12.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/1

1.

sklepe Predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000;

2.

sklepe Predsedstva z zasedanja Evropskega sveta junija 2000, ki potrjujejo cilje akcijskega načrta eEvropa 2005;

3.

Resolucijo Sveta z dne 18. februarja 2003 o izvajanju akcijskega načrta eEvropa 2005;

4.

sklepe Predsedstva Evropskega sveta s spomladanskega zasedanja 2003, v katerih so države članice EU 15 držav pozvane, da do konca leta 2003 vzpostavijo nacionalne strategije glede širokopasovnih komunikacij;

5.

sklepe Sveta z dne 20. novembra 2003 o vlogi elektronske uprave (eGovernment) za prihodnost Evrope;

6.

sklepe Predsedstva Evropskega sveta s spomladanskega zasedanja 2004, ki poudarjajo potrebo po novih strategijah na področju elektronskih komunikacij;

7.

sklepe Sveta z dne 8. marca 2004 o najnovejšem razvoju na področju elektronskih komunikacij v Evropi, ki potrjujejo pomen IKT za rast in konkurenčnost;

8.

sklepe Sveta z dne 8. marca 2004 o vmesnem pregledu akcijskega načrta eEvropa 2005, ki potrjujejo, da cilji eEvrope 2005 ostajajo veljavni v okviru širitve;

9.

sklepe Sveta z dne 10. junija 2004 o reviziji akcijskega načrta eEvropa 2005 in nacionalnih strategijah glede širokopasovnih komunikacij;

10.

sklepe Predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 4. in 5. novembra 2004, ki pozdravljajo poročilo skupine na visoki ravni pod predsedstvom g. Koka;

11.

usmeritve sestanka na visoki ravni z dne 29. in 30. septembra 2004 o prihodnosti IKT,

1.

Za pomoč pri doseganju lizbonskih ciljev iz marca 2000 obstaja jasna potreba po reviziji in, kjer je to potrebno, izboljšanju politik na evropski in nacionalni ravni, da se poveča razširjanje in razvoj IKT v celotni družbi.

2.

IKT predstavljajo pomemben samostojen gospodarski sektor, ki vključuje informacijsko tehnologijo, elektronske komunikacije in avdio-vizualno industrijo in ima znatne možnosti za rast v prihodnosti ter vpliva na skoraj vse druge gospodarske dejavnosti.

3.

Uporaba IKT ima neposreden in znaten vpliv na produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva.

4.

IKT predstavljajo dragocen pripomoček za spodbujanje socialne in geografske kohezije ter državljanstva v Evropi brez izključenosti, za uveljavljanje kulturnih identitet, socialnega vključevanja in večjezičnosti ter povečanje preglednosti in sodelovanja v družbi.

5.

Vsestranske in celostne politike glede IKT lahko v veliki meri prispevajo k ciljem rasti, produktivnosti in konkurenčnosti EU z oblikovanjem delovnih mest visoke kakovosti, izboljšanjem celotne gospodarske storilnosti, posodobitvijo javnih storitev ter s spodbujanjem posodobitve poslovnih postopkov v javnem in zasebnem sektorju.

6.

Politike se morajo razvijati v okviru stalnega dialoga med državnimi organi, zasebnim sektorjem in drugimi interesnimi skupinami, saj se le tako lahko soočijo z novim razvojem na področju IKT.

7.

EU bi na globalnih trgih, ki se hitro razvijajo in postajajo vse bolj konkurenčni, lahko veliko pridobila z inovativnim in konkurenčnim področjem IKT –

—

nadaljnje vlaganje v javnem in zasebnem sektorju v zanesljive razvojno-raziskovalne (R in R) dejavnosti glede IKT, krepljenje evropske odličnosti na področju R in R z oblikovanjem ugodnega znanstvenega, finančnega in podjetniškega okolja;

—

spodbujanje ugodnega okolja, ki podpira prosto kroženje znanja in inovacij in v katerem se rezultati raziskav pretvorijo v aplikacijske programe in izdelke z dodano vrednostjo;

—

spodbujanje, zlasti znotraj MSP, dejanske vpeljave novih postopkov e-poslovanja in privzema novih poslovnih vzorcev za izkoriščanje možnosti IKT.

—

pospeševanje dostopa in razpoložljivosti storitev IKT za vse, zlasti z boljšo predstavo o možnih koristih IKT in spodbujanjem nenehne izboljšave uporabniku prijaznih tehnologij, kar med drugim še naprej omogoča zmanjševanje digitalnega razkoraka;

—

spodbujanje ukrepov, kot je e-učenje, za nadaljnji razvoj elektronskih spretnosti in znanj za vse, ne glede na starost, spol ali etnično in socialno poreklo, in tako omogočiti, da lahko vsakdo v celoti izkoristi možnosti, ki jih ponuja informacijska družba;

—

nadaljnje vključevanje IKT na delovno mesto na način, ki bi povečal produktivnost in kakovost dela ter okrepil sestavino IKT prek dejavnosti usposabljanja;

—

iskanje strateških odgovorov na selitev delovnih mest, zlasti s spodbujanjem prilagodljivosti delavcev in podjetij, prožnostjo ter varnostjo na trgu dela.

—

odobritev in izvajanje, po potrebi na evropski ravni, celostnih pristopov pri uporabi aplikacijskih programov e-uprave, zlasti s spodbujanjem sodelovanja in izmenjave najboljših praks;

—

razvoj celovitega pristopa, ki upošteva potrebo po organizacijskih prilagoditvah, da se izkoristijo možnosti IKT in s tem zagotovi boljše delovanje in učinkovitejši javni sektor, hkrati pa prilagajanje spletnih storitev potrebam podjetij in državljanov ter zmanjševanje upravnega bremena, zlasti z upoštevanjem potrebe po čezmejnih evropskih storitvah;

—

razvijanje vseevropskih storitev na področju e-zdravstva, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti vprašanjem standardizacije in medobratovalnosti, da bi lahko kar najbolje izvajali zdravljenje in nego bolnikov.

—

podpiranje razvoja in širjenja bogate in ustvarjalne vsebine, na primer s spodbujanjem nove uporabe informacij javnega sektorja;

—

odstranitev, kadar je to potrebno, ovir za razpoložljivost vsebine na različnih platformah, na primer s spodbujanjem iskanja praktičnih rešitev na področju upravljanja digitalnih vsebin;

—

podpiranje pojavljanja novih storitev na razširjenem notranjem trgu s spodbujanjem ugodnega zakonodajnega okolja, ki upošteva nov razvoj, kot so tehnične inovacije;

—

kot odgovor na naraščajoče število aplikacijskih programov, ki temeljijo na IKT, oblikovanje okolja, naklonjenega industriji in javnemu sektorju, da se tako v Evropi kot na svetovni ravni razvijejo učinkovite in medobratovalne rešitve, zlasti za elektronska plačila, overjanje, upravljanje identitete in varnost.

—

zagotovitev skladnega in učinkovitega zakonodajnega okolja za elektronske komunikacije, ki spodbuja tekmovalnost, vlaganje in inovacijo;

—

podpiranje razvoja in uporabe odprtih standardov ter krepitev medobratovalnosti mrež in storitev;

—

podpiranje – ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti – večje uporabe in razpoložljivosti širokopasovnega omrežja, zlasti s spodbujanjem konkurenčnih platform in medobratovalnih mrež;

—

nadaljnje ocenjevanje različnih modelov upravljanja spektra z namenom prožnejše in učinkovitejše uporabe spektra na evropski in svetovni ravni, ob upoštevanju razvoja novih in inovativnih tehnologij ter metodologij, ki uporabljajo tržne mehanizme.

—

razvoj skladnega pristopa, ki obravnava vsa umestna vprašanja v zvezi z zaupanjem, da bi se še naprej razvijala kultura varnosti mrež in informacij in tako spodbujati zanesljive in učinkovite elektronske komunikacije ter prispevati k razvoju varnih vseevropskih storitev;

—

oblikovanje ukrepov za boj proti nezakonitim, škodljivim in neželenim vsebinam na internetu, zlasti kar zadeva otroke, ter za boj proti neželeni elektronski pošti, v sodelovanju z vsemi interesnimi skupinami, vključno na mednarodni ravni;

—

zagotovitev primerne ravni varnosti mrež in informacij za širjenje in uporabo novih storitev ter dobrega delovanja drugih infrastruktur, odvisnih od IKT, ob upoštevanju vidikov zaupanja in zasebnosti,

1.

še naprej nadzira normativno ureditev v luči sedanjega in prihodnjega razvoja tehnologij in trga ter predstavi, kjer je to potrebno, predloge za ohranitev primernega zakonodajnega okolja, ki spodbuja učinkovito tekmovalnost in prispeva k povečanju števila naložb, večji inovativnosti, nastanku novih storitev in znižanju cen;

2.

preuči konkurenčnost področja IKT in ob upoštevanju vpliva IKT na evropsko gospodarstvo začne s pripravljalnim delom za spremljanje akcijskega načrta eEvropa 2005, ki predstavlja pomemben del nove agende za informacijsko družbo po letu 2005;

3.

prizna pomen IKT v bližnjem predlogu naslednjega okvirnega raziskovalnega programa,