(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 (2) določa mejne vrednosti nekaterih kontaminantov v živilih, vključno z živili za dojenčke in male otroke, kakor je opisano v Direktivi Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (3) in Direktivi Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (4).

(2)

Nekatere države članice so sprejele mejne vrednosti za policiklične aromatične ogljikovodike (PAH) v določeni hrani. Glede na neskladja med državami članicami in zaradi posledičnega tveganja izkrivljanja konkurence so potrebni ukrepi Skupnosti za zagotovitev enotnosti trga ob hkratnem spoštovanju načela sorazmernosti.

(3)

Znanstveni odbor za prehrano je v svojem mnenju z dne 4. decembra 2002 ugotovil, da so številni PAH genotoksično rakotvorni. V laboratorijskih študijah je bilo ugotovljeno, da so bile količine, ki v eksperimentih povzročajo tumorje bistveno večje, kot je bilo za živila pričakovano. Vendar bi se morala zaradi učinkov genotoksičnih snovi, ki ne presegajo mejnih vrednosti, količina PAH v živilih zmanjšati kolikor je razumno dosegljivo.

(4)

Po mnenju Znanstvenega odbora za prehrano se lahko benz(a)piren uporablja kot označevalec pojavljanja in učinkovanja rakotvornega PAH v živilih, vključno s spojinami benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(g,h,i)perilen, krizen, ciklopenta(c,d)piren, dibenzo(a,h)antracen dibenzo(a,e)piren, dibenzo(a,h)piren, dibenzo(a,i)piren, dibenzo(a,l)piren, indeno(1,2,3-cd)piren in 5-metilkrizen. Potrebne bi bile nadaljnje analize relativnega deleža PAH v živilih, da bi pri prihodnjih pregledih lahko ugotovili, ali je benzo(a)piren še nadalje primeren označevalec.

(5)

PAH lahko živila onesnaži med postopki segrevanja in sušenja, ki omogočajo neposredni stik z ostanki izgorevanja. Postopek sušenja in segrevanja z neposrednim ognjem pri proizvodnji jedilnega olja, na primer olja iz oljčnih tropin, lahko privede do velike količine PAH. Pri postopku rafiniranja olja se za odstranjevanje benzo(a)pirena lahko uporablja aktivno oglje. Ali postopki rafiniranja učinkovito odstranijo ves zadevni PAH, je nejasno. Uporabljati bi se morali proizvodni postopki in načini predelave, ki preprečujejo onesnaženja olj z PAH že na začetku.

(6)

Da bi zaščitili javno zdravje, so potrebne mejne vrednosti benzo(a)pirena v nekaterih živilih z vsebnostjo maščobe in olj, ki se lahko pri postopkih dimljenja ali sušenja močno onesnažijo. Potrebne so posebne, nižje mejne vrednosti za živila za dojenčke, kar se lahko doseže s strogo nadzorovano proizvodnjo in pakiranjem začetnih in nadaljevalnih formul za dojenčke, otroške hrane ter žitnih kašic za dojenčke in male otroke. Potrebne so tudi mejne vrednosti za živila, pri katerih lahko onesnaženo okolje, na primer izlitje olja z ladje, povzroči visoko stopnjo onesnaženja, zlasti rib in ribiških proizvodov.

(7)

V nekaterih živilih, kot so suho sadje in prehranska dopolnila, je bil odkrit benzo(a)piren, toda razpoložljivi podatki ne kažejo, katere vrednosti so razumno dosegljive. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale, katere vrednosti so v teh živilih razumno dosegljive. Do takrat morajo veljati mejne vrednosti benzo(a)pirena v bistvenih sestavinah, kot so olja in maščobe, uporabljene v dopolnilih k prehrani.

(8)

Uredbo (ES) št. 466/2001 je treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –