjavi z njegovo celotno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se prodaja na domačem trgu obravnava kot reprezentativna, kadar je celoten obseg prodaje na domačem trgu vsakega proizvajalca izvoznika zajemal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(20)

Za proizvajalce izvoznike, ki imajo celotno reprezentativno prodajo na domačem trgu, je Komisija posledično identificirala tipe gojenega lososa, prodanega na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive s tipi prodanimi za izvoz v Skupnost.

(21)

Za vsakega od teh tipov je bilo ugotovljeno, ali je bila prodaja na domačem trgu dovolj reprezentativna za uporabo člena 2(2) osnovne uredbe. Prodaja določenega tipa na domačem trgu je bila obravnavana kot dovolj reprezentativna, kadar je celoten obseg prodaje tega tipa na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljivega tipa, ki je bil izvožen v Skupnost.

(22)

Prav tako je bila izvedena preiskava o tem, ali je mogoče prodajo vsakega tipa zadevnega proizvoda na domačem trgu, ki je bil prodan na domačem trgu v reprezentativnih količinah, obravnavati kot prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevnega tipa neodvisnim kupcem.

(23)

V primerih, kjer je obseg prodaje tipa gojenega lososa, prodanega po neto prodajnih cenah, ki so enake ali nad stroški proizvodnje, predstavljale več kot 80 % celotnega obsega prodaje tega tipa, ter kjer je bila tehtana povprečna cena tega tipa enaka ali nad njegovimi stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen vseh prodaj tega tipa na domačem trgu v obdobju preiskave, ne glede na to, ali so bile te prodaje dobičkonosne ali ne.

(24)

Kjer je obseg dobičkonosne prodaje tipa gojenega lososa predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje tega tipa oziroma kjer je bila tehtana povprečna cena tega tipa pod njegovimi stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot ponderirano povprečje dobičkonosnih prodaj samo tega tipa, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje tega tipa.

(25)

Nazadnje, kjer je količina dobičkonosnih prodaj katerega koli tipa gojenega lososa predstavljala manj kot 10 % celotnega obsega prodaje tega tipa, se je štelo, da je bil ta določen tip prodan v nezadostnih količinah po domači ceni, da bi bilo mogoče zagotoviti ustrezno podlago za ugotovitev normalne vrednosti.

(26)

Kadar koli domače cene določenega tipa, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti, je bila uporabljena računsko določena normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost računsko določena tako, da se je proizvodnim stroškom vsakega izvoznika izvoženih tipov, prilagojenim, kjer je to potrebno, dodal razumni znesek prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (PSA) ter razumna stopnja dobička. V ta namen je Komisija preučila, ali so nastali stroški PSA in dobiček, ki ga je ustvaril vsak od zadevnih proizvajalcev izvoznikov na domačem trgu, predstavljali zanesljive podatke.

(27)

Dejanska stopnja dobička na domačem trgu je bila šteta za zanesljivo, kadar je bilo mogoče celoten obseg prodaje zadevnega podjetja na domačem trgu obravnavati kot reprezentativen v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost. Za podjetja s celotno reprezentativno prodajo je bila stopnja dobička določena na podlagi prodaje tistih tipov na domačem trgu, ki so bili prodani v običajnem poteku trgovanja. Za to je bila uporabljena metodologija iz uvodnih izjav od (22) do (25).

(28)

Kjer ta merila niso bila izpolnjena, je Komisija nato razmislila, ali bi bilo mogoče uporabiti tehtano povprečje stopnje dobička drugih podjetij z reprezentativnimi prodajami v običajnem poteku trgovanja na Norveškem, oziroma dejanske količine, ki v običajnem poteku trgovanja veljajo za proizvodnjo in prodajo iste splošne kategorije proizvodov zadevnega podjetja na njegovem domačem trgu. Nazadnje, kjer nobeden od teh pristopov ni bil mogoč, je bila stopnja dobička na domačem trgu določena v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(29)

Pet podjetij je imelo celotno reprezentativno prodajo, vendar je bilo ugotovljeno, da so bili samo pri enem podjetju določeni tipi zadevnega proizvoda, ki so bili tudi izvoženi, prodani na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja. Za druge tipe gojenega lososa, ki so jih izvozila ta podjetja, je bilo treba normalno vrednost računsko določiti na podlagi metodologije iz uvodne izjave (26). Za tri podjetja je bilo ugotovljeno, da nimajo celotnih reprezentativnih prodaj gojenega lososa na domačem trgu. Zato je bilo treba za vse tipe zadevnega proizvoda, ki so jih proizvedla ta podjetja, računsko določiti normalno vrednost na podlagi metodologije iz uvodne izjave (26).

(30)

Kot je navedeno v izjavi (28) v zvezi s stopnjo dobička na domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da je samo en proizvajalec izvoznik prodajal gojenega lososa na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja. Ker to ni bilo obravnavano kot dovolj reprezentativno, je bil v skladu s pristopom iz izjave (28) začasno sprejet 8-odstotni dobiček na promet na domačem trgu. Takšna stopnja dobička je bila obravnavana kot minimalna raven, ki je dosegljiva za donosno industrijo. Poleg tega je treba opozoriti, da je bil uporabljen domači dobiček v enakem vrstnem redu kakor dobiček, ki ga je doseglo podjetje, ki je na domačem trgu prodajalo v običajnem poteku trgovanja. Zdi se, da je zaradi pomembnih vlaganj v smislu časa in virov, ki se zahtevajo za gojenje lososa, ki ima triletno dobo rasti od dveletnega lososa do ribe, primerne za spravilo, ta stopnja dobička absolutni minimum. Komisija bo še naprej obravnavala vprašanje domačega dobička z vidika tega bremena vlaganja, v povezavi z ravnijo sedanjih obrestnih mer na Norveškem, in lahko na določeni stopnji spremeni svojo odločitev.

(31)

Za določitev razumnega zneska za stroške PSA je Komisija menila, da bi lahko na tej stopnji začasno uporabili informacije, značilne za posamezno podjetje, ki so jih zagotovili proizvajalci izvozniki. Vendar je treba opozoriti, da je treba pojasniti in nato preveriti številna vprašanja, od katerih je odvisna primernost tega pristopa. Komisija bo nadaljevala preiskavo tega vprašanja in se lahko na določeni stopnji odloči, da bo svoj pristop spremenila.

(32)

V vseh primerih, v katerih je bil zadevni proizvod izvožen v Skupnost preko prodaje neodvisnim kupcem, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe in sicer na podlagi dejansko plačane oziroma plačljive izvozne cene.

(33)

Kjer je šlo za prodajo preko povezanega uvoznika v Skupnosti, je bila izvozna cena računsko določena na podlagi cen nadaljnje prodaje uvoznika neodvisnim kupcem. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile narejene prilagoditve za vse nastale stroške med uvozom in nadaljnjo prodajo, ki jih je imelo povezano podjetje, vključno s stroški PSA, ter razumno 5-odstotno stopnjo dobička na promet.

(34)

Kjer je šlo za prodajo prek povezanega trgovca na Norveškem, je bila izvozna cena računsko določena na podlagi cene nadaljnje prodaje, ki jo je plačal prvi neodvisni kupec v Skupnosti.

(35)

Primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen je bila narejena na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe zaradi primernega upoštevanja razlik, ki so vplivale na primerljivost cen, opravljene prilagoditve. V vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno kot razumno, točno in kjer so to podprli preverjeni dokazi, so bile odobrene ustrezne prilagoditve v zvezi s prevozom in zavarovanjem, posojili, provizijo, bančnimi stroški, embaliranjem, carinami in popusti. V skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe so bile prilagoditve narejene tudi tam, kjer je prodaja potekala preko povezanih podjetij iz Norveške.

(36)

Za osem proizvajalcev izvoznikov, ki so bili vključeni v vzorec, je bilo mogoče izračunati individualno stopnjo dampinga. Za ta podjetja se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega proizvoda, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustreznega tipa zadevnega proizvoda, kot je navedeno v členu 2(11) osnovne uredbe. Kjer so proizvajalci izvozniki povezani, je bila v skladu s politiko Skupnosti za povezane proizvajalce izvoznike začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, izračunana kot tehtano povprečje stopenj dampinga povezanih podjetij. Takšna okoliščina je nastala pri dveh podjetjih v tej preiskavi.

(37)

Drugima dvema proizvajalcema izvoznikoma, za katera ni bilo mogoče določiti izračuna individualne stopnje dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi (17), je bila tudi dodeljena začasna stopnja dampinga na ravni tehtanega povprečja individualnih stopenj dampinga, ki so bile začasno določene za stranke v vzorcu.

(38)

Podjetjem, ki so sodelovala, vendar niso bila izbrana v vzorec, in ki niso povezana z nobenim od podjetij, vključenih v vzorec, je bila dodeljena začasna stopnja dampinga na ravni tehtanega povprečja individualnih stopenj dampinga, ki so bile začasno določene za stranke v vzorcu, tj. 25,1 %.

(39)

Podjetjem, ki so sodelovala, vendar niso bila izbrana v vzorec, in ki so povezana s katerim od podjetij, vključenih v vzorec, je bila začasno dodeljena stopnja dampinga na enaki ravni kot tista, ki je bila dodeljena vzorčenemu podjetju, s katerim so povezana.

(40)

Da bi izračunali preostalo stopnjo dampinga, tj. stopnjo dampinga za izvoznike na Norveškem, ki niso sodelovali ali se niso javili, je Komisija najprej določila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnim uvozom zadevnega proizvoda, s poreklom na Norveškem in izračunanim na podlagi Eurostata ter dejansko prejetimi podatki od proizvajalcev izvoznikov na Norveškem, ki so pokazali pripravljenost, da se vključijo v vzorec. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja sodelovanja velika, tj. skoraj 80 % celotnega norveškega izvoza gojenega lososa v Skupnost.

(41)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo sklenjeno, da ta podjetja niso dampinško izvažala na nižji ravni od katerega koli podjetja, vključenega v vzorec. Preostala stopnja dampinga je bila posledično določena na ravni najvišje individualne stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoče podjetje. Na tej podlagi je bila preostala stopnja dampinga začasno določena pri 44 % cene CIF na meji Skupnosti.

(42)

Na tej podlagi so začasne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF na meji Skupnosti, brez dajatev, naslednje:

(43)

Med obdobjem preiskave so gojenega lososa v Skupnosti predelovali:

(44)

Več drugih proizvajalcev, povezanih z norveškimi izvozniki oziroma uvozniki, se je javilo in zaprosilo, da naj jih vključijo v opredelitev proizvodnje Skupnosti. Opredelili so se tudi kot industrija Skupnosti. Vendar je bil ta zahtevek zavrnjen na podlagi določb člena 4(1) osnovne uredbe. Zlasti je bilo ugotovljeno, da bi lahko odnos med temi povezanimi proizvajalci in izvozniki oziroma uvozniki dampinškega proizvoda povzročil, da bi se zadevni proizvajalci obnašali drugače kakor nepovezani proizvajalci. Posledično proizvodnja teh drugih proizvajalcev ni bila upoštevana pri izračunu proizvodnje Skupnosti.

(45)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Skupnosti, ki so se pritožili, proizvedli približno 20 000 ton lososa med obdobjem preiskave. To predstavlja približno 90 % ocenjene celotne proizvodnje zadevnega proizvoda v Skupnosti. To predstavlja večji delež proizvodnje Skupnosti. Za proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, zato velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(46)

Zaradi velikega števila proizvajalcev gojenega lososa v Skupnosti je bila za ocenjevanje škode v obvestilu o začetku predvidena uporaba tehnike vzorčenja. Izbira vzorca proizvajalcev Skupnosti je v skladu s členom 17 osnovne uredbe temeljila na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, ki ga je v razpoložljivem času mogoče razumno preiskati.

(47)

Na podlagi informacij, predloženih Komisiji, je bilo prvotno šest proizvajalcev v Skupnosti, navedenih v uvodni izjavi (7), izbranih v vzorec in zaprošenih, da odgovorijo na vprašalnik. V teh podjetij so bila izvedena preverjanja. Preiskava je pokazala, da podjetje Celtic Atlantic Salmon Ltd ni proizvajalo gojenega lososa znotraj celotnega obravnavanega obdobja in zato ni bilo sposobno zagotoviti vseh podatkov in informacij, zahtevanih v vprašalniku. Podjetje Celtic Atlantic Salmon Ltd je bilo ustanovljeno januarja 2004, potem ko je kupilo določeno premoženje podjetja za proizvodnjo lososa, ki je bilo v postopku prisilne poravnave, in je lahko zagotovilo podatke samo o obdobju preiskave. Posledično so bili kazalniki škode, o katerih bo govor spodaj, začenši z uvodno izjavo (63), določeni na podlagi preverjenih informacij, ki jih je zagotovilo drugih pet podjetij, navedenih v zgornji izjavi (7). Vendar so bili podatki podjetja Celtic Atlantic Salmon Ltd uporabljeni za izračun nelojalnega znižanja cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(48)

Akumulirana proizvodnja petih proizvajalcev Skupnosti, ki so bili izbrani v vzorec in ki so v celoti sodelovali v preiskavi, je znašala približno 8 300 ton med obdobjem preiskave oziroma približno 37 % ocenjene celotne proizvodnje gojenega lososa v Skupnosti.

(49)

Analiza škode temelji na (a) kazalnikih škode poslovanja, kot so prodajne cene, donosnost, donos od naložb, denarni tok, naložbe, sposobnost zbiranja kapitala in dvigovanja plač, ki so bili določeni na podlagi informacij, preverjenih na ravni vzorca, ter (b) drugih kazalnikih škode, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost in višina stopnje dampinga, ki so bili določeni na podlagi podatkov, zbranih na ravni industrije Skupnosti kot celote.

(50)

Med obravnavanim obdobjem se je poraba Skupnosti razvijala na naslednji način:

Tabela 1:

Poraba Skupnosti

(51)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi celotne proizvodnje vseh proizvajalcev v Skupnosti, povečane za uvoz iz vseh tretjih držav in zmanjšane za izvoz Evropske skupnosti. Proizvodnja vseh proizvajalcev iz Skupnosti je bila določena na podlagi podatkov, ki so jih zagotovile države, v katerih poteka proizvodnja, tj. Irska, Združeno kraljestvo in Francija. Uvozne in izvozne količine so bile pridobljene od Eurostata.

(52)

Treba je opozoriti, da je obsežno gojenje gojenega lososa v Skupnosti omejeno na Združeno kraljestvo (Škotska) in Irsko. Narejene so bile nekatere prilagoditve za spremembo neto teže, kot jo je sporočil Eurostat, v skupni ulov oziroma „ekvivalent cele ribe“ (whole fish equivalents – WFE) (7), saj je običajno, da se primerjava v industriji opravi na podlagi WFE. Zato, razen če ni bilo določeno drugače, so bili podatki za sveži, hlajeni in zamrznjeni losos brez filetov ter za sveže, hlajene in zamrznjene lososove filete, odvisno od predstavitve lososa, deljeni s pretvorbenimi faktorji 0,90 oziroma 0,65, torej pretvorbenimi faktorji, ki jih je industrija za predelavo lososa splošno sprejela.

(53)

Zgornja tabela kaže, da je med letoma 2001 in 2003 poraba narasla za 16 %. V obdobju preiskave je ostala poraba skoraj na enaki ravni kot leta 2003, z rahlim znižanjem za 0,5 %. V celoti je poraba v obravnavanem obdobju narasla za 15 %.

(54)

Med obravnavanim obdobjem se je obseg uvoza iz Norveške, pridobljen na podlagi podatkov Eurostata z uporabo metodologije iz uvodne izjave (52), razvijal na naslednji način:

Tabela 2:

Obseg zadevnega uvoza

(55)

Zgornja tabela kaže, da je obseg uvoza gojenega lososa iz Norveške med obravnavanim obdobjem narasel za 35 %. Uvoz se je med letoma 2001 in 2003 povečal za 31 % ter je med letom 2003 in obravnavanim obdobjem narasel še za 3 %. Z drugimi besedami, medtem ko se je poraba med obravnavanim obdobjem povečala za skoraj 80 000 ton, so norveški izvozniki povečali svojo prodajo na trgu Skupnosti za 93 000 ton, kar je več kot celotno povečanje porabe.

(56)

Tržni delež proizvajalcev izvoznikov na Norveškem se je razvijal, kot je prikazano spodaj:

Tabela 3:

Tržni delež zadevnega uvoza iz Norveške

(57)

Kakor je bilo pri uvozu, je med obravnavanim obdobjem tržni delež Norveške stalno naraščal. V celoti se je tržni delež na podlagi obsega uvoza v obravnavanem obdobju povečal za 17 % oziroma 8,6 odstotne točke. Med letom 2002 in obdobjem preiskave se je tržni delež povečal za 6,1 odstotne točke.

(58)

Gibanje cen dampinškega uvoza iz Norveške, prodanega na trgu Skupnosti, je prikazano spodaj:

Tabela 4:

Povprečna cena dampinškega uvoza z Norveške (EUR/kg)

(59)

Med obravnavanim obdobjem se je povprečna cena dampinškega uvoza znižala za 16 %. Zgornja tabela prav tako kaže, da sta padec cen, ki so se hitro znižale leta 2003, in nenaden porast dampinškega uvoza na trg Skupnosti, kar kaže uvodna izjava (55), zagotovo časovno sovpadala.

(60)

Za izračun stopnje nelojalnega nižanja cen med obravnavanim obdobjem so bile tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti primerjane s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z Norveške. Ta primerjava je bila narejena za primerljive tipe gojenega lososa in v isti fazi trgovine, in sicer za prodajo prvemu neodvisnemu kupcu. Primerjava je bila narejena po odbitku rabatov in popustov, cene uvoza pa so bile CIF na mejah Skupnosti, prilagojene carinam.

(61)

Cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so bile vzete na ravni franko tovarna, tj. brez transportnih stroškov in na stopnjah trgovanja, ki so se štele za primerljive s stopnjami zadevnega uvoza. Za tiste vzorčene proizvajalce industrije Skupnosti, ki so svoje ribe prodajali na vhodnih vratih kmetije z odbitkom provizije, ki se plača predelovalni tovarni, je bilo narejeno prilagajanje navzgor, da bi izražalo stroške predelave in embaliranja, da bi bila tako omogočena primerljivost njihovih cen s cenami drugih proizvajalcev v vzorcu. Ta prilagoditev je bila narejena na podlagi stroškov, ki so jih za te dejavnosti imeli drugi proizvajalci v vzorcu, ali na podlagi dejanske provizije, ki je bila plačana predelovalnemu obratu.

(62)

Rezultati primerjave na podlagi razmerja med tehtanima povprečjema so pokazali, da so bili med obdobjem preiskave zadevni proizvodi, s poreklom iz Norveške, prodani v Skupnosti po cenah, ki so za približno 15 % nelojalno znižale cene industrije Skupnosti, če jih izrazimo kot odstotek zadnjih.

(63)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem.

(64)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti kot celote so se razvijale na naslednji način:

Tabela 5:

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(65)

Proizvodnja industrije Skupnosti je prvič narasla za 14 % med letoma 2001 in 2002. Posledično se je znižala za 6 %, vendar se je ponovno zvišala za 5 % v obravnavanem obdobju, čeprav je ostala pod ravnijo iz leta 2002. Kot kaže zgornja tabela, je proizvodnja med obravnavanim obdobjem v celoti narasla za 13 %.

(66)

Med obravnavanim obdobjem je proizvodna zmogljivost narasla za 18 %. Glavni porast je bil leta 2003 (+ 13 %). Treba je opozoriti, da je proizvodnja gojenega lososa v Evropski skupnosti učinkovito omejena z vladnimi dovoljenji, ki določajo največjo količino živih rib, ki jih je dovoljeno imeti v vodi kjer koli in kadar koli. Dani podatki o zmogljivostih so teoretična zmogljivost, ki temelji na celotni odobreni količini, ter ne fizična zmogljivost kletk in drugega proizvodnega materiala za skladiščenje rib, ki jih upravlja industrija Skupnosti. Zato se šteje, da podatki o zmogljivosti v analizi niso zelo smiselni.

(67)

Izkoriščenost zmogljivosti se je prvič povečala za 13 % med letoma 2001 in 2002, vendar se je leta 2003 zmanjšala za približno 18 % in ostala bolj ali manj stabilna v obravnavanem obdobju.

(68)

Treba je opozoriti, da industrija Skupnosti gojenega lososa skoraj ne skladišči, ampak ga takoj po spravljanju proda industrijam v proizvodni verigi za njo. Zato se ocenjevanje zalog ne zdi pomemben dejavnik pri preučevanju gospodarskega položaja industrije Skupnosti.

(69)

Spodnji podatki predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim kupcem na trgu Skupnosti.

Tabela 6:

Obseg prodaje, tržni deleži, povprečne prodajne cene na enoto v ES

(70)

Med letom 2001 in obravnavanim obdobjem je obseg prodaje industrije Skupnosti narasel za 13 %. Z drugimi besedami, industrija Skupnosti je povečala svoj obseg prodaje za 2 300 ton. To izvedbo bi bilo treba obravnavati tudi z vidika povečanja porabe Skupnosti, ki je v enakem obdobju znašala 80 000 ton.

(71)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem v celoti znižal (– 1 %). Prvič se je povečal med letoma 2001 in 2002, nato se je leta 2003 močno zmanjšal in v obdobju preiskave ponovno narasel ter ostal rahlo pod tržnim deležem iz leta 2001. Glede na majhen tržni delež industrije Skupnosti je treba opozoriti, da vsaka izguba, celo zelo majhna, močno vpliva na industrijo Skupnosti.

(72)

V obdobju od leta 2001 do obdobja preiskave so se povprečne prodajne cene industrije Skupnosti znižale za 6 %. Največje znižanje je bilo med letoma 2002 in 2003 (- 13 %), medtem ko so se med letom 2003 in obdobjem preiskave cene nekoliko dvignile (+ 9 %).

(73)

Med obravnavanim obdobjem je poraba Skupnosti narasla za 15 % in industrija Skupnosti je povečala svoj obseg prodaje za 13 %. Vendar so se v enakem obdobju prodajne cene Skupnosti (– 6 %) kot tudi tržni delež (– 1 %) znižali. Hkrati se je uvoz iz Norveške povečal za približno 35 %, povečanje tržnega deleža poceni dampinškega uvoza pa je znašalo celo 8,6 odstotne točke. To je pomenilo, da industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju ni v celoti sodelovala pri rasti trga.

(74)

Donosnost na prodajo v ES pomeni dobiček, ustvarjen s prodajo gojenega lososa na trgu Skupnosti. V skladu s členom 3(8) temeljne uredbe je bilo donos na skupna sredstva in denarni tok mogoče meriti samo na ravni najožje skupine proizvodov, ki je vključevala podobne proizvode. V tem okviru bi bilo treba opozoriti, da je gojeni losos predstavljal več kot 95 % gospodarske dejavnosti vzorčene industrije Skupnosti.

(75)

Poleg tega je bil donos od naložb izračunan na podlagi donosa na skupna sredstva glede na to, da podjetja, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, delujejo predvsem, če ne izključno, v proizvodnji in prodaji zadevnega proizvoda. Za namen te preiskave je donos od naložb izražen kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti naložb.

Tabela 7:

Donosnost, donos od naložb in denarni tok

(76)

V letu 2001 je znašala donosnost industrije Skupnosti 7,2 %. Med letoma 2001 in 2002 je bila donosnost negativna, saj se je zmanjšala za 10,1 odstotne točke. Od te časovne točke naprej je industrija Skupnosti poslovala z izgubo. Treba je opozoriti, da se je položaj med letoma 2002 in 2003 še poslabšal, saj je znašala izguba 6,2 % (oziroma 3,3 odstotne točke). Trajno povpraševanje po lososu med obdobjem preiskave je industriji Skupnosti omogočilo, da je nekoliko povišala prodajne cene in znižala izgubo, ki pa je vendar ostala precejšnja (– 4 %). Od začetka do konca obravnavanega obdobja je bilo zmanjšanje donosnosti celo 11,2 odstotne točke.

(77)

Med obravnavanim obdobjem sta donos od naložb in denarni tok sledila podobnemu trendu kot donosnost.

(78)

Naložbe Skupnosti so se med obravnavanim obdobjem povečale. Najprej so se med letoma 2002 in 2003 zmanjšale ter nato narasle v obdobju preiskave. Do določene mere je mogoče te naložbe razložiti s trajnim povpraševanjem, ki je zaznamovalo obravnavano obdobje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil večji del naložb namenjen ohranitvi obstoječih proizvodnih orodij ali zamenjavi opreme ob koncu njenega življenjskega kroga. Potem si je industrija Skupnosti v zadnjih letih bistveno prizadevala povečati konkurenčnost na tem trgu. S sklepanjem skupnih dogovorov za nakup krme ali z udeležbo pri skupnem trženju in prodaji so bili zaradi povečane konkurence narejeni koraki za izboljšanje njene učinkovitosti in znižanje stroškov. Nazadnje je šla tudi industrija Skupnosti skozi proces konsolidacije. Prišlo je do bistvenih sprememb v strukturi industrije gojenja lososa v Skupnosti, in sicer je prišlo do trenda v smeri manjšega števila podjetij. Številni manjši proizvajalci so bodisi opustili dejavnost bodisi razprodali svoje imetje drugim proizvajalcem, ki so vlagali v ta podjetja.

(79)

Med obravnavanim obdobjem je bilo ugotovljeno, da se je začela industrija Skupnosti pri zbiranju kapitala spopadati z več težavami. Sposobnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala bi bilo treba obravnavati tudi glede na gibanje denarnega toka industrije Skupnosti, ki je bil med obdobjem preiskave negativen. Prav tako je jasno, da so izgube, nastale v industriji Skupnosti, ter raven prodajnih cen med obravnavanim obdobjem imele negativno vlogo pri iskanju zunanjih virov financiranja.

(80)

Med letom 2001 in obdobjem preiskave je zaposlenost industrije Skupnosti v celoti narasla za 4 %. Vendar pa se je to povišanje zgodilo med letoma 2001 in 2002 (+ 7 %) ter ga je mogoče razložiti s povečanjem proizvodnje, ki je nastala med obravnavanim obdobjem. Kot kaže zgornja tabela, povečanja zaposlenosti iz leta 2002 ni bilo mogoče ohraniti zaradi položaja na trgu, čemur je sledilo znižanje leta 2003 in v obdobju preiskave.

(81)

Čeprav je zaposlenost rahlo narasla, je industrija Skupnosti med obravnavanim obdobjem povečala svojo produktivnost. Glede na raven proizvodnje in raven zaposlenega osebja je produktivnost med obravnavanim obdobjem narasla za 8 %.

(82)

Med obravnavanim obdobjem so se morale plače znižati za 19 %.

(83)

Treba je opozoriti, da je bil med septembrom 1997 in majem 2003 precejšen del uvoza gojenega lososa, s poreklom iz Norveške, predmet cenovnih zavez v okviru takrat obstoječih protidampinških in protisubvencijskih ukrepov. Industrija Skupnosti je bila leta 2001 dobičkonosna, ker pa so leta 2002 nekateri norveški proizvajalci izvozniki te cenovne zaveze kršili, je to začelo spodkopavati učinkovitost instrumenta in povzročilo padec cen. Sedanja preiskava kaže, da so cene proizvajalcev izvoznikov na Norveškem od leta 2001 padle za 16 %. Cene so se najbolj znižale od leta 2002, ko so kršitve takrat veljavnih cenovnih zavez začele naraščati. V teh okoliščinah velja, da premagovanje posledic preteklega dampinga ni bilo mogoče.

(84)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ki je prav tako pomemben, se glede na obseg in cene zadevnega uvoza ne more šteti za zanemarljivega.

(85)

Preiskava kaže, da je med letom 2001 in obdobjem preiskave uvoz zadevnega proizvoda na trg Skupnosti stalno naraščal (+ 35 %), zlasti med letoma 2002 in 2003. V enakem obdobju so se povprečne cene dampinškega uvoza stalno zniževale za 16 %, se močno znižale med letoma 2002 in 2003 ter od takrat ostale na zelo nizki ravni. Ugotovljeno je bilo, da je tržni delež Norveške v obravnavanem obdobju narasel za 17 % oziroma 8,6 odstotne točke.

(86)

Kar zadeva položaj industrije Skupnosti, preiskava zgornjih kazalnikov kaže, da se je med letom 2001 in obdobjem preiskave ta postopno znižal. Medtem ko so nekateri dejavniki med obravnavanim obdobjem pokazali pozitiven trend (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje), se je večina kazalnikov razvijala negativno (prodajne cene, tržni delež, donosnost, denarni tok, donos od naložb, plače).

(87)

Kar zadeva pozitivni razvoj proizvodnje in obsega prodaje je bilo ugotovljeno, da so ta povečanja industriji Skupnosti v obdobju preiskave omogočila samo ponovno pridobitev izgubljenih tržnih deležev in ohranitev ponovno pridobljenega tržnega deleža. Proizvodna zmogljivost je bila obravnavana, kot da ima omejen pomen, saj so podatki o zmogljivosti teoretični, utemeljeni na celotni odobreni količini in ne na fizičnih zmogljivostih skladiščenja rib. Posledično je izkoriščenost zmogljivosti v tem obdobju padla z 49 % na 47 %, medtem ko se je produktivnost povečala predvsem zaradi večje uporabe avtomatizacije (+ 8 %). Med obravnavanim obdobjem je bil trg Skupnosti zaznamovan s trajnim povpraševanjem, saj je poraba narasla za 15 % oziroma 80 000 ton. Čeprav je industriji Skupnosti uspelo povečati proizvodnjo in obseg prodaje, oba za 13 %, ji je komaj uspelo ohraniti tržni delež. V istem času so norveški izvozniki uspeli povečati svojo prodajo za 93 000 ton in pridobili pomemben tržni delež.

(88)

Poleg tega je industrija Skupnosti povečala svoj obseg prodaje na račun padajočih cen. To je povzročilo padec donosnosti iz pozitivnega v negativno stanje, ki prinaša izgubo (7,2 % leta 2001 v izgubo v višini – 2,9 %, – 6,2 % in – 4 % leta 2002 in 2003 oziroma v obdobju preiskave). Donos od naložb in denarni tok sta sledila podobnemu trendu kot donosnost. Med obravnavanim obdobjem so se zmanjšale tudi plače (– 19 %).

(89)

Upoštevanje vseh teh dejavnikov je pripeljalo do začasnega sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(90)

Za sprejetje začasnega zaključka o tem, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je Komisija najprej v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila vpliv dampinškega uvoza iz zadevne države na položaj te industrije.

(91)

Drugič, Komisija je v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe preučila tudi druge dejavnike, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, da bi tako zagotovila, da škoda, ki so jo povzročili ti dejavniki, ni bila napačno pripisana dampinškemu uvozu. Prav tako so bili analizirani znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko hkrati škodovali industriji Skupnosti, da bi s tem zagotovili, da mogoča škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(92)

Povezava med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom, se pokaže zlasti z naslednjim sovpadajočim razvojem: od leta 2001 do konca obdobja preiskave se je obseg uvoza norveškega gojenega lososa v Skupnost povečal za 35 %, njihov tržni delež pa je narasel na 59,6 %, kar pomeni dobiček 8,6 odstotne točke na škodo industrije Skupnosti. Norveške cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 16 %.

(93)

Ta razvoj norveškega uvoza je sovpadal z velikimi finančnimi izgubami proizvajalcev Skupnosti. Pravzaprav je razvoj uvoza z Norveške sovpadal z večjim padajočim trendom glavnih gospodarskih kazalnikov od leta 2001 do konca obdobja preiskave, ki veljajo za industrijo Skupnosti. Med letom 2002 in obdobjem preiskave, ko so se cene iz Norveške znižale za približno 13 %, so prodajne cene padle za 5 % in izguba tržnega deleža industrije Skupnosti je znašala celo 3 %. Zato je industrija Skupnosti utrpela škodo med obdobjem preiskave in v dveh letih pred tem obdobjem. Kot je splošno sprejeto, da uvoz iz Norveške, zlasti zaradi njegovega velikega obsega, na trgu Skupnosti narekuje cene gojenega lososa, ta položaj kaže, da je bila industrija Skupnosti predmet močnega pritiska cen, ki ga je dampinški uvoz na trg Skupnosti še povečal. Učinki pritiska cen se dalje kažejo v nelojalnem nižanju cen, ki ga izvajajo norveški proizvajalci izvozniki, in v cenah industrije Skupnosti, ki so se med obdobjem preiskave precej znižale.

(94)

Uvoz iz tretjih držav, ki ga ta preiskava ne zadeva, je med obravnavanim obdobjem pokazal naslednji razvoj:

Tabela 11:

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav

(95)

Zgornja tabela kaže obseg uvoza, tržne deleže in povprečno ceno uvoženega gojenega lososa iz vseh držav, razen Norveške, ter tudi individualno za tradicionalne uvoznike, tj. ZDA, Kanado, Čile in Ferske otoke.

(96)

Treba je opozoriti, da uvozna statistika ne razlikuje med gojenim in divjim lososom. Vendar pa je na podlagi med preiskavo zbranih informacij videti, da večji del uvoza iz ZDA in Kanade sestavlja večinoma divji losos, zato ni verjetno, da bi uvoz iz teh dveh držav pomembno vplival na položaj industrije Skupnosti.

(97)

Zgornja tabela kaže tudi, da so bile cene uvoza iz Čila med obravnavanim obdobjem nad ravnijo cen industrije Skupnosti in da so se cene gojenega lososa med drugimi tretjimi državami bistveno razlikovale. Cene uvoza s Ferskih otokov so bile nižje kakor cene, ki so jih zaračunali norveški proizvajalci izvozniki, vendar je treba opozoriti, da se je med obravnavanim obdobjem obseg uvoza iz Čila in s Ferskih otokov znižal za 7 oziroma 8 %.

(98)

Ta razvoj je treba gledati z vidika razvoja porabe in dampinškega uvoza iz Norveške. Kot kaže zgornja uvodna izjava (51), je med obravnavanim obdobjem poraba narasla za 15 %, poraba v obdobju preiskave pa je ostala skoraj na enaki ravni kot leta 2003, z rahlim znižanjem za 0,5 %. Kot kaže uvodna izjava (55), je med obravnavanim obdobjem uvoz z Norveške narasel za približno 35 %, povečanje med letom 2003 in obdobjem preiskave pa je znašalo približno 3,1 %.

(99)

Na podlagi povedanega je bilo zato začasno sklenjeno, da uvoz v Skupnost iz drugih tretjih držav ne more biti odločilni razlog za materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(100)

Poraba gojenega lososa v Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 % in tako v obdobju preiskave dosegla raven skoraj 608 000 ton. Industrija Skupnosti je imela koristi od rasti porabe ter tako povečala proizvodnjo in obseg prodaje. Razvoj porabe se zato ne obravnava kot prispevek k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(101)

Trdilo se je, da je domnevni padec porabe v Združenem kraljestvu škodoval proizvajalcem Skupnosti. Vendar trga Združenega kraljestva ni mogoče ločiti od celotnega trga Skupnosti in od povečane porabe, ugotovljene na trgu Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Znižanje povpraševanja po gojenem lososu znotraj določenega dela Skupnosti, medtem ko celotno povpraševanje narašča, ni mogoče šteti kot razlog za poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da spremembe v vzorcu porabe niso prispevale k materialni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Prav tako je bil pregledan učinek sprememb na ravni izvoza industrije Skupnosti. Izvoz se je povečal za 150 %. Z vidika težkega položaja na trgu Skupnosti je industrija Skupnosti skušala povečati svoj izvoz, ki pa se vseeno ni povečal za več kot približno 2 % njene celotne proizvodnje in prodaje. Zato je bilo začasno sklenjeno, da katera koli sprememba na ravni izvoza ni bila razlog za materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vsekakor se ugotovi, da podatki, ki so povezani z donosnostjo, temeljijo na podatkih, ki so povezani samo s prodajo Skupnosti nepovezanim kupcem v Skupnosti.

(103)

Preverjeno je bilo, ali so drugi proizvajalci v ES, povezani z norveškimi proizvajalci, povzročili škodo industriji Skupnosti. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi (44), ta podjetja niso bila vključena v opredelitev industrije Skupnosti na podlagi člena 4(1) osnovne uredbe.

(104)

Pet proizvajalcev v Skupnosti, povezanih z norveškimi proizvajalci/uvozniki, je predložilo tehten odgovor na vprašalnik. Ti proizvajalci so predstavljali približno 54 % drugih proizvajalcev v Skupnosti, povezanih z norveškimi proizvajalci/uvozniki.

Tabela 13:

Obseg prodaje, tržni delež in povprečne prodajne cene nepovezanim kupcem proizvajalcev v ES, ki so povezani z norveškimi proizvajalci/uvozniki

(105)

Zgornja tabela kaže, da je na podlagi odgovorov na vprašalnik obseg prodaje petih sodelujočih podjetij med obravnavanim obdobjem narasel za 6 % in da je bilo znižanje njihovih cen približno 5-odstotno, kar je na splošno v skladu z razvojem industrije Skupnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je njihov tržni delež med obravnavanim obdobjem zmanjšal za približno eno odstotno točko, kar je prav tako v skladu z razvojem v industriji Skupnosti, ter da so bile njihove prodajne cene nad ravnijo cen norveških proizvajalcev izvoznikov (približno 5 % med obdobjem preiskave). V enakem obdobju so norveški izvozniki uspeli povečati svojo prodajo za 93 000 ton in pridobili tržni delež. Vendar se zdi, da poslabšanje gospodarskega položaja proizvajalcev v ES, ki so bili povezani z norveškimi proizvajalci/uvozniki, ni bilo tako izrazito kot poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti.

(106)

Zato se začasno ugotovi, da proizvajalci v ES, povezani z norveškimi proizvajalci/uvozniki, niso kakor koli bistveno prispevali k materialni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(107)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da bi lahko višja smrtnost rib na Irskem, kakor običajno, ter izbruh bolezni v Združenem kraljestvu in na Irskem v letih 2002 in 2003 povzročila precejšnjo izgubo proizvodnje in zmanjšanje obsega prodaje. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bili ti pojavi omejeni na majhno število kmetij in ne bi mogli močneje vplivati na celotne podatke. Kot je bilo nakazano v uvodnih izjavah (64) in (69), sta se proizvodnja in obseg prodaje industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem povečala. Zato se začasno sklene, da višje stopnje smrtnosti rib, kot običajno, niso bile razlog škodljivih materialnih učinkov.

(108)

Trdilo se je, da ima norveška industrija nižje proizvodne stroške od proizvajalcev Skupnosti ter da sta to in neuspeh proizvajalcev Skupnosti, da bi znižali proizvodne stroške, razloga za povečan uvoz in resno škodo. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da medtem ko Norveška uživa prednosti v zvezi z nekaterimi stroški (npr. zdravila, krma, predpisani stroški v zvezi z okoljem), proizvajalci Skupnosti uživajo prednosti v zvezi z drugimi (npr. dela). V celoti se ugotovi, da, medtem ko pri proizvajalcih Skupnosti nastajajo precejšnje izgube na trenutnem trgu, se enako dogaja z norveškimi proizvajalci, kot med drugim dokazujejo podatki norveške vlade in preiskava dampinga. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da argument, da so bili proizvajalci Skupnosti manj učinkoviti od norveških izvoznikov, ni utemeljen in da to ni mogel biti razlog za škodljiv položaj za industrijo Skupnosti.

(109)

Zainteresirana stranka je trdila, da so predpisane omejitve v Združenem kraljestvu, ki veljajo za nadzor nad okoljem, zdravstvene standarde rib, odobritev biomase, sistem homologacije zdravil in odobritev lokacij, razlog za znižanje konkurenčnosti industrije Skupnosti in razlog za resno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Ni pa bilo predloženega nobenega dokaza v podporo tem argumentom, niti ni bilo pripravljenih nobenih argumentov, niti ni preverjanje podjetij v Združenem kraljestvu dalo kakršnih koli navedb o tem. V teh okoliščinah teh dejavnikov ni mogoče obravnavati kot ustreznih vzročnih dejavnikov za resno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti. Nasprotno je mogoče trditi, da strožji okoljska in sanitarna zakonodaja v Skupnosti povečujeta privlačnost proizvoda z vidika modernih potrošnikov.

(110)

Na podlagi povedanega se začasno sklene, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Ta sklep temelji na dejstvu, da sta močno narasla obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz Norveške, ki sta tudi precej nelojalno znižala cene industrije Skupnosti. Poleg tega obstaja izrazito časovno sovpadanje med močnim povečanjem dampinškega uvoza pri padajočih cenah in poslabšanjem finančnega položaja industrije Skupnosti, kar je pri industriji Skupnosti vodilo v negativen položaj, ki prinaša izgubo.

(111)

Ugotovljeni niso bili nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko bistveno vplivali na položaj industrije Skupnosti. Nastal je tudi začasen sklep, da uvoz v Skupnost iz drugih tretjih držav ne more biti odločilen razlog za materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(112)

V skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, ki bi lahko vodili k sklepu, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ne bi bila v interesu Skupnosti. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, interesov uvoznikov/trgovcev/predelovalcev/uporabnikov in tudi potrošnikov zadevnega proizvoda. Komisija je poslala vprašalnike zlasti industriji Skupnosti, proizvajalcem v ES, povezanim z norveškimi proizvajalci/uvozniki, uvoznikom, predelovalcem, uporabnikom, dobaviteljem zadevnega proizvoda in potrošniški organizaciji.

(113)

Industrija Skupnosti je trpela zaradi cenenega uvoza gojenega lososa z Norveške. Cilj morebitnega sprejetja protidampinških ukrepov je ponovno vzpostaviti lojalno konkurenco na trgu Skupnosti med industrijo Skupnosti in njihovimi kolegi izvozniki na Norveškem. Zaradi narave škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se ugotovi, da je v primeru odsotnosti ukrepov nadaljnje poslabšanje položaja industrije Skupnosti neizogibno. Nesprejetje ukrepov bo najverjetneje imelo za posledico nadaljnjo škodo in na srednji rok potencialno izginotje te industrije glede na izgube, nastale v obravnavanem obdobju. Zato je na podlagi ugotovitev v obdobju preiskave položaj industrije Skupnosti ogrožen, razen če se sedanja raven nizkih dampinških cen uvoza popravi. To potrjujejo stalna poročila o skorajšnjih stečajih.

(114)

Industrija Skupnosti si je v zadnjih letih zelo prizadevala izboljšati svojo konkurenčnost na tem trgu. Glavna območja za proizvodnjo lososa v Skupnosti so na Škotskem in Irskem, kjer obstajajo ustrezni pogoji. V zadnjih letih je prišlo do bistvenih sprememb v strukturi industrije gojenja lososa v Skupnosti, in sicer je nastal trend v smeri manjšega števila večjih podjetij. Številni manjši proizvajalci so bodisi opustili dejavnost bodisi razprodali svoje imetje drugim proizvajalcem v Skupnosti, ki so vlagali v te proizvodne obrate. Številna podjetja, ki predstavljajo industrijo Skupnosti, so sprejela ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in znižanje stroškov glede na povečano konkurenco, npr. z rejo dveletnih lososov, izboljšanjem opreme za krmljenje in sklepanjem skupnih dogovorov za nakup krme. To je podjetjem omogočilo povečanje kupne moči v primerjavi z dobavitelji. Hkrati so številna podjetja, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, podpisala tudi dogovore za skupno trženje in prodajo svoje proizvodnje. To bo utrdilo njihov položaj na trgu.

(115)

Če pa bodo sprejeti protidampinški ukrepi, bo to ponovno vzpostavilo poštene pogoje trgovanja in upravičilo prizadevanja industrije Skupnosti v zadnjih letih. Pod temi pogoji bo industrija Skupnosti lahko ostala donosen proizvajalec gojenega lososa. Glavni učinek ukrepov bo, da se bo prenehala prodaja industrije Skupnosti pod stroški. Vendar ima glede na druge vire preskrbe industrija Skupnosti samo zelo omejeno možnost za zvišanje cen. Nastale razmere bi lahko večinoma popravili s povečanim obsegom prodaje in posledično s povečanimi ekonomijami obsega. Poleg tega se bo vrnilo zaupanje vlagateljev v podjetja in trg se bo stabiliziral.

(116)

V skladu s tem se začasno sklene, da bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

(117)

Prav tako je v interesu glavnih dobaviteljev proizvajalcem v Skupnosti (kot so proizvajalci dveletnega lososa in proizvajalci krme), da je po njihovih proizvodih povpraševanje veliko, predvidljivo in po pošteni ceni, kar jim omogoča doseganje razumnega dobička. Če se položaj industrije Skupnosti ne bo izboljšal, bodo morali številni proizvajalci dveletnega lososa zmanjšati svojo prodajo in donosnost, v nekaterih primerih pa bi lahko bila ogrožena njihova nadaljnja sposobnost trgovanja. Enako velja za proizvajalce krme. Zato je v interesu proizvajalcev dveletnega lososa in proizvajalcev krme, da se sprejmejo protidampinški ukrepi.

(118)

Komisija je poslala vprašalnike znanim podjetjem zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti, da bi tako ocenila učinek ukrepov na proizvajalce v ES, ki so povezani z norveškimi proizvajalci/uvozniki. Pet podjetij je predložilo tehtne odgovore.

(119)

Ta podjetja so v obdobju preiskave zaposlovala skoraj 738 ljudi v dejavnostih, povezanih z lososom, njihov skupni promet pa je presegal približno 250 milijonov EUR. Ti proizvajalci bodisi niso izrazili svojega mnenja bodisi so nasprotovali uvedbi ukrepov.

(120)

Kot kaže izjava (104), imajo tudi ta podjetja škodo zaradi padca cen, ki ga povzročajo norveški proizvajalci izvozniki. Treba je spomniti, da so sodelujoči proizvajalci, povezani z norveškimi izvozniki/uvozniki, povečali svoj obseg prodaje za 6 % oziroma približno 4 200 ton, vendar so vseeno izgubili tržni delež. V istem času so norveški izvozniki uspeli povečati svojo prodajo za 93 000 ton in pridobili tržni delež. Zato se šteje, da bo uvedba protidampinških ukrepov izboljšala tudi gospodarski položaj proizvajalcev v ES, povezanih z norveškimi proizvajalci/uvozniki.

(121)

Protidampinški ukrepi, ki ponovno vzpostavljajo poštene pogoje trgovanja, so zato tudi v interesu teh proizvajalcev.

(122)

Znanim uvoznikom in predelovalcem zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti so bili poslani vprašalniki, da bi tako ocenili učinek sprejetja oziroma nesprejetja ukrepov za uvoznike in predelovalce. Komisija je o začetku preiskave obvestila tudi različne organizacije uvoznikov, predelovalcev in uporabnikov. Več organizacij je izrazilo svoja mnenja.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da so uvozniki in predelovalci (uporabniki) običajno eni in isti ter da je večina dejansko povezana s proizvajalci izvozniki zunaj Skupnosti, zlasti na Norveškem. Osem uvoznikov/predelovalcev/uporabnikov je oddalo tehtne odgovore. Ta podjetja so predstavljala približno 9 % celotnega uvoza z Norveške med obdobjem preiskave in približno 6 % porabe. Zato imajo njihovi podatki določen pomen, čeprav še zdaleč ni gotovo, da so v celoti reprezentativni za vso predelovalno industrijo.

(124)

Uvozniki in predelovalci so poudarili, da bi vsako povišanje cen zvišalo njihovo stroškovno osnovo, znižalo njihovo prodajo in donosnost ter lahko povzročilo izgubo delovnih mest in celo delokalizacijo. Prav tako so trdili, da je zaposlenost v sektorju predelave rib veliko večja kot v ribogojstvu in v nekaterih primerih zagotavlja zaposlitev na območjih nizke zaposlenosti.

(125)

Pri tem je bilo ugotovljeno, da bodo uvozniki in predelovalci po potrebi morali plačati višje cene, če bodo še naprej kupovali norveško blago, saj bodo morali plačati protidampinško dajatev. Vendar jim ni treba prevzeti vseh zvišanj cen, saj lahko po vsej verjetnosti zvišanje do neke mere prenesejo na nadaljnje stopnje v distribucijski verigi in na potrošnike.

(126)

Glavni stroški, ki so nastali pri predelovalcih, so stroški surovin in stroški zaposlitve. Res je, da bi zvišanje cen surovin povišalo stroške predelave. Na podlagi treh najbolj tehtnih odgovorov je bilo ugotovljeno, da predstavlja gojeni losos približno 54 % celotnih proizvodnih stroškov. Ti predelovalci so med obdobjem preiskave kupovali gojenega lososa v Skupnosti (približno 15 % njihovega nakupa) in tudi na Norveškem (približno 83 % njihovega nakupa). Zato se sklene, da bo približno 45 % njihovih celotnih stroškov izpostavljenih dajatvi. V tem okviru bi bilo treba tudi opozoriti, da so se glede na informacije, ki so jih zagotovili uvozniki in predelovalci, stroški njihovih surovin med obravnavanim obdobjem znižali za 14 %. Med obdobjem preiskave so bile surovine 9,1 odstotne točke cenejše kot leta 2001. Hkrati informacije, ki so jih zagotovili, kažejo, da so njihove prodajne cene ostale približno enake v letih 2002 in 2003, s padajočim trendom proti obdobju preiskave. Vendar je zaradi nizke ravni sodelovanja uporabnikov v tem pogledu empirična osnova precej omejena in bi morali biti pri oblikovanju sklepov za predelovalno industrijo kot celoto previdni. Prav tako je treba opozoriti, da sta samo dve podjetji poročali o donosnosti.

(127)

Kar zadeva zaposlenost, je bilo glede na prejete izpolnjene vprašalnike približno 3 400 delavcev zaposlenih v sektorju predelave rib v Skupnosti, čeprav je samo majhen delež teh vključen v predelavo gojenega lososa. Ni bilo dokaza o tem, da bi morebitni ukrepi povzročili znižanje stopnje zaposlenosti v Skupnosti.

(128)

Zato se škoda, ki bi bila lahko povzročena uvoznikom/predelovalcem/uporabnikom, če sploh, ne obravnava kot takšna, ki bi prevladala nad koristmi, pripadajočimi proizvajalcem Skupnosti kot posledica protidampinških ukrepov, ki se štejejo kot minimum, potreben za popravo resne povzročene škode in preprečitev nadaljnjega resnega poslabšanja položaja proizvajalcev Skupnosti. Poleg tega je treba opozoriti, da so na voljo tudi drugi viri preskrbe iz drugih tretjih držav.

(129)

Ker je zadevni proizvod potrošniški proizvod, je Komisija o začetku preiskave obvestila različne potrošniške organizacije. Ena stranka je poslala odgovor, po katerem so pozitivni vplivi lososa splošno priznani ter bi umetno zvišanje cen potrošnikom otežilo izbiro dobre prehrane in škodilo ekonomski sposobnosti uvoznikov, predelovalcev in trgovcev na drobno gojenega lososa. Prav tako se je trdilo, da bi ukrepi lahko preprečili uvoz in nadaljnjo prodajo zamrznjenega gojenega lososa. Izražena je bila tudi skrb, da bi vsako zvišanje cen zmanjšalo cenovno dostopnost gojenega lososa in zadušilo rast trga v tistih državah članicah, ki imajo nižji bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) od povprečja.

(130)

Meni se, da bodo v primeru kakršnih koli protidampinških ukrepov gospodarski subjekti še naprej imeli dostop do neomejenih količin uvoza, čeprav po razumnih cenah. Naprej, glede na višino marž med celo ribo na franko ribogojnica in drobnoprodajno ceno predelanih proizvodov lososa velja, da ukrepi po vsej verjetnosti ne bodo imeli materialnega učinka na drobnoprodajne cene, saj ni verjetno, da bo celotno zvišanje cene preneseno na potrošnike. Zato se ugotovi, da bo vpliv na potrošnike minimalen. Poleg tega ravni cen, ki ustvarjajo izgube, na srednji do dolgi rok verjetno niso trajne. Zato se zdi, da bi stabilne cene in trajnostni trg v celoti najbolje zadovoljili interese potrošnikov.

(131)

Na podlagi zgornjih dejstev in ugotovitev se začasno sklene, da ni nujnih razlogov, da ne bi uvedli protidampinških dajatev.

(132)

Zaradi začasnih ugotovitev, ki so bile sprejete v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti, je treba uvesti začasne ukrepe, da bi tako preprečili nadaljnjo škodo industriji Skupnosti, ki bi jo povzročil dampinški uvoz.

(133)

Za vzpostavitev ravni začasnih ukrepov sta se upoštevala ugotovljena stopnja dampinga in tudi znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(134)

Začasne ukrepe je treba uvesti na ravni, ki bo zadostovala za odpravo škode, nastale zaradi uvoza, ne da bi presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da bi morali vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in doseže skupni dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija tega tipa v sektorju razumno dosegla v normalnih pogojih konkurence, torej v odsotnosti dampinškega uvoza, pri prodaji podobnega proizvoda v Skupnosti. Na tej podlagi je bila za industrijo podobnega proizvoda v Skupnosti izračunana neškodljiva cena. Neškodljiva cena je bila začasno dosežena z dodajanjem 7,2-odstotne stopnje dobička na promet k strošku proizvodnje. Ta stopnja dobička je bila začasno določena na podlagi dobička, doseženega leta 2001 ter je strogo določen minimum, ki ga lahko industrija Skupnosti pričakuje, da ga bo dosegla v odsotnosti škodljivega dampinga. To vprašanje se bo v prihodnje preučilo po uvedbi začasnih ukrepov in po prejemu katere koli nadaljnje pripombe zainteresiranih strank.

(135)

Potrebno zvišanje cene je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne cene uvoza, kot je bila določena za izračun nelojalnega znižanja cen, s povprečno neškodljivo ceno proizvodov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Vsaka razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

(136)

Glede na navedeno se ugotovi, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na ravni določene stopnje dampinga, vendar ta v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od stopnje škode, izračunane zgoraj.

(137)

Stopnje protidampinške dajatve posameznega podjetja, določene v tej uredbi, so bile vzpostavljene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo položaj, ki je bil ugotovljen med to preiskavo glede teh podjetij. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države za „vse preostale družbe“) veljajo izključno za uvoz proizvodov, ki so po poreklu iz zadevne države in ki so jih proizvedle poimensko navedene pravne osebe/podjetja. Za uvožene proizvode, ki so jih proizvedle druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso posebej navedene z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi družbami, ne velja ta stopnja, temveč stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse preostale družbe“.

(138)

Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj dajatve (npr. zaradi spremembe imena podjetja oziroma vzpostavitve nove proizvodnje ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (8), in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje, domače in izvozne prodaje, ki je povezana s to spremembo imena oziroma to spremembo proizvodnje in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo po potrebi ustrezno spremenila tako, da bo dopolnila seznam podjetij, za katera veljajo individualne stopnje dajatve.

(139)

Na podlagi zgoraj navedenega so začasne stopnje dampinga naslednje.

(140)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, znotraj katerega lahko zainteresirane stranke, ki so izrazile svoj interes v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, pisno izrazijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Potem je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev, dosežene za to uredbo, začasne in jih bo morda treba ponovno preučiti za katero koli dokončno dajatev –