o spremembi prilog III in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o epidemiološkem nadzoru transmisivne spongiformne encefalopatije pri govedu, ovcah in kozah

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1), in zlasti člena 23 Uredbe,

Prilogi III in X Uredbe (ES) št. 999/2001 sta spremenjeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

PRILOGA

Prilogi III in X se spremenita na naslednji način:

(1)

Dela II in III poglavja A Priloge III ter del I poglavja B, se nadomestijo z naslednjim:

„II. SPREMLJANJE OVAC IN KOZ

1. Splošno

Spremljanje ovac in koz se izvaja v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2(b) poglavja C Priloge X.

2. Spremljanje ovac, zaklanih za prehrano ljudi

Države članice, v katerih populacija ovac in jagnjet, pripuščena k ovnu, presega 750 000 živali, morajo po pravilih vzorčenja, določenih v točki 4, testirati najmanjši letni vzorec 10 000 ovac, zaklanih za prehrano (1).

3. Spremljanje ovac in koz, zaklanih za prehrano ljudi

Države članice morajo po pravilih vzorčenja, določenih v točki 4, oziroma glede na velikosti vzorcev, navedenih v tabelah A in B, testirati poginule ali pokončane ovce in koze, ki pa niso bile:

—	pokončane med bojem za izkoreninjenje bolezni, ali

—	zaklane za prehrano ljudi.

Tabela A

Populacija ovac in jagnjet v državah članicah, pripuščena k ovnu	Najmanjša velikost vzorca poginulih ovac (2)
> 750 000	10 000
100 000–750 000	1 500
40 000–100 000	500
< 40 000	100

Tabela B

Populacija koz v državah članicah, ki je že jagnjila in se parila	Najmanjša velikost vzorca poginulih koz (3)
> 750 000	5 000
250 000–750 000	1 500
40 000–250 000	500
< 40 000	50

4. Pravila vzorčenja, ki veljajo za živali v točkah 2 in 3

Živali morajo biti stare več kot 18 mesecev ali imeti dva stalna sekalca, ki sta predrla dlesni.

Starost živali je treba oceniti na podlagi zobovja, očitnih znakov zrelosti ali drugih zanesljivih informacij.

Izbor vzorcev je treba oblikovati tako, da nobena skupina ni preveč zastopana glede na izvor, starost, pasmo, vrsto proizvodnje ali katere koli druge značilnosti.

Kjer je mogoče, se je treba izogibati večkratnemu vzorčenju iste črede.

Države članice morajo vzpostaviti namenski ali kak drugi sistem za preverjanje, tako da se živali ne morejo izogniti vzorčenju.

Vzorčenje mora biti reprezentativno za vsako regijo in vsak letni čas.

Vendar pa se lahko države članice odločijo, da bodo iz vzorčenja izključile oddaljena območja z nizko gostoto živalske populacije, kjer ni organizirano zbiranje poginulih živali. Države članice, ki bodo uporabile to odstopanje, morajo o tem obvestiti Komisijo in predložiti seznam tistih oddaljenih območij, za katere odstopanje velja. Odstopanje ne sme pokrivati več kot 10 % ovčje in kozje populacije v zadevni državi članici.

5. Spremljanje okuženih čred

Od 1. oktobra 2003 bo treba živali, starejše od 12 mesecev, ali tiste, katerih sekalec je prodrl skozi dlesen, in so bile pokončane zaradi propadanja v skladu z določili, točke 2(b)(i) ali (ii) ali točke 2(c) Priloge VII, testirati na podlagi izbire enostavnega naključnega vzorca, v skladu z njegovo velikostjo, navedeno v naslednji tabeli.

Število živali, starejših od 12 mesecev, ali tistih, katerih stalni sekalec je prodrl skozi dlesen, in pokončanih zaradi propadanja v čredi ali krdelu	Najmanjša velikost vzorca
70 ali manj	Vse upravičene živali
80	68
90	73
100	78
120	86
140	92
160	97
180	101
200	105
250	112
300	117
350	121
400	124
450	127
500 ali več	150

Kjer je mogoče, naj se ubijanje in naknadno vzorčenje odloži, dokler ne bodo znani rezultati primarnega molekularnega testiranja, izvedenega za nadaljnje preiskave pozitivnih primerov praskavca v skladu s točko 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X,

6. Spremljanje drugih živali

Poleg programov spremljanja, določenih v točkah 2, 3 in 4, lahko države članice prostovoljno spremljajo druge živali, predvsem:

—	živali, ki se uporabljajo za proizvodnjo mleka,

—	živali, ki izvirajo iz držav z avtohtono transmisivno spongiformno encefalopatijo,

—	živali, ki so zaužile potencialno okuženo živalsko krmo,

—	živali, ki so se skotile ali izšle iz matere, okužene s TSE.

7. Ukrepi, ki so posledica preverjanja ovac in koz

7.1	Kjer je bila ovca ali koza, zaklana za prehrano ljudi, izbrana za test TSE v skladu s točko 2, njen klavni trup ne bo označen z oznako zdravstvene ustreznosti, ki jo predvideva Priloga I poglavje XI Direktive 64/433/EGS, do prejetja negativnega rezultata hitrega testa.

7.2

Države članice lahko odstopajo od točke 7.1, če je v klavnici vzpostavljen sistem, ki ga je potrdil pristojni organ in ki omogoča sledenje vseh delov živali ter zagotavlja, da noben del testirane živali, ki nosi oznako zdravstvene ustreznosti, do prejetja negativnega rezultata hitrega testa ne more zapustiti klavnice.

7.3	Vsi deli telesa testirane živali, vključno s kožo, morajo ostati pod uradnim nadzorom do prejetja negativnega rezultata hitrega testa, razen stranski proizvodi živali, ki so neposredno odstranjeni v skladu s členi 4(2)(a), (b) ali (e) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

7.4	Razen materiala, ki se zadrži zaradi evidence iz oddelka III poglavja B te priloge, se neposredno odstranijo vsi deli telesa živali, ki so bili pozitivni na hitrih testih, vključno s kožo, v skladu s členi 4(2)(a), (b) ali (e) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

8. Genotipizacija

8.1

Za vsak pozitiven primer TSE pri ovcah se določi genotip za prionski protein. Primere TSE, najdene pri odpornih genotipih (ovce genotipov, ki zakodirajo alanin na obeh alelih kodona 136, arginin na obeh alelih kodona 154 in arginin na obeh alelih kodona 171), je treba nemudoma sporočiti Komisiji. Kjer je mogoče, je treba takšne primere predložiti v tipizacijo sevov. Kjer tipizacija sevov takšnih primerov ni mogoča, je treba okrepiti spremljanje izvorne črede in vseh drugih čred, v katerih je žival prebivala, zato da se ugotovi druge primere TSE za tipizacijo sevov.

8.2

Poleg živali, genotipiziranih v skladu z določili točke 8.1, je treba določiti genotip za prionski protein najmanjšega vzorca ovac. V primeru držav članic, kjer populacija odraslih ovac presega 750 000, mora ta najmanjši vzorec sestavljati najmanj 600 živali. V primeru drugih držav članic mora najmanjši vzorec sestavljati najmanj 100 živali. Vzorce je mogoče izbrati med živalmi, zaklanimi za prehrano ljudi, poginulimi na kmetiji in živimi živalmi. Vzorec mora biti reprezentativen za celotno ovčjo populacijo.

III. SPREMLJANJE DRUGIH ŽIVALSKIH VRST

Države članice lahko prostovoljno spremljajo TSE pri živalskih vrstah, razen pri govedu, ovcah in kozah.“

„POGLAVJE B

OBVEZNOSTI POROČANJA IN EVIDENTIRANJA

I. OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC

A. Informacije, ki jih morajo države članice predstaviti v letnem poročilu, kot je določeno v členu 6(4)

1.	Število osumljenih primerov, za katere velja uradna omejitev gibanja v skladu s členom 12(1), na živalsko vrsto.

Število osumljenih primerov, podvrženih laboratorijskim preiskavam v skladu s členom 12(2), na živalsko vrsto, vključno z rezultati hitrih in potrditvenih testov (število pozitivnih in negativnih primerov) in, v zvezi z govedom, ocena razporeditve vseh testiranih živali po starosti. Razporeditev po starosti mora biti, kadar je mogoče, združena na naslednji način: ‚pod 24 mesecev’, razporeditev na 12 mesecev med 24 in 155 mesecev ter ‚nad 155 mesecev’ starosti.

3.	Število čred, kjer so bili pri ovcah in kozah dokumentirani in preiskani osumljeni primeri na podlagi člena 12(1) in (2).

Število govedi, testirano znotraj vsake podpopulacije iz točk 2.1, 2.2, 2.3, 3.1, 4.1, 4.2, 4.3 in 5 oddelka (I) poglavja A. Treba je določiti metodo za izbor vzorcev, rezultate hitrega in potrditvenega testa ter oceno razporeditve po starosti testiranih živali, ki so razporejene v skupine v skladu s točko 2.

5.	Število ovac in koz ter njihovih čred, testiranih v vsaki podpopulaciji iz točk 2, 3 in 5 dela II poglavja A, skupaj z metodo za izbor vzorcev ter rezultati hitrega in potrditvenega testa.

Geografska porazdelitev pozitivnih primerov BSE in praskavca, vključno z državo izvora, če ta ni ista kot država poročanja. Podati je treba leto in, kjer je mogoče, mesec rojstva za vsak primer TSE pri govedu, ovcah ali kozah. Treba je navesti neznačilne primere TSE in podati razloge zanje. Za primere praskavca je treba sporočiti rezultate primarnega molekularnega testiranja z diskriminacijskimi imunskimi odtisi iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X.

7.	Pri živalih, razen govedu, ovcah in kozah, število vzorcev in potrjenih primerov TSE na vrsto.

8.	Genotip, in kjer je mogoče pasmo, vsake ovce, bodisi TSE pozitivne ali vzorčene v skladu s točkama 8.1 in 8.2. dela II poglavja A.

B. Obdobja poročanja

Zbirka poročil, ki vsebujejo podatke iz A in je mesečno, ali glede na podatke iz točke 8 vsako četrtletje, predložena Komisiji, lahko predstavlja letno poročilo kot to zahteva člen 6(4), če so podatki posodobljeni, kadar koli je na voljo dodatna informacija.“

(2)

Poglavje C v Prilogi X se zamenja z naslednjim:

„POGLAVJE C

Vzorčenje in laboratorijsko testiranje

1. Vzorčenje

Vse vzorce, ki so predvideni za preiskave prisotnosti TSE, je treba zbrati z uporabo metod in protokolov, določenih v zadnji izdaji Priročnika standardov za diagnostične teste in vakcine za kopenske živali (Manual for diagnostic tests and vaccines for Terrestrial Animals) Mednarodnega urada za kužne bolezni (IOE/OIE) (v nadaljevanju ‚Priročnik’). Če ni metod in protokolov OIE in da se zagotovi ustrezna količina materiala, mora pristojni organ zagotoviti uporabo metod in protokolov vzorčenja v skladu s smernicami, ki jih je izdal Referenčni laboratorij Skupnosti. Pristojni organ mora predvsem poskušati zbrati del malih možganov in celotno možgansko deblo pri drobnici ter hraniti vsaj polovico zbranega tkiva svežega, vendar ne zamrznjenega, dokler rezultati hitrega ali potrditvenega testa niso negativni.

Vzorci morajo biti pravilno označeni, tako da identificirajo vzorčeno žival.

2. Laboratoriji

Katerakoli laboratorijska preiskava na TSE mora potekati v laboratorijih, ki so jih za to potrdili pristojni organi.

3. Metode in protokoli

3.1 Laboratorijsko testiranje na prisotnost BSE pri govedu

(a) Sumljivi primeri

Vzorci govedi, poslani v laboratorijsko testiranje na podlagi določil člena 12(2), morajo biti predmet histopatoloških preiskav, kot je določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize. Kjer so rezultati histopatoloških preiskav nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, mora biti tkivo preverjeno s kako drugo diagnostično metodo, določeno v Priročniku (imunocitokemija, imunski odtisi ali prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo). Vendar pa se hitri testi ne smejo uporabiti v ta namen.

Če je rezultat ene od tistih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot BSE pozitivne.

(b) Spremljanje BSE

Vzorce govedi, poslane v laboratorijsko testiranje na podlagi določil Priloge III (Spremljanje pri govedu) poglavja A oddelka I je treba pregledati s hitrimi testi.

Če je rezultat hitrega testa nezadosten ali pozitiven, mora biti vzorec nemudoma podvržen potrditvenim preiskavam v uradnem laboratoriju. Potrditvene preiskave se morajo začeti s histopatološkimi preiskavami možganskega debla, kot je to določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize ali drugače neprimeren za histopatološke preiskave. Kjer so rezultati histopatološke preiskave nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, je treba vzorec preiskati s kako drugo diagnostično metodo iz (a).

Žival se obravnava kot BSE pozitivna, če so rezultati hitrih testov pozitivni ali nezadostni, in so pozitivni bodisi:

—	rezultati naknadne histopatološke preiskave, ali

—	rezultati druge diagnostične metode iz (a).

3.2 Laboratorijsko testiranje na prisotnost TSE pri ovcah ali kozah

(a) Sumljivi primeri

Vzorci ovac in koz, poslani v laboratorijsko testiranje na podlagi določil člena 12(2), morajo biti predmet histopatološke preiskave, kot je to določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize. Kjer so rezultati histopatološke preiskave nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, je treba vzorec preiskati z imunocitokemijo, imunskimi odtisi ali prikazom značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo, kot je to določeno v Priročniku. Vendar pa se hitri testi ne smejo uporabiti v ta namen.

Če je rezultat ene od omenjenih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitiven primer praskavca.

(b) Spremljanje praskavca

Vzorce ovac in koz, poslane na laboratorijsko testiranje na podlagi določil oddelka II (Spremljanje pri ovcah in kozah) poglavja A Priloge III je treba pregledati s hitrimi testi.

Če je rezultat hitrega testa nezadosten ali pozitiven, je treba možgansko deblo nemudoma poslati v uradni laboratorij v potrditvene preiskave z imunocitokemijo, imunskimi odtisi ali prikazom značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo iz (a). Če je rezultat potrditvene preiskave negativen ali nezadosten, je treba izvesti dodatno potrditveno testiranje v skladu s smernicami Referenčnega laboratorija Skupnosti.

Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitiven primer praskavca.

(i)

Primarno molekularno testiranje z diskriminacijsko imunskimi odtisi

Vzorce klinično sumljivih primerov in vzorce živali, preskušanih v skladu s točkama 2 in 3 dela II poglavja A Priloge III, ki se na podlagi preiskav iz točk (a) ali (b) štejejo kot pozitivni primeri praskavca, oziroma kažejo značilnosti, ki so po mnenju preskuševalnega laboratorija razlog za preiskavo, je treba poslati v nadaljnje preiskave z metodo primarne molekularne tipizacije

—	v Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments, Laboratoire de pathologie bovine, 31, avenue Tony Garnier, BP 7033, F-69342, Lyon Cedex, France, ali

—	v Veterinary Laboratories Agency, Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey KT15 3NB, United Kingdom, ali

—	v laboratorij, ki ga določi pristojni organ in ki je uspešno sodeloval pri preskušanju strokovnosti organizirane s strani Referenčnega laboratorija Skupnosti za uporabo metode molekularne tipizacije, ali

—	začasno do 1. maja 2005 v laboratorije, ki jih je odobrila skupina izvedencev Referenčnega laboratorija Skupnosti.

(ii)

Primerjalno testiranje z dodatnimi metodami molekularnega preskušanja

Vzorce primerov praskavca, kjer s primarnim molekularnim testiranjem iz (i) ni mogoče izključiti prisotnosti BSE glede na smernice, ki jih je izdal Referenčni laboratorij Skupnosti, je treba po posvetovanju z Referenčnim laboratorijem Skupnosti z vsemi ustreznimi podatki, ki so na voljo, nemudoma poslati v laboratorije iz točke (d). Vzorci morajo biti predloženi v primerjalno testiranje vsaj na:

—	druge diskriminacijsko imunske odtise,

—	diskriminacijsko imunocitokemijo, in

—	diskriminacijski ELISA test (encimoimunski test na vsebnost),

ki se izvedejo v laboratorijih, odobrenih za izvajanje ustrezne metode, ki so navedeni v točki (d). Kjer so vzorci neprimerni za imunocitokemijo, bo Referenčni laboratorij Skupnosti znotraj primerjalnega preskušanja izvedel ustrezno alternativno testiranje.

Rezultate bo razložil Referenčni laboratorij Skupnosti, ki mu bo pomagala skupina izvedencev s predstavnikom ustreznega nacionalnega referenčnega laboratorija. O rezultatu razlage je treba nemudoma obvestiti Komisijo. Vzorce, pri katerih so tri različne metode pokazale na BSE, in vzorce, ki so se v primerjalnem preskušanju izkazali kot nezadostni, je treba za dokončno potrditev nadalje analizirati na biološko vsebnost pri miših.

Nadaljnje testiranje vzorcev, odvzetih iz okužene črede na istem kmetijskem gospodarstvu skladno z določili točke 5 dela II poglavja A Priloge III, je treba izvesti v skladu z nasvetom Referenčnega laboratorija Skupnosti, po posvetu z ustreznim nacionalnim referenčnim laboratorijem.

(d) Laboratoriji, odobreni za izvajanje nadaljnjih preiskav z metodami molekularne tipizacije

Laboratoriji, odobreni za nadaljnjo molekularno tipizacijo, so:

Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments

Laboratoire de pathologie bovine

31, avenue Tony Garnier

BP 7033

F-69342 Lyon Cedex

Centre CEA Fontenay-aux-Roses, BP 6

F-92265 Fontenay-aux-Roses Cedex

Service de Pharmacologie et d’Immunologie

Centre CEA Saclay, bâtiment 136

F-91191 Gif-sur-Yvette Cedex

Veterinary Laboratories Agency

Woodham Lane

New Haw

Addlestone

Surrey KT15 3NB

United Kingdom

3.3 Laboratorijsko testiranje na prisotnost TSE pri vrstah, razen tistih iz točk 3.1 in 3.2

Kjer so uveljavljene metode in protokoli za teste, ki se izvajajo za potrditev sumljive prisotnosti TSE pri vrstah, z izjemo goveda, ovac in koz, morajo te metode in protokoli vključevati vsaj histopatološko preiskavo možganskega tkiva. Pristojni organ lahko zahteva tudi laboratorijske teste, kot so imunocitokemija, imunski odtisi, prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo ali druge metode, izdelane za ugotavljanje oblike prionskega proteina, povezane z boleznijo. V vsakem primeru je treba izvesti vsaj še eno drugačno laboratorijsko preiskavo, če je začetna histopatološka preiskava negativna ali nezadostna. V primeru prvega pojava bolezni je treba izvesti najmanj tri različne preiskave.

Predvsem tam, kjer obstaja sum na BSE pri vrstah, z izjemo goveda, ovac in koz, je treba, kjer je mogoče, predložiti vzorce za tipizacijo sevov.

4. Hitri testi

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členom 5(3) in členom 6(1) se kot hitri testi uporabljajo naslednje metode:

—	test imunskih odtisov (immuno-blotting), ki temelji na postopku Western za imunske odtise, s katerim ugotavljamo delec PrPRes, odporen na proteazo (test Prionics-Check Western),

—	kemiluminiscentni test ELISA, ki vključuje postopek izločanja in postopek ELISA z uporabo ojačevalnega kemiluminiscentnega reagenta (test Enfer),

—	sendvič imunske vsebnosti (sandwich immunoassay) za ugotavljanje PrPRes, ki izvaja naslednje korake za denaturacijo in koncentracijo (test Bio-Rad TeSeE, ki se je prej imenoval test Bio-Rad Platelia),

—	imunska vsebnost na osnovi mikroplošče (ELISA), pri kateri z monoklonskimi protitelesi ugotavljamo delec PrPRes, odporen na proteazo (test Prionics-Check LIA),

—	avtomatizirana imunska vsebnost, odvisna od skladnosti, kjer se primerja reaktivnost detekcijskega protitelesa na proteazno občutljive in proteazno odporne oblike PrPSc (nekatere frakcije proteazno odporne PrPSc so enake PrPRes) in s PrPC (test InPro CDI-5).

Izvajalec hitrih testov mora imeti vzpostavljen sistem za zagotavljanje kakovosti, s katerim se strinja Referenčni laboratorij Skupnosti in ki zagotavlja, da se rezultati preskušanja ne spreminjajo. Izvajalec mora poslati protokol testa Referenčnemu laboratoriju Skupnosti.

Spremembe hitrih testov ali protokolov testa so mogoče samo po vnaprejšnjem obvestilu poslanem Referenčnemu laboratoriju Skupnosti in če ta ugotovi, da sprememba ne zmanjšuje občutljivosti, posebnosti ali zanesljivosti hitrega testa. Tako ugotovitev je treba sporočiti Komisiji in nacionalnim referenčnim laboratorijem.

5. Alternativni testi

(Bo določeno kasneje)“

(1) Najmanjši obseg vzorca je bil izračunan tako, da s 95-odstotno zanesljivostjo odkrijemo do 0,03-odstotno obolevnost pri zaklanih živalih.

(2) Velikosti vzorcev so določene tako, da upoštevajo velikost populacije ovac v posamezni državi članici, in so namenjene za določanje dosegljivih ciljev. Velikosti vzorcev 10 000, 1 500, 500 in 100 živali bodo omogočile, da s 95-odstotno zanesljivostjo odkrijemo do 0,03-, 0,2-, 0,6- oziroma 3-odstotno obolevnost.

(3) Velikosti vzorcev so določene tako, da upoštevajo velikost populacije koz v posamezni državi članici, in so namenjene za določanje dosegljivih ciljev. Velikosti vzorcev 5 000, 1 500, 500 in 50 živali bodo omogočile, da s 95-odstotno zanesljivostjo odkrijemo do 0,06-, 0,2-, 0,6- oziroma 6-odstotno obolevnost. Kjer ima država članica težave pri zbiranju zadostnega števila poginulih koz, da bi dosegla določeno velikost vzorca, se lahko odloči, da bo dopolnila svoj vzorec s testiranjem koz, namenjenih zakolu za prehrano ljudi, ki so stare več kot 18 mesecev, in sicer v razmerju tri koze, namenjene zakolu za prehrano ljudi, proti eni poginuli kozi.