8.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1

(1)

Komisija je 15. aprila 1999 na podlagi prejete pritožbe zahtevala od Francije informacije o dajatvi na odkup mesa (v nadaljevanju tudi „dajatev na predelavo klavnih trupov“), namenjeni financiranju dejavnosti predelave klavnih trupov na francoskem ozemlju. Francoski organi so odgovorili v pismu z dne 12. maja 1999.

(2)

Komisija je prej zoper dajatev na predelavo klavnih trupov (2) začela postopek za ugotavljanje kršitev, predviden v členu 226 Pogodbe. Tako je Franciji v pismu z dne 29. julija 1998 poslala uradni opomin. 18. septembra 2000 je sledilo obrazloženo mnenje. Komisija se je 26. junija 2002 odločila, da bo primer zaključila.

(3)

Ukrep je bil pod številko NN 17/2001 vpisan v register nepriglašenih pomoči. Komisija je dodatek k začetni pritožbi prejela marca 2001. Medtem ji je bila predložena nova pritožba, ki je povzemala elemente prve pritožbe.

(4)

Komisija je v pismu z dne 10. julija 2002 Francijo obvestila o sklepu, da v zvezi z dajatvijo na predelavo klavnih trupel začne postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe.

(5)

Odločba Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (3). Komisija je druge države članice in zainteresirane tretje stranke pozvala, da predložijo pripombe o zadevnem ukrepu.

(6)

Francoski organi so svoje komentarje poslali v pismu z dne 10. oktobra 2002. Komisija je prejela pripombe tretjih strank, ki jih je francoskim organom poslala v pismu z dne 11. februarja 2003; francoski organi so nanje odgovorili v pismu z dne 9. aprila 2003. Komisija je v pismu z dne 14. julija 2004 od francoskih organov zahtevala dodatne informacije, ki so jih ti organi poslali v pismu z dne 23. septembra 2004.

(7)

Ta odločba zadeva samo financiranje javne storitve predelave klavnih trupov med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002, ko se je začel preiskovalni postopek. Financiranje javne storitve predelave klavnih trupov od 1. januarja 2003 se obravnava v okviru državne pomoči št. NN 8/2004.

(8)

Dajatev na predelavo klavnih trupov je bila odpravljena 1. januarja 2004. Financiranje javne storitve predelave klavnih trupov se odtlej zagotavlja s prihodkom iz „klavne dajatve“, ki ji Komisija ni ugovarjala (4). Francoski organi so v okviru preiskave tega primera Komisiji predvsem v pismu z dne 29. decembra 2003 poslali informacije, prav tako koristne za ta primer.

(9)

Dajatev na predelavo klavnih trupov je bila uvedena s členom 302 bis ZD francoskega Splošnega davčnega zakonika, ki je izhajal iz člena 1 francoskega zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 o zbiranju in odstranjevanju živalskih trupel in klavniških odpadkov ter spremembi Kmetijskega zakonika (5). Dajatev na predelavo klavnih trupov je v skladu s to določbo začela veljati 1. januarja 1997.

(10)

Zakon št. 96-1139 spreminja člen 264 francoskega Kmetijskega zakonika, ki odtlej določa: „Zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel ter mesa in drobovine, zaseženih v klavnici, ki so neustrezni za prehrano ljudi in živali, je javna storitev, ki je v pristojnosti države“.

(11)

Po drugi strani v skladu s členom 271 Kmetijskega zakonika, ki ga ravno tako spreminja navedeni zakon, „odstranjevanje veterinarskih zasegov, ki niso določeni v členu 264, ter zasegov odpadkov živalskega izvora, ki prihajajo iz klavnic ali obratov za ravnanje z živili živalskega izvora in za njihovo pripravo, ne spadajo v okvir javne storitve predelave klavnih trupov. Za njihovo uničenje so odgovorne samo te klavnice in obrati. Če niso pooblaščeni ali registrirani za to dejavnost, so dolžni obdelavo teh zasegov prepustiti podjetjem, ki jih je za to dejavnost pooblastil ali registriral upravni organ.“

(12)

Zbiranje, ki spada v okvir javne storitve, zadeva živali, ki so poginile na državnem ozemlju, in zlasti živali, zaklane v klavnicah v Franciji in neustrezne za prehrano ljudi. Do zbiranja trupel pride samo, kadar gre za živali, celo serije, z minimalno težo 40 kg. Zakon posebej izključuje iz javne storitve predelave klavnih trupov, ki se financira iz dajatve na predelavo klavnih trupov, opravljanje storitev za osebe, ki imajo truplo živali in ga „lahko“ izročijo pooblaščeni osebi, ne da bi bile to dolžne storiti (člen 265 II Kmetijskega zakonika). Tako so izključena vsa trupla živali, imenovanih „hišne“ živali, ki jih imajo posamezniki. Zaradi te izključitve se je oblikovala dejavnost predelave klavnih trupov, ki jo financirajo posamezniki.

(13)

Prefekti izberejo zasebna podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev predelave klavnih trupov, z javnim razpisom, katerega pogoji so določeni v Kmetijskem zakoniku. Pripadajoči tehnično-prevzemni pogoji določajo način plačila operacij, katerih izvršitev je dodeljena izbranemu ponudniku, pri čemer je to plačilo nezdružljivo s plačili, prejetimi od uporabnikov javne storitve. Zato morajo kafilerije, pooblaščene za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, uporabnikom (predvsem rejcem in klavnicam) zagotavljati brezplačne storitve zbiranja in odstranjevanja, za kar jih plačuje izključno država (člen 264-2 Kmetijskega zakonika).

(14)

Dajatev na predelavo klavnih trupov se uporablja za odkup mesa in drugih določenih proizvodov s strani oseb, ki se ukvarjajo z njihovo prodajo na drobno.

(15)

Dajatev je načeloma dolžan plačati vsak, ki prodaja na drobno. Njegovo davčno osnovo sestavlja vrednost odkupov iz vseh virov brez davka na dodano vrednost (DDV):

Podjetja, katerih prihodki od prodaje v prejšnjem koledarskem letu so manjši od 2 500 000 francoskih frankov (FRF) (6) (381 122 eurov) brez DDV, so oproščena plačila dajatve. Davčne stopnje dajatve se določijo na podlagi mesečnih odkupov brez DDV ter znašajo 0,5 % za odkupe v vrednosti do 125 000 FRF (19 056 eurov) in 0,9 % za odkupe v vrednosti nad 125 000 FRF. Nato so bile zvišane na 2,1 in 3,9 % (glej uvodno izjavo 18).

(16)

Na začetku, se pravi od 1. januarja 1997, je bil prihodek iz dajatve dodeljen v sklad, oblikovan posebej za to in katerega namen je bilo financiranje storitev zbiranja in odstranjevanja živalskih trupel in snovi, zaseženih v klavnicah, ki so neustrezne za prehrano ljudi in živali, namreč dejavnosti, ki so v členu 264 Kmetijskega zakonika opredeljene kot javna storitev. Sklad je upravljal Centre national pour l'aménagement des structures des exploitations agricoles (CNASEA – Nacionalni center za razvoj struktur kmetijskih gospodarstev).

(17)

Zakon 98-546 z dne 2. julija 1998 o različnih gospodarskih in finančnih določbah (7) je v obdobju od 1. julija 1998 do 31. decembra 1998 istim davčnim zavezancem naložil dodatno dajatev, da bi se predvsem financiralo odstranjevanje moke iz mesa sesalcev, ki ni izpolnjevala standardov Skupnosti o inaktivaciji povzročiteljev goveje spongiformne encefalopatije (BSE) ter zlasti nastale stroške za odkup, prevoz, skladiščenje in predelavo. Podjetja, katerih prihodki od prodaje v prejšnjem koledarskem letu so bili manjši od 3 500 000 francoskih frankov (FRF) (533 571 eurov) brez DDV, so bila oproščena plačila te dodatne dajatve. Davčne stopnje te dajatve so bile določene na podlagi mesečnih odkupov brez DDV in so znašale 0,3 % za odkupe v vrednosti do 125 000 FRF (19 056 eurov) in 0,5 % za odkupe v vrednosti nad 125 000 FRF.

(18)

Člen 35 spremembe zakona o javnih financah za leto 2000 (Zakon št. 2000-1353 z dne 30. decembra 2000) (8) je uvedel nekatere spremembe sistema dajatve na predelavo klavnih trupov, ki so začele veljati 1. januarja 2001. Te spremembe naj bi preprečile učinke krize BSE in dodatne stroške, nastale zaradi nje. Zato se je davčna osnova dajatve razširila tudi na „druge mesne izdelke“. Stopnja dajatve je odtlej na podlagi mesečnih odkupov znašala 2,1 % za odkupe v vrednosti do 125 000 FRF (19 056 eurov) in 3,9 % za odkupe v vrednosti nad 125 000 FRF. Poleg tega so bila vsa podjetja, ki so imela prihodke od prodaje v prejšnjem koledarskem letu manjše od 5 000 000 FRF (762 245 eurov) brez DDV, od takrat oproščena plačila dajatve. Nazadnje, prihodek od dajatve je bil od 31. decembra 2000 neposredno dodeljen v splošni državni proračun namesto v sklad, naveden v uvodni izjavi 16.

(19)

To povečanje dajatve na predelavo klavnih trupov naj bi zlasti zadovoljilo potrebo po uničenju ne samo živalskih trupel in snovi, zaseženih v klavnicah in neustreznih za prehrano ljudi in živali – katerih število je zaradi krize BSE nedvomno višje kot v preteklosti –, ali delov trupel, ki so jih nekoč uporabljali za izdelavo mesne moke in drugih izdelkov, temveč tudi mesne moke, katere uporaba je bila začasno prepovedana z Odločbo Sveta 2000/766/ES z dne 4. decembra 2000 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformni encefalopatijami in krmljenja z beljakovinami živalskega izvora (9).

(20)

Člen 86(2) Pogodbe določa, da podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa, ravnajo po pravilih iz te pogodbe, zlasti pravilih o konkurenci, če uporaba takšnih pravil pravno in dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti.

(21)

Francoski organi menijo, da so financirani ukrepi v javnem interesu. Komisija načeloma ni ugovarjala glede narave javne storitve, ki so jo ti organi hoteli podeliti tej storitvi. Gre za odločitev, ki jo utemeljujejo razlogi javnega zdravja in varstva okolja. Vendar je Komisija od francoskih organov zahtevala, da natančno navedejo vse ukrepe, ki se financirajo iz dajatve na predelavo klavnih trupov, zato da bi lahko ocenila njihov obseg. Zdelo se je namreč, da se iz dajatve financirajo tudi dejavnosti, ki niso določene v Zakonu št. 96-1139, kot je uničenje mesne moke, katere prodaja je prepovedana.

(22)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo (10), da je treba člen 86(2) Pogodbe razlagati v tem smislu, da ne zadeva državne pomoči, ki jo dobijo podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa, če ta ugodnost presega dodatne stroške opravljanja javne storitve. Ob začetku preiskovalnega postopka v tej zadevi je pred Sodiščem teklo več sporov o vprašanju, ali je treba ukrep označiti kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, če ugodnost, ki so je deležna nekatera podjetja, ne presega dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi izpolnjevanja obveznosti javne storitve, ki jim jih nalagajo nacionalni predpisi. Komisija je menila, da je treba torej najprej ugotoviti, ali je mogoče javna plačila kafilerijam imeti za dejavnost, ki se lahko označi kot javna storitev. Nato bi bilo treba ugotoviti, ali so ta plačila presegala stroške, ki so jih ta podjetja imela pri opravljanju takšnih dejavnosti.

(23)

Komisija ob začetku preiskovalnega postopka ni imela na voljo vseh potrebnih informacij, da bi ugotovila, ali so bila upoštevana vsa merila za ustanovitev javne storitve. Komisija je, da bi se lahko izrekla o naravi postopkov javnih razpisov, ki so bili v tem primeru uporabljeni za izbiro kafilerij, od francoskih organov zahtevala vse informacije o izvedbi navedenih javnih razpisov, na podlagi katerih bi lahko z vidika sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti o tem vprašanju (11) ugotovila, ali so v skladu z Direktivo Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (12).

(24)

Komisija je hotela imeti tudi informacije predvsem o učinku pomoči na zadevna podjetja in dokaz, da so te pomoči uporabljale samo za financiranje dodatnih stroškov nalog, izvedenih v splošnem interesu, ne da bi bilo vire mogoče preusmeriti v druge konkurenčne dejavnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjala ta podjetja. Komisija, ki se je strinjala, da je javna storitev predelave klavnih trupov lahko storitev splošnega gospodarskega interesa, je menila, da obstajajo na začetku preiskovalnega postopka nekatera vprašanja glede učinkov pomoči na neposredne upravičence do storitve in načina financiranja storitve.

(25)

Ob začetku postopka je točka 5.6.2 smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (13) (v nadaljevanju „kmetijske smernice“) omogočila, da se preveri vsako posamezno pomoč v korist kmetijskega sektorja, kot so pomoči za zbiranje, predelavo in obdelavo odpadkov kmetijskega izvora. To preverjanje bi se moralo izvesti glede na načela, navedena v Pogodbi in predpisih Skupnosti o državnih pomočeh za varstvo okolja (14). Pomoči se morajo v skladu z navedenimi predpisi, kadar se izkažejo za nujno potrebne, omejiti samo na nadomestilo dodatnih proizvodnih stroškov v primerjavi s tržnimi cenami zadevnih izdelkov ali storitev. Te pomoči morajo biti tudi začasne in načeloma degresivne, tako da spodbujajo k temu, da se pri oblikovanju cen v primernem času upošteva načelo resnice cen. Komisija se je glede tega opirala tudi na točko 11.4.5 kmetijskih smernic v zvezi z bojem proti živalskim boleznim.

(26)

Vendar se zdi, da v Franciji upravičena kmetijska gospodarstva in klavnice sploh ne prispevajo k stroškom, povezanim z opravljanjem storitve. Komisija je zato menila, da pomoč lahko ne bo izpolnjevala pogojev, določenih v pravilih Skupnosti. Tako je dvomila o združljivosti pomoči, s katerimi bi kmetijska gospodarstva in klavnice razbremenili stroškov, povezanih z zbiranjem in uničenjem živalskih trupel ter mesa in drobovine, zaseženih v klavnici.

(27)

Zdi se, da upravičena kmetijska gospodarstva in klavnice v okviru francoskega sistema sploh niso prispevala k stroškom predelave živalskih trupel. Poleg tega se zdi, da je brezplačnost te storitve trajna in se postopno ne znižuje. Komisija je v okviru državne pomoči št. NN 76/2000 (15) v zvezi s pomočjo za odstranjevanje trupel menila, da bodo kmetje zaradi tega odstranjevanja prenehali sežigati, zakopavati ali puščati trupla, ki zelo onesnažujejo okolje ter škodijo okolju in zdravju. Komisija je tudi opozorila, da ponavadi ne dovoljuje pomoči za tekoče poslovanje, ki podjetja razbremenijo dela finančnih stroškov, povezanih z onesnaževanjem ali škodljivimi učinki, ki jih povzročajo. Komisija je ugotovila, da so bila odstopanja od tega načela že odobrena, zlasti pri ravnanju z odpadki. Komisija ob začetku preiskovalnega postopka v tej zadevi ni imela na voljo informacij, ki bi pokazale, da je bila takšna trajna in nedegresivna pomoč za stroške zbiranja in poznejše predelave trupel potrebna in zato upravičena, zlasti v okviru splošnega programa boja proti nekaterim boleznim in/ali zdravstvenega varstva ljudi. Komisija je tudi ugotovila, da francoska zakonodaja, ki je uvedla obvezno odstranjevanje trupel, ni veljala za vse kmete.

(28)

Komisija je v zvezi z mesom in drobovino, zaseženima v klavnici, ob začetku preiskovalnega postopka dovolila, da država v točno določenih okoliščinah prevzame 100 % nekaterih stroškov, ki bi jih ponavadi nosili proizvajalci. Komisija je torej menila, da bi lahko pomoč za storitev predelave klavnih trupov v zvezi z odpadki živalskega izvora, ki so neustrezni za prehrano, upoštevala pogoje iz točke 11.4.5 kmetijskih smernic ter bila upravičena do odstopanja iz točke (c) člena 87(3) Pogodbe. Vendar je Komisija, da bi uporabila to odstopanje, želela, da francoski organi za vsako živalsko vrsto, ki jo storitev zadeva, dokažejo, da gre vedno za odpadke bolnih živali ali odpadke, katerih odstranitev bi preprečila širjenje živalske bolezni. To je veljalo tudi za dodatno dajatev, naloženo v obdobju od 1. julija 1998 do 31. decembra 1998.

(29)

Komisija je v zvezi s podjetji za trženje, oproščenimi plačila dajatve, ob začetku preiskovalnega postopka utemeljeno domnevala, da obstaja pomoč, ki sodi v področje uporabe točke 3.5 kmetijskih smernic. Ta točka določa, da mora vsak ukrep pomoči vsebovati določen spodbujevalni element ali zahtevati protivrednost od upravičenca, da se lahko šteje kot združljiv s skupnim trgom. V tem primeru se je zdelo, da je oprostitev zmanjšala stroške, ne da bi vsebovala kakršen koli spodbujevalni element in od upravičencev zahtevala kakršno koli protivrednost. Tako na začetku preiskovalnega postopka združljivost s pravili o konkurenci ni bila dokazana.

(30)

Komisija ob začetku preiskovalnega postopka ni mogla izdati mnenja o združljivosti financiranja uničenja mesne moke s Pogodbo, ker ni točno vedela, katero vrsto proizvoda je pomoč zadevala in zlasti, ali je bila moka, izdelana po prepovedi, ki jo je izrekla Skupnost decembra 2000, deležna te pomoči. Poleg tega Komisija ni vedela, ali so nadomestila, plačana v okviru navedenega uničenja, vključevala čezmerna nadomestila bodisi lastnikom moke bodisi podjetjem, odgovornim za njihovo uničenje. Komisija je od francoskih organov zahtevala, da natančno navedejo vrsto izdelkov, ki jih pomoč zadeva, in datum njihove proizvodnje ter da pošljejo vse podatke, na podlagi katerih bo lahko preverila, kako so se izognili kakršnemu koli čezmernemu nadomestilu.

(31)

Javna storitev predelave klavnih trupov se je pred 31. decembrom 2000 financirala z davkom podobno dajatvijo, ki so jo plačevali trgovci na drobno z mesom in mesnimi izdelki. Prihodek od te dajatve je bil dodeljen v sklad za upravljanje te pomoči. Komisija je opozorila, da ponavadi meni, da lahko financiranje državne pomoči z obveznimi dajatvami vpliva na pomoč, saj ima zaščitni učinek, ki presega pomoč v pravem pomenu, ter zato pomoči ni mogoče financirati z davkom podobnimi dajatvami, ki bremenijo tudi izdelke, uvožene iz drugih držav članic. Komisija je ob začetku preiskovalnega postopka menila, da bi bil lahko znesek, dobljen z uporabo dajatve na izdelke, ki so uvoženi iz drugih držav članic, da bi se financirala javna storitev predelave klavnih trupov, s pravili o konkurenci nezdružljivo financiranje in da bi bila zato tako financirana državna pomoč enako nezdružljiva s Pogodbo.

(32)

Prihodek od dajatve je bil od 1. januarja 2001 neposredno dodeljen v splošni državni proračun. Komisija je v skladu s svojo prakso menila, da je na splošno zaradi vključitve prihodka od dajatve v nacionalni proračunski sistem nemogoče vzpostaviti povezavo med navedeno dajatvijo in financiranjem določene storitve, ki jo opravlja in financira država. Zaradi tega ne bi bilo več mogoče trditi, da je dajatev diskriminacijska do drugih izdelkov, ker bi se prihodek od dajatve pomešal z drugimi prihodki države in financiranja pomoči ne bi bilo mogoče neposredno povezati s tem prihodkom.

(33)

Vendar so obstajali resni dvomi o tem, ali je bila povezava med virom in njegovo uporabo resnično prekinjena. Tako se zdi, da je bil prihodek od dajatve, potem ko je bil vključen v proračun, dodeljen v določeno poglavje ministrstva za kmetijstvo, iz katerega je bil nato nakazan v proračun CNASEA, organa, odgovornega za finančno poslovodenje storitve predelave klavnih trupov (16). Poleg tega se je izkazalo, da je ujemanje med prihodkom od dajatve in financiranjem storitve skoraj popolno.

(34)

Sodišče Evropskih skupnosti je opozorilo, da bi bil morebitni obstoj povezave med sistemom obdavčitve in pomočjo resna težava pri ugotavljanju, ali je pomoč združljiva s pogodbo. Sodišče navaja, da bo lahko Komisija v primeru resne težave pri ugotavljanju združljivosti nacionalnega ukrepa z določbami Pogodbe samo z uvedbo postopka iz člena 88(2) Pogodbe odprla vprašanja, načeta v pritožbah, ki so vložena v zvezi z navedenimi določbami (17).

(35)

Komisija ob začetku preiskovalnega postopka ni mogla izdati mnenja o združljivosti sistema s Pogodbo, zlasti zaradi njegove morebitne diskriminacije do izdelkov, uvoženih iz drugih držav članic, za katere je bilo ravno tako treba plačati dajatev.

(36)

Komisija je opozorila, da bi morali, če se financiranje državne pomoči šteje kot nezdružljivo z veljavnimi pravili o konkurenci, tako financirane pomoči prav tako šteti kot nezdružljive, dokler bi obstajala nepravilnost financiranja. Pravilnost financiranja pomoči je potreben pogoj za to, da se pomoč razglasi za združljivo s Pogodbo.

(37)

Komisija je opozorila tudi na to, da se mora kakršna koli kršitev pravil o konkurenci, ki jo upravičuje člen 86(2) Pogodbe, omejiti na ukrepe, ki so nujno potrebni za delovanje storitve splošnega gospodarskega interesa. Vendar Komisiji ob začetku preiskovalnega postopka ni bilo jasno, kako je bila brezplačnost sistema predelave klavnih trupov za rejce in klavnice potrebna za dobro delovanje sistema in storitve splošnega gospodarskega interesa. Komisiji prav tako ni bilo jasno, zakaj je dobro delovanje storitve predelave klavnih trupov zahtevalo možne pomoči za tekoče poslovanje v korist podjetij, ki niso zavezana plačilu dajatve, ali kafilerijam, kar zadeva morebitna plačila, ki so presegala neto strošek opravljanja storitve predelave klavnih trupov. Prav tako ni razumela, zakaj je bila potrebna obdavčitev izdelkov iz drugih držav članic.

(38)

Komisija nazadnje ob začetku preiskovalnega postopka ni mogla izključiti možnosti, da so lahko vsi učinki, ki so bili posledica organizacije francoskega sistema predelave klavnih trupov, vplivali na razvoj trgovine med državami članicami v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesom Skupnosti, zaradi česar člen 86(2) Pogodbe ne bi bil uporaben. Kakor je navedeno zgoraj, bi ti učinki lahko zadevali tako trgovino z mesom kakor tudi storitve klavnic.

(39)

Komisija je 18. septembra 2000, kot je bilo zapisano že v uvodni izjavi 2, izdala obrazloženo mnenje o dajatvi na predelavo klavnih trupov. Komisija je v tem mnenju ugotovila, da je bil sistem dajatve na predelavo klavnih trupov diskriminacijski davčni ukrep, ki je nezdružljiv s členom 90 Pogodbe, ker se je uporabljal za meso iz drugih držav članic, čeprav so bili do javne storitve predelave klavnih trupov, financirane iz prihodka iz te dajatve, upravičeni samo proizvajalci francoskega mesa.

(40)

Poleg tega je prizivno upravno sodišče iz Lyona Sodišču Evropskih skupnosti v skladu s členom 234 Pogodbe v zvezi z dajatvijo na predelavo klavnih trupov predložilo predhodno vprašanje o razlagi člena 87(1) Pogodbe (18). Sodišče je sodbo v tej zadevi (v nadaljevanju „zadeva GEMO“) izreklo 20. novembra 2003.

(41)

Prizivno upravno sodišče iz Lyona je v okviru zadeve GEMO od Sodišča Evropskih skupnosti zahtevalo, da se predhodno izrazi o vprašanju, ali se dajatev na odkup mesa, predvidena v členu 302 ZD Splošnega davčnega zakonika, uvršča v sistem, ki bi se lahko razumel kot pomoč v smislu člena 87 Pogodbe.

(42)

Sodišče je odgovorilo, da je zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov, do katerih so upravičeni francoski rejci in klavnice, naloga države. Sodišče je sklenilo, da je treba člen 87(1) Pogodbe razlagati v tem smislu, da je treba sistem, ki rejcem in klavnicam zagotavlja brezplačno zbiranje in odstranjevanje klavniških odpadkov, označiti kot državno pomoč.

(43)

Zainteresirane strani so predložile naslednje pripombe, ki so bile Franciji sporočene 11. februarja 2003.

(44)

Podjetja, ki so predložila naslednje pripombe, so zahtevala zaupno obravnavo svoje identitete. Komisija je po preučitvi navedenih razlogov menila, da je njihovo željo primerno upoštevati.

(45)

Po mnenju teh podjetij je dajatev na predelavo klavnih trupov pomoč v smislu člena 87 Pogodbe zlasti v korist rejcev in klavnic. Tako je dajatev na predelavo klavnih trupov v skladu s pogoji člena 87(1) Pogodbe in s tem, da je rejce in klavnice oprostila finančnih stroškov, ki so jih bremenili, „nekaterim podjetjem“ priskrbela gospodarsko korist, ki prizadene „trgovino med državami članicami“ in „izkrivlja konkurenco“, ker zmanjšuje stroške francoskega izvoza mesa in bremeni uvoz mesa s stroški odstranjevanja nevarnih proizvodov živalskega izvora, ki jih nosijo že v državi porekla.

(46)

Poleg tega je ukrep nezakonit, ker Komisija o njem ni bila obveščena. Učinek dokončne odločitve Komisije o združljivosti naj ne bi bil naknadna ureditev izvedbenih aktov, ki so bili neveljavni, ker so bili sprejeti ob neizpolnjevanju prepovedi iz člena 88(3) Pogodbe. Pomoč torej zaradi tega ne bi bila združljiva s Pogodbo.

(47)

Nazadnje storitev predelave klavnih trupov ne bi smela spadati v okvir določb člena 86(2) Pogodbe. Čeprav je storitev predelave klavnih trupov res treba financirati, ni nujno potrebno, da se njeno financiranje zagotavlja s pomočjo, ki je nezdružljiva s Pogodbo. To financiranje bi seveda lahko bilo strošek, ki bi ga morali prevzeti uporabniki storitve in bi se lahko prenesel na ceno mesa, ki bremeni potrošnika. Poleg tega dajatev povzroča diskriminacijo med podobnimi nacionalnimi in uvoženimi proizvodi, ki lahko prizadene razvoj trgovine v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti. Ta uporaba bi ovirala uporabo člena 86(2) Pogodbe.

(48)

ADEPALE ugotavlja, da so vzrok za oblikovanje dajatve hude težave pri odstranjevanju živalskih trupel goveda, poginulega zaradi BSE. Vendar je bila večina trupel, ki jih je bilo treba uničiti, del mlečne črede, ki samo postransko daje meso. Zato ADEPALE meni, da posebno področje dajatve „meso“ in popolna oprostitev, odobrena za mlečne izdelke, nista sprejemljiva. Splošneje rečeno, če je treba obdavčiti panoge, ki proizvajajo trupla, ki jih je treba odstraniti, je treba to vsaj storiti nediskriminacijsko; tako bi to moralo veljati tudi za jajčne izdelke.

(49)

Dajatev, ki se uporablja za mesne izdelke z najmanj 10 % mesa, zadeva različne in raznovrstne sestavine kuhanih jedi, kot so rastlinski proizvodi, embalaže in splošneje fiksni stroški in stroški delovne sile podjetij, ki proizvajajo kuhane jedi. ADEPALE zavrača prag 10 %, ki ga je izbrala francoska uprava, in meni, da je mesni izdelek proizvod, v katerem meso zajema večino teže.

(50)

ADEPALE poleg tega ugotavlja, da gre v praksi za davek na potrošnjo, ki diskriminacijsko bremeni maloprodajne cene nekaterih izdelkov. Posledica tega je velika razlika v konkurenčnosti med izdelki z več kot 10 % mesa in vsemi drugimi prehrambnimi izdelki, namreč mlečnimi in jajčnimi izdelki, rastlinskimi izdelki ter vsemi pripravljenimi izdelki z manj kot 10 % mesa.

(51)

Nazadnje, če je namen dajatve zagotoviti javno zdravje, financiranje zdravstvenega nadzora po mnenju ADEPALE načeloma ureja Direktiva Sveta 96/43/ES z dne 26. junija 1996 o spremembi in pripravi prečiščenega besedila Direktive 85/73/EGS za zagotovitev financiranja veterinarskih pregledov in nadzora živih živali in nekaterih živalskih proizvodov ter o spremembi direktiv 90/675/EGS in 91/496/EGS (19) ter njen prenos v francosko pravo.

(52)

FCD je že menil, da je pomoč koristila dvojno: omejila je tveganja podjetnika, ki bi jih ponavadi morale nositi kafilerije, ter odpravila strošek, ki je ponavadi bremenil proračun rejcev in klavnic, ki proizvajajo trupla in klavniške odpadke.

(53)

FCD sedaj zlasti poudarja, da je francoski sistem financiranja javne storitve predelave klavnih trupov nezdružljiv s členom 86(2) Pogodbe, ker ni zadovoljivih ukrepov, ki bi zagotavljali dejansko konkurenco pri dodelitvi javnih naročil za opravljanje storitve predelave klavnih trupov, ter ker pri financiranju te storitve obstaja čezmerno nadomestilo.

(54)

FCD tudi opozarja, da so bila javna sredstva, do katerih so bili upravičeni francoski predelovalci klavnih trupov, namenjena ne samo financiranju javne storitve predelave klavnih trupov, kot jo opredeljuje zakon, temveč tudi financiranju drugih dejavnosti, ki niso spadale v področje uporabe zakona, kot so odstranjevanje mesne moke, proizvedene tako po prepovedi, ki jo je izrekla Skupnost decembra 2000, kot pred tem datumom, za katerega naj bi bila predelovalcem klavnih trupov nujno in brez javnega razpisa plačana pomoč v višini 205 milijonov eurov.

(55)

FCD razkriva, da od leta 2002 obstaja nova nezakonita državna pomoč, financirana iz dajatve na odkup mesa in namenjena mesarjem obrtnikom, ki sami odstranjujejo hrbtenične kosti v neposrednem stiku s hrbtnim mozgom goveda, starejšega od dvanajst mesecev. Znesek te pomoči naj bi znašal 20 milijonov eurov.

(56)

Španija opozarja na dejstvo, da sistem zapostavlja uvoz mesa in mesnih izdelkov iz drugih držav, ker morajo plačati dajatev, ne da bi prejele kakršno koli nadomestilo, do koristi od dajatve pa so upravičeni samo francoski rejci in klavnice.

(57)

To vprašanje naj bi se v Španiji zaostrilo zaradi odprave vseh nacionalnih sistemov pomoči v tej državi od 1. januarja 2002 dalje in ker naj bi bili vsi stroški odstranitve mesnih odpadkov že vključeni v ceno izvoženih izdelkov. Od tega datuma dalje naj bi bila odpravljena tudi vsaka pomoč v zvezi s poginulimi živalmi na kmetijskih gospodarstvih, morebitne stroške rejcev pa naj bi pokril sistem zavarovanja.

(58)

Francoski organi so v pismu z dne 10. oktobra 2002 predstavili svoje pripombe k sklepu Komisije, da v zvezi z zadevno pomočjo začne postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe. Na zahtevo Komisije so v pismu z dne 23. septembra 2004 poslali dodatne informacije.

(59)

Francoski organi so menili, da je treba na kratko opozoriti na splošno ekonomijo javne storitve predelave klavnih trupov. Tako so pojasnili, da je bila javna storitev predelave klavnih trupov uvedena z Zakonom št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 zaradi krize BSE. Ta zakon se uvršča v sistem zdravstvenega varstva, ki vključuje zlasti dve pomembni odredbi:

(60)

Ti odredbi, sprejeti za zagotavljanje varstva zdravja potrošnikov, sta iz varnostnih razlogov prepovedali vnos naštetih izdelkov v prehrambno verigo in uvedli njihovo obvezno sežiganje. Po mnenju francoskih organov so bile te določbe smiselne, samo če so bile vključene v sistem, ki je zagotavljal popolno učinkovitost. To ni veljalo za sistem predelave klavnih trupov, ki je izhajal iz Zakona št. 75-1336 z dne 31. decembra 1975 o dopolnitvi in spremembi Kmetijskega zakonika glede industrije predelave klavnih trupov (20), ki je temeljil na čim večjem izkoristku proizvodov, ki jih je predelovalec klavnih trupov zbral v zameno za monopol nad zbiranjem na danem območju.

(61)

Francoski organi so se v teh razmerah odločili uvesti javno storitev predelave klavnih trupov, odgovorno za zbiranje in odstranjevanje vseh snovi s specifičnim tveganjem, namenjenih za sežiganje.

(62)

Člen 264 Kmetijskega zakonika, kot ga spreminja Zakon št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996, določa: „zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel ter mesa in drobovine, zaseženih v klavnici, ki so neustrezni za prehrano ljudi in živali, je javna storitev, ki je v pristojnosti države“.

(63)

Pojem snovi s specifičnim tveganjem, ki spadajo v okvir javne storitve predelave klavnih trupov kot snovi, zasežene v klavnicah, je bil po sprejetju Zakona št. 2001-1275 z dne 28. decembra 2001 v teh določbah izrecno omenjen.

(64)

Francoski organi so glede tega Komisiji natančno pojasnili, da se javna storitev predelave klavnih trupov uporablja samo za izdelke, ki pomenijo tveganje za zdravje ljudi in živali, kar je leta 1996 predstavljalo približno 10 % živalskih odpadkov, medtem ko se druge stranske proizvode, nastale pri reji živali, še naprej zbira v okviru pogodbe zasebnega prava. Ta delež od leta 2000 znaša 30 % zaradi podaljšanja seznama snovi s specifičnim tveganjem. Ta sistem se razlikuje od sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 2000-1166 z dne 1. decembra 2000 (21) o uvedbi ukrepa nadomestila za podjetja, ki proizvajajo nekatere vrste moke in masti, ki jih je odredba z dne 14. novembra 2000 prepovedala pri proizvodnji krme za živali. O tem sistemu je bila Komisija obveščena 18. januarja 2002.

(65)

Francoski organi o moki navajajo, da javna storitev predelave klavnih trupov zadeva samo sežiganje moke, nastale pri predelavi proizvodov, ki so zbrani v okviru te storitve. Ne financira sežiganja izdelkov, ki ostajajo zaradi prepovedi uporabe moke za prehrano živali.

(66)

Javna storitev predelave klavnih trupov se je od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2000 financirala iz dajatve, določene v členu 1 Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 in dodeljene v sklad, ki ga je upravljal CNASEA. Od 1. januarja 2001 se financira iz državnega proračuna.

(67)

Francoski organi opozarjajo, da Komisija v točkah 27–48 Odločbe o začetku postopka priznava, da lahko javna storitev predelave klavnih trupov, utemeljena z razlogi javnega zdravja in varstva okolja, spada pod pojem splošnega interesa v smislu člena 86(2) Pogodbe. Komisijo je zlasti zanimalo plačilo podjetjem, pooblaščenim za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, iz javnih sredstev.

(68)

Francoski organi so pojasnili, da je skupni znesek, plačan kafilerijam, v obdobju 1997–2002 znašal 828 552 389 eurov. Ustrezal je skupnemu znesku stroškov za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov. Zneski so bili podjetjem plačani na podlagi javnih naročil ali odredb o zasegu. Javni razpisi so se najpogosteje izvajali na ravni departmaja in regije, enako je bilo tudi z zasegi, ki so bili predmet odredb prefekta.

(69)

Francoski organi ob upoštevanju pogojev za dodelitev javnih naročil in predpisov o zasegih menijo, da izvršena plačila niso mogla vplivati na morebitne konkurenčne dejavnosti upravičenih podjetij.

(70)

Francoski organi navajajo, da je javna storitev predelave klavnih trupov v skladu z določbami člena 264-2 Kmetijskega zakonika, kot izhaja iz Uredbe št. 96-1229 z dne 27. decembra 1996 o javni storitvi predelave klavnih trupov in spremembi Kmetijskega zakonika (22), ki ga spreminja Uredba št. 97-1005 z dne 30. oktobra 1997 (23), podvržena postopkom oddaje javnih naročil. Člen 264-2 Kmetijskega zakonika tako zlasti določa:

(71)

Francoski organi pojasnjujejo, da ta javna naročila ob uporabi člena 264-2 Kmetijskega zakonika vsebujejo predvsem upravne določbe, ki opredeljujejo naravo storitev, ki so predmet naročila, način plačila poslov, katerih izvedba je dodeljena izbranemu ponudniku, pri čemer to plačilo izključuje vsa plačila, prejeta od uporabnikov javne storitve, in podatke, ki omogočajo ocenitev kakovosti storitve, ter tehnične določbe, ki opredeljujejo tehnične pogoje zbiranja, prevoza, predelave in po potrebi uničenja živalskih trupel in klavniških odpadkov ob upoštevanju zahtevanih zdravstvenih jamstev.

(72)

Na tej podlagi so bila javna naročila oddana pod naslednjimi pogoji:

(73)

Francoski organi so poudarili, da večina postopkov javnih naročil ni zagotovila opravljanja storitev, nujno potrebnih za dobro delovanje javne storitve predelave klavnih trupov.

(74)

Francoski organi so se morali ob številnih priložnostih in zlasti za fazo sežiganja moke zaradi nujnosti, zdravja in javnega reda in miru zateči k zasegom. Ti zasegi so bili opravljeni na podlagi Odloka št. 59-63 z dne 6. januarja 1959 o zasegih blaga in storitev (24) ter izvedbene uredbe št. 62-367 z dne 26. marca 1962 (25).

(75)

Te določbe zlasti določajo, da se opravljene zahtevane storitve plačajo v obliki odškodnin, ki lahko nadomestijo samo neposredno in zanesljivo materialno izgubo, ki jo je ponudnik storitve utrpel zaradi zasega. Te odškodnine upoštevajo izključno stroške plačila dela, amortizacije in plačila kapitala, ki jih ponudnik storitve dejansko in nujno prikaže ter se ocenijo na običajni osnovi. Nasprotno se ne dolguje nobeno nadomestilo za izgubo dobička, ki bi ga imel ponudnik storitve, če bi prosto razpolagal z zaseženim blagom ali če bi prosto nadaljeval svoje poslovanje.

(76)

Francoski organi so poslali pregledno tabelo oddanih javnih naročil in opravljenih zasegov po posameznih letih in departmajih. Ta okvirna tabela je nastala na podlagi preiskave, opravljene v departmajih.

(77)

Francoski organi so pojasnili, da so bila javna naročila prednostno oddana na ravni departmajev za različna obdobja (od 6 mesecev do treh let). Zasegi so bili potrebni, da bi nadomestili neuspešne javne razpise ali zagotovili nadaljnje opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov med pripravo naročil ali zaradi nepričakovanih povečanj količin in narave stranskih proizvodov, ki jih je bilo treba uničiti zaradi novih ukrepov za varovanje zdravja.

(78)

Iz tabele v uvodni izjavi 76 je razvidno, da se je zaseg uporabljal od vzpostavitve javne storitve predelave klavnih trupov (leta 1997) zaradi nujnih zdravstvenih razlogov, v letih 1998–2000 pa so mu sledile redne oddaje javnih naročil za zbiranje in predelavo stranskih proizvodov. Od leta 2000 so ugotavljali težave pri obnavljanju naročil zaradi velikih sprememb pri zadevnih snoveh s tveganjem. Leta 2001 so se regionalni javni razpisi, izvedeni po nacionalnem vzorcu v skladu z novim Zakonikom o javnih naročilih, izkazali za neuspešne, zaradi česar se je bilo treba od leta 2002 v nujnih primerih zateči k zasegom. Po izjavah francoskih organov država odtlej ni hotela sklepati dolgoročnih pogodb zaradi pravne negotovosti, ki so jo v francoskem sistemu sprožile prve razprave o osnutku smernic Komisije.

(79)

V tem pravnem okviru več podjetij zagotavlja predelavo klavnih trupov. Najpomembnejša, CAILLAUD, SARIA, FERSO-BIO in Équarrissage Moderne du Var, imajo v lasti trinajst tovarn, ki v mesno moko predelujejo surove odpadke, nastale pri opravljanju javne storitve predelave klavnih trupov. Druga podjetja, kot sta VERDANNET in SOTRAMO, zagotavljajo samo zbiranje teh odpadkov. Druga se ukvarjajo samo s sežiganjem moke. Zadnja ustrezajo štirim skupinam cementarn LAFARGE, CALCIA, VICAT in HOLCIM.

(80)

Francoski organi navajajo, da se odpadke, nastale pri opravljanju javne storitve predelave klavnih trupov, v vseh fazah zbiranja in predelave, obdeluje ločeno. Predelava se izvaja v tovarnah, ki so bile z odredbo o klasificiranih objektih posebej pooblaščene za predelavo snovi z visokim tveganjem. Ob upoštevanju te posebnosti predelava snovi, ki nastanejo pri opravljanju javne storitve predelave klavnih trupov, obsega skoraj celotno dejavnost teh tovarn. Opravljene storitve je zato mogoče natančno opredeliti. Delež, ki ga zajema plačilo storitve, se lahko oceni na povprečno 30 % prihodka industrijskih skupin v predelovalni panogi.

(81)

Francoski organi nazadnje ob upoštevanju uvedbe javne storitve predelave klavnih trupov z zakonskim aktom ter zahtev glede oddaje javnih naročil ali zasega menijo, da plačilo podjetjem, ki predelujejo klavne trupe v okviru javne storitve predelave klavnih trupov, ne presega dodatnega stroška, nastalega zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki so jim naložene.

(82)

Francoski organi opozarjajo, da Komisija meni, da je lahko popolna oprostitev plačila s strani rejcev in klavnic za pobiranje trupel in odpadkov pomoč, ker jih razbremenjuje stroška zbiranja in uničenja odpadkov, ki bi ga nosili. Komisija meni, da bi bila takšna pomoč, čeprav bi jo lahko upravičili z bojem proti boleznim, nezdružljiva s skupnim trgom, ker bi presegala ukrepe, ki jih dovoljujejo kmetijske smernice.

(83)

Francoski organi v uvodu Komisijo opozarjajo na poseben značaj obdobja 1996–2000, kar zadeva trg mesa. Medtem ko je bilo treba v Franciji na podlagi odredb z dne 28. junija 1996 in 10. septembra 1996 trupla in druge odpadke, neustrezne za prehrano, obvezno sežigati, so jih v drugih državah članicah še najprej predelovali.

(84)

Na ravni Skupnosti so odločbe, ki so zahtevale umik s trga in uničenje teh istih proizvodov, začele veljati šele od 1. oktobra 2000 za snovi s specifičnim tveganjem v skladu z Odločbo Komisije 2000/418/ES z dne 29. junija 2000 o urejanju uporabe snovi, ki predstavljajo tveganje glede transmisivnih spongiformnih encefalopatij, in spremembi Odločbe 94/474/ES (26) ter od 1. marca 2001 v skladu z Odločbo Komisije 2001/25/ES z dne 27. decembra 2000 o prepovedi uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov v živalski krmi (27).

(85)

Za štiri leta se lahko po mnenju francoskih organov ob odsotnosti usklajevanja šteje, da se je pri določanju cene govejega mesa v drugih državah članicah, pri katerem se je upoštevalo morebitni strošek zbiranja trupel in drugih odpadkov, upošteval tudi čim večji izkoristek teh proizvodov. V Franciji je oprostitev stroškov, povezanih s predelavo teh proizvodov, lahko imela posledice za ceno mesa v govedorejski verigi, vendar ta vpliv po mnenju francoskih organov v tej verigi ni mogel biti večji od posledice stroška, nastalega zaradi naknadnega plačila dajatve na predelavo klavnih trupov.

(86)

Francoski organi menijo, da bi francoski izvoz mesa v druge države članice pridobil nedvomno prednost, če bi bil učinek uvedbe javne storitve predelave klavnih trupov znižanje cene mesa, kar naj se ne bi zgodilo. Poleg tega naj ne bi bilo mogoče ugotoviti nobene prednosti v gibanju izvoza v Združeno kraljestvo, edino državo, ki je zaradi razsežnosti krize BSE vzpostavila obsežen sistem predelave in sežiganja trupel.

(87)

Če bi se morala Komisija kljub temu odločiti, da obstaja pomoč v smislu člena 87 Pogodbe, francoski organi menijo, da bi jo bilo treba upravičiti kot ukrep, ki je del sistema boja proti živalskim boleznim. Njeno združljivost bi lahko preučili z vidika delovnega dokumenta z dne 10. novembra 1986, uporabljenega pri uvedbi javne storitve predelave klavnih trupov, ali z vidika kmetijskih smernic in zlasti točke 11.4 in naslednjih. Edini namen določb, ki jih je sprejela Francija, je odstranitev nevarnosti okužbe.

(88)

Francoski organi ne glede na utemeljitev Komisije menijo, da je pomoč mogoče dovoliti, takoj ko določbe Skupnosti ali nacionalne določbe omogočijo vzpostavitev uradnega okvira za boj proti bolezni, ki bi se predvsem skušala izkoreniniti s prisilnimi ukrepi, ki upravičujejo nadomestila. V tem primeru ni mogoče zanikati, da se boj proti BSE uvršča v skupino ukrepov, sprejetih na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni.

(89)

Kriza BSE je poudarila tveganja za zdravje, ki bi se pojavila, če bi se za prehrano živali uporabljali trupla in odpadki, označeni kot trupla in odpadki „z visokim tveganjem“, ter snovi s specifičnim tveganjem. V tem okviru je treba popolno odstraniti proizvode, ki se štejejo kot nevarni, zagotavljati pod pogoji, ki prepovedujejo kakršno koli tveganje za zdravje ljudi in živali.

(90)

Francoski organi v zvezi s trupli trdijo, da je tudi Komisija sama prišla do sklepa, da je treba nujno prepovedati izkoriščanje teh proizvodov, tako da je v proizvodnji krme za rejne živali prepovedala uporabo ne samo živali, ki so bile na kmetijskem gospodarstvu zaklane v okviru ukrepov za boj proti boleznim, ampak tudi vsega goveda, koz, ovac, kopitarjev in perutnine, zaklanih na gospodarstvu, vendar ne za prehrano ljudi (zgoraj navedena Odločba 2001/25/ES).

(91)

Francoski organi trdijo, da se je poleg tega pokazalo, da so bili zaradi umika trupel iz prehranjevalne verige rejnih živali leta 2001 v drugih državah članicah, ki jih je od takrat to zadevalo, sprejeti državni ukrepi za popoln prevzem obveznosti odstranjevanja trupel.

(92)

Po mnenju francoskih organov spadajo snovi, zasežene v klavnicah, v isto kategorijo proizvodov, ki so nevarni za zdravje ljudi in živali. Obsegajo proizvode, neustrezne za prehrano ljudi, katerih seznam je določen v odredbah z dne 17. marca 1992 o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati klavnice za klavne živali, namenjene proizvodnji svežega mesa in njegovemu dajanju na trg, in določitvi pogojev veterinarskega pregleda teh poslopij, ter 8. junija 1996 o določitvi pogojev veterinarskega pregleda po zakolu perutnine, s katerima so bile v nacionalno pravo prenesene različne direktive Skupnosti, sprejete na področju zdravstvenega varstva.

(93)

Zbiranje in predelava trupel in snovi, zaseženih v klavnicah, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem, se izvajata ločeno od drugih odpadkov.

(94)

Francoski organi zato menijo, da so ukrepi, ki se financirajo z javno storitvijo predelave klavnih trupov, upravičeni iz naslova boja proti živalskim boleznim.

(95)

Francoske oblasti so glede mogočega obstoja pomoči v korist podjetij, oproščenih plačila dajatve, predvidene v členu 1 Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 in kodificirane v členu 302 bis ZD Splošnega davčnega zakonika, pojasnile naslednje.

(96)

V obdobju 1997–2000 so bili to dajatev dolžni plačevati vsi, ki so prodajali na drobno meso in druge izdelke, kot so soljeno meso, prekajeno meso, svinjska mast, konzervirano meso, predelana drobovina, ter živalske krme iz mesa in drobovine, ter katerih prihodki od prodaje so v prejšnjem koledarskem letu znašali vsaj 2,5 milijona FRF brez DDV.

(97)

Člen 35 spremembe zakona o javnih financah za leto 2000 je razširil podlago za dajatev na vse mesne izdelke.

(98)

Davčne stopnje so bile od 1. januarja 2001 na podlagi mesečnih odkupov brez DDV prav tako povečane z 0,6 na 2,1 % za odkupe v vrednosti do 125 000 FRF ter z 1 % na 3,9 % za odkupe v vrednosti nad 125 000 FRF. Skupaj s tem je davčni prag dajatve znašal 5 milijonov FRF (763 000 eurov) brez DDV.

(99)

Po mnenju francoskih organov temelji določitev davčnega praga na objektivnem in racionalnem merilu. Prag, ki se izračuna glede na prihodke od prodaje, ki jih ustvarijo zavezanci za dajatev, naj ne bi izkrivljal konkurence med njimi.

(100)

Merilo naj bi bilo objektivno, ker določitev praga izključuje upoštevanje katerega koli drugega vidika, razen zneska ustvarjenih prihodkov. Razumno naj bi bilo, ker ustreza pragu prihodkov od prodaje v rednem sistemu obdavčevanja po dejanskih prihodkih na področju DDV. Francoski organi zato opozarjajo, da se dajatev na odkup mesa izterjuje in nadzira v skladu s predpisi o DDV. Isti pragovi so se lahko uporabili v različnih položajih, kot je na primer dajatev na nekatere stroške oglaševanja.

(101)

Podjetja, oproščena plačila dajatve, so predvsem mesnice in obrtne delikatese, v katerih bi izterjava dajatve lahko povzročila previsoke stroške.

(102)

Francoski organi poleg tega opozarjajo, da bi bile posledice navedene izbire, četudi bi upoštevali argument Komisije, da ta izbira lahko prizadene trgovino v Skupnosti, zelo omejene, ker:

(103)

Francoski organi pojasnjujejo, da Komisija meni, da bi se javna storitev predelave klavnih trupov lahko financirala iz dajatve, nezdružljive s členom 90 Pogodbe, ki prepoveduje diskriminacijske notranje obdavčitve. Predvsem opozarjajo na postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se je začel leta 1998.

(104)

Francoski organi so v zvezi s tem Komisijo opozorili na argumente, ki so jih predstavili v obvestilu, poslanem Komisiji 18. septembra 1998 v odgovor na uradni opomin z dne 29. julija 1998. Francoski organi so v tem obvestilu zaključili, da dajatev na predelavo klavnih trupov ne izpolnjuje nobenega od meril, ki se zahtevajo za to, da se jo označi kot carino ali dajatev z učinkom, enakim carini, ali pa da bi šlo za diskriminacijsko obdavčenje v smislu Pogodbe. Vendar pa Komisijo opozarjajo na to, da je bila navedena dajatev zaradi pomiritve od 1. januarja 2001 dodeljena v splošni državni proračun (člen 35 spremembe zakona o javnih financah za leto 2000).

(105)

Francoski organi v zvezi z navedbami, po katerih povezava med prihodkom iz dajatve in njegovo dodelitvijo po 1. januarju 2001 v resnici ni bila prekinjena, menijo, da jih je treba šteti kot neutemeljene. Dajatev se prav tako kot drugi primerljivi viri dodeli v splošni državni proračun, ne da bi bila dodeljena v natančno določeno poglavje ministrstva za kmetijstvo. Ker je to ministrstvo odgovorno za izvajanje javne storitve predelave klavnih trupov, mu je ravno treba dodeliti sredstva za zagotavljanje te naloge. Francoski organi zagotavljajo, da ta sredstva v nobenem primeru ne izvirajo iz prihodka od dajatve, ki je bila sicer odtegnjena.

(106)

Francoski organi opozarjajo, da je namen Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 sprejetje predpisov o zbiranju in odstranjevanju živalskih trupel in klavniških odpadkov, neustreznih za prehrano ljudi. Zato je razvila javno storitev predelave klavnih trupov in podrobna pravila njenega financiranja z novim obdavčenjem. Zato Zakon št. 96-1139 spreminja sočasno Kmetijski zakonik in Splošni davčni zakonik. Določba, uvrščena v Splošni davčni zakonik s členom 1 Zakona št. 96-1139, bi bila lahko prav tako primerno uvrščena v zakon o javnih financah za leto 1997. Vendar je bila določena z Zakonom št. 96-1139 vstavitev člena 302 bis ZD v Splošni davčni zakonik hkrati zaradi postopka in vzporednosti med novimi odhodki države in potrebnimi prihodki ter podobnosti ciljev, ker je bil prihodek od dajatve tedaj namenjen za polnitev sklada za financiranje javne storitve predelave klavnih trupov.

(107)

Francoski organi opozarjajo, da je dajatev, uvedena s členom 302 bis ZD Splošnega davčnega zakonika, dajatev na odkup mesa. Čeprav je zaradi prvotnega namena splošno znana kot „dajatev na predelavo klavnih trupov“, se ni nikoli tako imenovala. Odstavek B člena 1 Zakona št. 96-1139 je določal, da se prihodek od dajatve, pobrane na podlagi člena 302 bis ZD Splošnega davčnega zakonika, dodeli v sklad, katerega namen je financiranje zbiranja in odstranjevanja trupel in klavniških odpadkov, neustreznih za prehrano.

(108)

Sprememba zakona o javnih financah za leto 2000 je določila, da se po 31. decembru 2000 v sklad ne izvršuje več plačil iz dajatve na odkup mesa. Od takrat se dajatev na odkup mesa, ki je kot takšna prikazana v davčnih prihodkih državnega proračuna od 1. januarja 2001, ne dodeljuje več za poseben odhodek, ampak se plačuje v splošni proračun države. Sklad, ustanovljen z Zakonom št. 96-1139, ne prejema več vplačil. Sklad je bil saldiran in stroški opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov neposredno vključeni v proračun ministrstva za kmetijstvo, prav tako kot vsi drugi stroški, ki jih nosi. Sprememba zakona o javnih financah za leto 2000 je sprememba zakona o javnih financah, katere namen ni spremeniti naslova Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996, katerega cilj ostaja uvedba javne storitve predelave klavnih trupov, ampak spremeniti Splošni davčni zakonik in način financiranja navedene javne storitve z uvedbo posebnega proračunskega poglavja.

(109)

Francoski organi v zvezi z razvojem zneska dajatve po letu 2000 navajajo, da so s 1. januarjem 2001 ob dodelitvi dajatve na odkup mesa v splošni državni proračun spremenili njene stopnje in osnovo. Do 1. januarja 2004 ni bilo drugih sprememb. Namen zvišanj, ki jih je uvedla sprememba zakona o javnih financah za leto 2000 ter so dopolnile druge davčne in proračunske ukrepe, je bila uskladitev odhodkov in virov države.

(110)

Po mnenju francoskih organov je res, da je bilo financiranje javne storitve predelave klavnih trupov s strani ministrstva za kmetijstvo nov velik odhodek, ki je povzročil težave pri sočasnem uravnoteženju državnih virov. Od tega datuma ni več ukrepa, ki indeksira stopnje dajatve glede na potrebe financiranja javne storitve predelave klavnih trupov. Francoski organi poleg tega pojasnjujejo, da so spremembe stopenj in osnove dajatve ustvarili prihodek, ki je bil od leta 2001 na splošno večji od razvoja stroškov javne storitve predelave klavnih trupov iz splošnejših razlogov proračunskega ravnotežja (glej tabelo 1).

(111)

Francoski organi so pojasnili, da so bila sredstva, dodeljena za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, uporabljena samo za financiranje te storitve. Sklad, ki ga upravlja CNASEA, je bil v obdobju 1997–2000 namenjen samo za zbiranje, predelavo in sežiganje proizvodov z visokim tveganjem, ki so spadali v okvir javne storitve predelave klavnih trupov. Drugače ga ni bilo mogoče uporabiti, ker so bili po trditvah francoskih organov v tem obdobju drugi stranski proizvodi pri predelavi klavnih trupov koristno uporabljeni.

(112)

Prihodek od dajatve je v tem obdobju poleg tega precej nižji od stroška opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov. Parlament po 1. januarju 2001 vsako leto izglasuje vsote, potrebne za delovanje javne storitve predelave klavnih trupov, v korist ministrstva za kmetijstvo, ki je odgovorno za financiranje in izvajanje javne storitve predelave klavnih trupov. Ti zneski so bili določeni glede na predvidene stroške za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov izključno in neodvisno od zneska prihodka, ki ga je lahko prinesla dajatev.

(113)

Francoski organi nazadnje opozarjajo, da so se prihodki od dajatve stekali v poseben sklad, namenjen financiranju javne storitve predelave klavnih trupov, samo v obdobju 1997–2000. V tem obdobju torej ministrstvo za kmetijstvo ni dodelilo sredstev za kritje stroškov opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov. Proračunsko poglavje 44-71 je bilo uvedeno leta 2001. Sklad, v katerega se je stekala dajatev na odkup mesa, v obdobju 1997–2000 ni imel presežkov.

(114)

Po mnenju francoskih organov po 1. januarju 2001 ni več mogoče vzpostaviti medsebojne povezave med pobiranjem dajatve in sredstvi, ki jih je dodelilo ministrstvo za kmetijstvo in ki izvirajo iz celotnih virov državnega proračuna.

(115)

Tabela 1, ki so jo poslali francoski organi, prikazuje prihodke od dajatve in stroške opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov. Iz nje izhaja, da so skupni prihodki od dajatve na predelavo klavnih trupov med letoma 1997 in 2002 znašali 1 337 676 215 eurov, pri čemer je celotni znesek, plačan za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, znašal 828 552 389 eurov.

Tabela 1

(116)

Francoski organi so v pismu z dne 9. aprila 2003 odgovorili na pripombe, ki so jih vložile tretje stranke. Nanje so dali pojasnila, ki sledijo.

(117)

Francoski organi o pripombah, da javna storitev predelave klavnih trupov ne spada v področje uporabe člena 86(2) Pogodbe, menijo, da je treba podjetja, pooblaščena za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, imeti za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitve splošnega gospodarskega interesa, predvsem zaradi varstva javnega zdravja.

(118)

Francoski organi so v zvezi s pripombami FCD vztrajali pri pojasnilu, da javna storitev predelave klavnih trupov vključuje odstranjevanje in uničenje proizvodov z visokim tveganjem ne glede na njihov izvor ter da se uporabnikov javne storitve predelave klavnih trupov ne obravnava različno.

(119)

Francoski organi o domnevnem čezmernem nadomestilu pri plačilu javne storitve predelave klavnih trupov menijo, da pri plačilu kafilerijam ne more obstajati čezmerno nadomestilo, če se storitev plačuje bodisi v okviru postopkov oddaje javnih naročil bodisi v okviru zasegov, ki upravičujejo nadomestila za neposredno in zanesljivo materialno izgubo, nastalo zaradi obveznosti, ki je naložena izvajalcu dejavnosti.

(120)

Francoski organi pojasnjujejo, da se v nasprotju s trditvami FCD iz sredstev, dodeljenih za javno storitev predelave klavnih trupov, ne financirajo druge dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe zakona. Javna storitev predelave klavnih trupov se zato razlikuje od sistema, vzpostavljenega za odstranitev moke zaradi prepovedi uporabe navedene moke za prehrano živali.

(121)

Francoski organi pojasnjujejo, da gre pri razširitvi nalog na vse snovi s specifičnim tveganjem, ki jo omenja FCD, samo za izvajanje določb Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (28). Hrbtenica goveda, starejšega od dvanajstih mesecev, pred začetkom veljavnosti navedene uredbe ni bila vpisana na seznam snovi s specifičnim tveganjem. Vse snovi s specifičnim tveganjem, ki v francoskem zakonu niso bile navedene pod to oznako, so po mnenju francoskih organov spadale v kategorijo snovi, zaseženih v klavnicah. Če bi bile te hrbtenice vpisane na seznam snovi s specifičnim tveganjem, čeprav se ne odstranijo v klavnicah, ampak v mesnicah, bi francoski organi v tem zakonu izrecno opredelili snovi s specifičnim tveganjem. Z zakonodajno spremembo bi samo uporabili načelo enakega obravnavanja, po katerem je lahko vsak imetnik snovi s specifičnim tveganjem pod enakimi pogoji upravičen do javne storitve predelave klavnih trupov.

(122)

Francoski organi so k pripombam španske vlade navedli številke, ki kažejo, da se je v nasprotju s francoskim izvozom mesa španski izvoz svežega ali zamrznjenega mesa v države članice in tretje države od leta 1995 povečal. Francoski organi v teh pogojih menijo, da španski organi ne morejo navajati brezplačnosti javne storitve predelave klavnih trupov v Franciji kot razlog za neugoden razvoj trgovine z mesom, česar ne dokazujejo z nobenimi številkami.

(123)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je, razen če ta pogodba ne določa drugače, pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(124)

Členi 87–89 Pogodbe veljajo v sektorju svinjskega mesa v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za svinjsko meso (29). V sektorju govejega mesa veljajo v skladu s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (30). Pred sprejetjem te uredbe so v istem sektorju veljali v skladu s členom 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 z dne 27. junija 1968 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (31). V sektorju perutninskega mesa veljajo v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso (32).

(125)

Sodišče Evropskih skupnosti je že moralo izdati mnenje o francoski javni storitvi predelave klavnih trupov v okviru zadeve GEMO. Člen 87(1) Pogodbe, kot Sodišče to natančno pojasnjuje v navedeni zadevi, zapoveduje, da je treba ugotoviti, ali v okviru danega pravnega sistema državni ukrep daje prednost „nekaterim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ v primerjavi z drugimi. Ukrep v primeru pritrdilnega odgovora izpolnjuje pogoj selektivnosti, ki je sestavni del pojma državne pomoči, določene z navedeno določbo.

(126)

Poleg tega se po mnenju Sodišča kot državne pomoči štejejo pomoči v kateri koli obliki, ki lahko neposredno ali posredno dajejo prednost podjetjem ali ki jih je treba razumeti kot gospodarsko korist, ki je upravičeno podjetje v normalnih tržnih razmerah ne bi dobilo (33).

(127)

Poleg tega se še vedno v skladu s sodno prakso Sodišča kot državne pomoči štejejo pomoči, ki v različnih oblikah zmanjšujejo stroške, ki ponavadi bremenijo proračun podjetja, in ki so zaradi tega, ne da bi šlo za subvencije v ožjem pomenu besede, iste narave in imajo enake učinke (34).

(128)

Sistem v tem primeru se financira z davkom podobno dajatvijo, ki so jo uvedli državni organi, zato se pripiše državi, kot to Sodišče sicer razlaga v sodbi v primeru GEMO.

(129)

Obstoj, celo narava pomoči morata biti določena na ravni morebitnih upravičencev do sistema predelave klavnih trupov in njegovega financiranja. Komisija je ob začetku preiskovalnega postopka opredelila naslednje glavne kategorije morebitnih upravičencev do javne storitve predelave klavnih trupov:

Med preiskovalnim postopkom in na podlagi informacij, poslanih Komisiji, je bila ugotovljena nova kategorija upravičencev:

(130)

Komisija je ob začetku preiskovalnega postopka menila, da je treba najprej ugotoviti, ali je mogoče javna plačila kafilerijam šteti kot plačilo dejavnosti, ki bi jo lahko označili kot javno storitev. Nato bi bilo treba ugotoviti, ali so ta plačila presegla stroške, ki so jih ta podjetja imela pri opravljanju takšnih dejavnosti.

(131)

Kafilerije v skladu s francoskim zakonom opravljajo javno storitev, priznano z zakonom, kar zadeva zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel ter mesa in drobovine, zaseženih v klavnici, ki so neustrezni za prehrano ljudi in živali.

(132)

Sodišče je v zadevi GEMO opozorilo, da se javna storitev predelave klavnih trupov v skladu s členom 264-1 Kmetijskega zakonika dodeli izbranim podjetjem z javnimi naročili, ki se sklenejo s prefekti vsakega departmaja.

(133)

Dejstvo, da se javna storitev predelave klavnih trupov financira iz prihodkov od davkom podobne dajatve, ki bremeni prodajalce mesa, pomeni, da so podjetja, ki opravljajo to storitev, upravičena do javnih sredstev za pokritje stroškov, ki izhajajo iz te storitve.

(134)

Predelava klavnih trupov je sicer gospodarska dejavnost. V Franciji obvladujeta dejavnost dve veliki podjetji, ki si delita od 80 do 90 % trga ter katerih prihodek od prodaje je najmanj v enem primeru večji od 152 milijonov eurov (35).

(135)

Iz sodbe Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark (36) izhaja, da javne subvencije, ki omogočajo opravljanje javnih storitev, ne kršijo člena 87 Pogodbe, če je treba takšne subvencije razumeti kot nadomestilo v zameno za storitve, ki so jih opravila upravičena podjetja za izvedbo obveznosti javnih storitev. Vendar Sodišče določa, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(136)

Komisija na podlagi sodne prakse v primeru Altmark daje pripombe, ki sledijo v uvodnih izjavah 137–153.

(137)

Javna storitev predelave klavnih trupov je bila, kar zadeva prvi pogoj, uvedena z zakonsko določbo Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996, ki je bila kodificirana v členih od L 226-1 do L 226-10 Kmetijskega zakonika. Člen 226-1 Kmetijskega zakonika določa:

„zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel in mesa, drobovine in živalskih stranskih proizvodov, zaseženih v klavnici, ki so neustrezni za prehrano ljudi in živali, ter snovi, ki pomenijo posebno tveganje z vidika transmisivnih subakutnih spongiformnih encefalopatij, imenovane snovi s specifičnim tveganjem, katerih seznam sprejme minister, odgovoren za kmetijstvo, je javna storitev, ki je v pristojnosti države“

(138)

Komisija na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, meni, da je prvi pogoj iz sodne prakse v primeru Altmark izpolnjen.

(139)

Komisija v zvezi z drugim pogojem meni, da so bili parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, predhodno objektivno in pregledno določeni. Tako izvedbena uredba št. 96-1229 z dne 27. decembra 1996 določa, da je javna storitev predelave klavnih trupov podvržena postopkom oddaje javnih naročil pod natančno določenimi pogoji.

(140)

Po mnenju francoskih organov člen R 226-7 Kmetijskega zakonika zlasti določa, da je prefekt v vsakem departmaju odgovoren za izvajanje javne storitve predelave klavnih trupov in v ta namen v skladu s postopki, določenimi v Zakoniku o javnih naročilih, odda potrebna javna naročila. Ne glede na to se javno naročilo odda na nacionalni ravni, kadar to upravičujejo tehnični ali ekonomski vidiki. Ta javna naročila ob uporabi člena R 226-10 Kmetijskega zakonika vsebujejo predvsem upravne določbe, ki opredeljujejo naravo storitev, ki so predmet naročila, način plačila poslov, katerih izvedba je dodeljena izbranemu ponudniku, podatke, ki omogočajo ocenitev kakovosti in stroška storitve, podrobna pravila za obveščanje javnosti o pogojih organizacije in delovanja storitve ter tehnične določbe, ki opredeljujejo tehnične pogoje zbiranja, prevoza, predelave in po potrebi uničenja živalskih trupel in klavniških odpadkov ob upoštevanju zahtevanih zdravstvenih jamstev.

(141)

Postopek oddaje javnih naročil, ki v tem primeru spadajo v Prilogo IA k Direktivi 92/50/EGS, je takšen, da zato po mnenju francoskih organov zagotavlja popolno preglednost določitve potreb in opredelitve pričakovanih storitev. Poleg tega je bilo v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavljenih več kot 300 javnih razpisov.

(142)

Šele ko so se javni razpisi izkazali za neuspešne, se pravi, da ni prispela nobena ponudba ali nobena primerna ponudba, so bili opravljeni zasegi na podlagi Splošnega zakonika regionalnih in lokalnih oblasti v skladu z Odlokom št. 59-63 z dne 6. januarja 1959 in izvedbeno uredbo št. 62-367 z dne 26. marca 1962, ki določata plačilo v obliki odškodnine, ki upošteva čisto vse stroške, ki jih je izvajalec storitve dejansko in nujno prikazal, brez odškodnine za izgubo dobička, ki bi ga lahko imel, če bi lahko svobodno nadaljeval zahtevano poslovno dejavnost.

(143)

Francoski organi so Komisiji poslali tabelo s podatki za posamezna leta in departmaje, ki dokazuje, da je bilo izvajanje nalog predelave klavnih trupov vedno predmet bodisi javnega naročila bodisi zasega.

(144)

Komisija na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, meni, da je drugi pogoj iz sodne prakse v primeru Altmark izpolnjen.

(145)

Francoski organi v zvezi s tretjim pogojem, kar zadeva raven nadomestila, zagotavljajo, da le-to ne presega zneska, potrebnega za kritje vseh ali dela stroškov, nastalih zaradi izvajanja obveznosti javnih storitev. Uporaba javnih naročil vključuje zbiranje ponudb podjetij, ki naj bi državnim organom dala najugodnejšo ponudbo. Kadar so se javni razpisi izkazali za neuspešne, se je izvedel zaseg, kot je navedeno zgoraj. Nadomestilo se je prav tako izračunalo na cenovno najugodnejši ravni zaradi uporabe francoskih predpisov o zasegu.

(146)

Uredbene določbe, veljavne v Franciji, določajo, da se opravljene zahtevane storitve plačajo v obliki odškodnine, ki lahko nadomesti samo neposredno in zanesljivo materialno izgubo, ki jo je ponudnik storitve imel zaradi zasega. Te odškodnine upoštevajo čisto vse stroške plačila dela, amortizacije in plačila kapitala, ki jih ponudnik storitve dejansko in nujno prikaže ter se ocenijo na običajni osnovi. Nasprotno se ne dolguje nobeno nadomestilo za izgubo dobička, ki bi ga izvajalec storitve imel, če bi svobodno razpolagal z zaseženim blagom ali če bi svobodno nadaljeval poslovno dejavnost.

(147)

V zvezi s tretjim pogojem sodne prakse v primeru Altmark je treba izraziti naslednje opombe. Komisija je ob začetku preiskovalnega postopka v tej zadevi od francoskih organov zahtevala, da ji pošljejo vse podatke, ki zadevajo predvsem zneske, plačane zadevnim podjetjem, ter dokažejo, da so te pomoči financirale samo dodatne stroške nalog, opravljenih za upravljanje storitve splošnega gospodarskega interesa v smislu člena 86(2) Pogodbe. Poleg tega je navedene organe prosila za dokaz, da sredstva niso mogla biti preusmerjena v morebitne konkurenčne dejavnosti, ki bi se jih lahko lotila upravičena podjetja (navzkrižne subvencije).

(148)

Komisija ugotavlja, da so se francoski organi omejili na razlago, da skupni znesek vsot, plačanih kafilerijam, znaša 828 552 389 eurov za obdobje 1997–2002 in ustreza celotnim stroškom opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov. Komisija mora torej izdati mnenje samo na podlagi navedenih informacij.

(149)

V tem primeru pomanjkanje natančnejših in številčnih podatkov o plačilih, izvršenih kafilerijam v obdobju 1997–2002, ki bi dokazali, da ta plačila nikakor niso presegla dodatnih stroškov, nastalih zaradi opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov, Komisiji preprečuje, da bi z gotovostjo ugotovila, da je bil tretji pogoj sodne prakse v primeru Altmark dejansko upoštevan. Komisija poleg tega zaradi pomanjkanja natančnejših podatkov ni mogla preveriti morebitnega obstoja navzkrižnih subvencij pri navedenih podjetjih.

(150)

Te dvome potrjuje tudi poročilo iz leta 1997, ki ga je Comité permanent de coordination des inspections (Stalni odbor za koordinacijo inšpekcij) (poročilo COPERCI) pripravil na zahtevo francoskega ministrstva za kmetijstvo, po katerem „naj bi bile kafilerije deležne širokogrudnosti ob pobiranju prihodka iz dajatve, dodeljenega za plačilo njihovih storitev“, „obstaja možna nevarnost dvojnega plačila storitev sežiganja zaradi njihovega plačila, čeprav dejansko niso bile opravljene“, in „je predelava klavnih trupov, ki je bila pred krizo ‚norih krav’ strukturno deficitarna, postala dobičkonosna.“

(151)

Komisija meni, da zato ni mogoče trditi, kot to zahteva Sodišče, da nadomestilo ne presega potrebnega zneska za kritje vseh ali dela stroškov, nastalih zaradi izvajanja obveznosti javnih storitev, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki in razumni dobiček za izvajanje teh obveznosti.

(152)

Kljub temu je res, da tudi navedbe tožnikov niso bile podprte z natančnimi številkami o plačilih v korist kafilerij in stroških ukrepov, ki izhajajo iz izvajanja javne storitve predelave klavnih trupov, s katerimi bi dokazali čezmerno nadomestilo v korist teh podjetij. Poleg tega neujemanje med prihodki od dajatve in stroškom opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov samo po sebi ne dokazuje neravnotežja med izvršenim plačili in stroškom predelave klavnih trupov.

(153)

Komisija ob upoštevanju predhodnih preudarkov in podatkov, ki so ji jih poslali francoski organi, torej ne more zaključiti, da so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v sodbi v zadevi Altmark, in da zato plačila v korist kafilerij ne bi mogla izpasti iz opredelitve državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(154)

Komisija ne more izključiti, da so plačila v korist kafilerij vsebovala element pomoči v smislu člena 87 Pogodbe, čeprav so bili glavni upravičenci do ukrepov, financiranih iz dajatve, kmeti in klavnice (glej točko 1.1.2).

(155)

Sodišče je v zadevi GEMO razsodilo, da dejstvo, da zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov, do katerih so upravičeni rejci in klavnice, opravljajo zasebna podjetja, ne more spodbijati morebitne označitve za državno pomoč, ker za sistemom navedene dejavnosti stojijo državni organi. Za ta sistem je odgovorna država.

(156)

Sodišče je sklenilo, da je treba člen 87(1) Pogodbe razlagati tako, da je treba sistem, ki rejcem in klavnicam zagotavlja brezplačno zbiranje in odstranjevanje klavniških odpadkov, označiti kot državno pomoč v korist kmetov in klavnic.

(157)

V tem primeru ni dvoma o tem, da se ukrepi v korist rejcev in klavnic financirajo iz javnih sredstev, zlasti z dodelitvijo proračunskih sredstev in/ali iz prihodka od dajatve, ki so jo državni organi določili kot obvezno.

(158)

Če mesna moka, ki jo zadeva javna storitev predelave klavnih trupov, izvira iz predelave odpadkov, nastalih pri opravljanju javne storitve predelave klavnih trupov, in ne gre za moko, katere trženje je prepovedano od leta 2000, je treba zaključiti, da je uničenje te moke samo stopnja, potrebna za dokončanje javne storitve predelave klavnih trupov, in da je uničenje te snovi brez kakršne koli tržne vrednosti vključeno v javno storitev predelave klavnih trupov. Zato je treba te snovi preveriti v istem okviru kot „pomoč za rejce in klavnice“, ker so samo naslednja stopnja pri uničenju odpadkov, ki jih proizvajajo rejci in klavnice. Stroški končnega uničenja odpadkov so del vseh stroškov, za katere odgovarja proizvajalec teh odpadkov, in mu država, ki jih prevzame namesto njega, daje samo dodatno pomoč.

(159)

Francoski organi so zagotovili, da javna storitev predelave klavnih trupov vključuje samo sežiganje moke, nastale pri predelavi proizvodov, zbranih v okviru te storitve. Storitev ne financira sežiganja proizvodov, ki ostajajo zaradi prepovedi uporabe moke za prehrano živali. Komisija poleg tega to vprašanje preučuje v okviru drugega ukrepa, ki ga trenutno obravnava (št. NN 44/2002). Zato ni del te odločbe.

(160)

Gre za ukrep, ki velja od 1. januarja 2002 in se ravno tako financira iz dajatve na predelavo klavnih trupov, v korist mesarjem, ki sami odstranjujejo hrbtenične kosti v neposrednem stiku s hrbtnim mozgom goveda, starejšega od dvanajstih mesecev.

(161)

Francoski organi so pojasnili, da hrbtenica goveda, starejšega od dvanajstih mesecev, pred letom 2002 ni bila vpisana na seznam snovi s specifičnim tveganjem. Če bi bile te hrbtenice vpisane na seznam snovi s specifičnim tveganjem, čeprav se ne odstranijo v klavnicah, ampak v mesnicah, bi francoski organi v zakonu snovi s specifičnim tveganjem izrecno opredelili kot odpadke, ki so upravičeni do javne storitve predelave klavnih trupov. Vse snovi s specifičnim tveganjem, ki v francoskem zakonu niso bile navedene pod to oznako, so po mnenju francoskih organov spadale v kategorijo snovi, zaseženih v klavnicah.

(162)

Vendar je treba zaključiti, da je uničenje teh odpadkov, če so upravičeni do javne storitve predelave klavnih trupov in ne gredo skozi klavnice, strošek, ki najprej bremeni mesarje, odgovorne za ravnanje s hrbtenicami goveda, starejšega od dvanajstih mesecev.

(163)

Torej preudarki glede „pomoči za rejce in klavnice“ smiselno veljajo za mesarje, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, ki jih zadeva ta vidik javne storitve predelave klavnih trupov. Zato je brezplačna odstranitev hrbtenic pri mesarjih in v razsekovalnicah od 1. januarja 2002 državna pomoč v korist teh podjetij.

(164)

Sodišče razlaga pojem pomoči, kot da ne velja za ukrepe, ki uvajajo razlikovanje med podjetji pri stroških, kadar je to razlikovanje posledica narave in ekonomije obravnavanega sistema stroškov. Država članica, ki je uvedla takšno razlikovanje med podjetji pri stroških, mora dokazati, da ga dejansko upravičujeta narava in ekonomija zadevnega sistema (37).

(165)

Zakon št. 96-1139 določa oprostitev podjetij, ki prodajajo meso na drobno in katerih letni prihodki od prodaje so manjši od 2,5 milijona FRF (ta prag je bil nato povečan na 5 milijonov FRF, glej uvodno izjavo 18). Zdi se, da takšne oprostitve, ki pomeni izgubo virov za državo (38), ne upravičujeta narava in ekonomija davčnega sistema, katerega cilj je zagotoviti prihodke države.

(166)

Oprostitev se ne nanaša na prihodek, ustvarjen s prodajo mesa, ampak na celotne prihodke od prodaje. Tako je na primer mogoče, da podjetje, ki prodaja samo meso in s prodajo mesa ustvarja prihodek v višini 2,4 milijona FRF, ni podvrženo plačilu dajatve. Nasprotno bo plačilu dajatve podvrženo podjetje z živili s skupnim prihodkom v višini 10 milijonov FRF, od tega dosega 1 milijon FRF s prodajo mesa. Ker se dajatev izračuna glede na vrednost mesnih izdelkov, se ne zdi upravičeno oprostiti plačila dajatve podjetje, ki ustvarja večji prihodek s prodajo mesa, medtem ko bi bilo konkurenčno podjetje, ki bi s prodajo mesnih izdelkov ustvarilo manjši prihodek, podvrženo plačilu dajatve.

(167)

Zato je navedena oprostitev selektivna korist za oproščeno trgovino (39). Torej gre za pomoč v korist oproščenih trgovcev, ki jim zmanjša davčno obremenitev. Komisija na podlagi številk o trgovini z mesom, danih v uvodni izjavi 171, sklepa, da je oprostitev plačila dajatve trgovcem, ki ustvarijo prihodek, manjši od 2,5 milijona FRF (in pozneje 5 milijonov FRF), korist, ki pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(168)

Da bi ugotovili, ali zadevne pomoči spadajo v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe, je treba nazadnje ugotoviti, ali lahko prizadenejo trgovino med državami članicami.

(169)

Sodišče je ugotovilo, da je treba, kadar država članica z odobreno ugodnostjo krepi položaj ene kategorije podjetij v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Skupnosti, zadnje obravnavati, kot da je nanje vplivala ta ugodnost (40).

(170)

Predelava klavnih trupov je storitev, ki jo je mogoče ponujati čez mejo. To sicer dokazuje obstoj več velikih multinacionalk, ki delujejo v tem sektorju in ponujajo svoje storitve v več državah članicah, tudi v Franciji. Komisija zato ugotavlja, da plačila, dodeljena francoskim predelovalcem klavnih trupov, vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(171)

Kar zadeva kafilerije, rejce in klavnice, razsekovalnice in mesarje, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, več skupnih ureditev trga v tem sektorju, naštetih v uvodni točki 124, zgovorno dokazuje obstoj trgovine z mesnimi izdelki med državami članicami. Tabela 2 prikazuje raven trgovinske menjave z najpomembnejšimi zadevnimi proizvodi med Francijo in drugimi državami članicami v prvem letu uporabe dajatve na predelavo klavnih trupov.

Tabela 2

(172)

Pomembno je tudi omeniti, da je Francija leta 1999 glede na številke, ki jih je poslala Komisiji, uvozila za 2 297 milijonov FRF živih živali, medtem ko je uvoz mesa in užitne drobovine obsegal skoraj 17 000 milijonov FRF. Velika večina mesnih izdelkov, uvoženih v Francijo, je torej že šla skozi predelavo klavnih trupov v državi porekla.

(173)

Tožniki zato, kot je Komisija že navedla ob začetku preiskovalnega postopka, navajajo tudi okrožnico, ki jo je objavil francoski Generalni direktorat za konkurenco, porabo in preprečevanje davčnih utaj, po kateri lahko dajatev na odkup mesa „škodi stopnjam dobička ali zmanjša možnosti tujih proizvajalcev za prodajo“ in zato „ustvari tveganje škodljive spremembe pogojev trgovanja“.

(174)

Komisija torej zaključuje, da obstaja vsaj morebiten vpliv na trgovino, kar zadeva ukrep v korist rejcev in klavnic.

(175)

Komisija o trgovini, oproščeni plačila dajatve, meni, da obstaja vsaj morebiten vpliv oprostitve plačila dajatve zlasti na obmejnih območjih in torej na čezmejno trgovino.

(176)

Nazadnje se zdi, da lahko vse te pomoči, obravnavane z vseh vidikov, prizadenejo trgovino med državami članicami. Zadevni sektorji so zelo odprti za konkurenco na ravni Skupnosti in zato občutljivi na vsak ukrep v korist podjetij v eni ali drugi državi članici.

(177)

Sodišče je poleg tega v sodbi v zadevi GEMO menilo, da se pomoč državnih organov, s katero bi rejce in klavnice oprostili finančnih stroškov v okviru javne storitve predelave klavnih trupov, kaže kot gospodarska korist, ki lahko izkrivlja konkurenco. Komisija meni, da takšen sklep velja tudi za kafilerije, mesnice in razsekovalnice, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, ter trgovine, oproščene plačila dajatve. Vsi ti gospodarski subjekti delujejo na trgu, odprtem za konkurenco, kjer je obseg trgovinske menjave, kot je opisan v uvodni izjavi 171, zelo velik zaradi ogromne velikosti nekaterih živilskopredelovalnih podjetij, ki jih pomoči zadevajo.

(178)

Komisija z vidika zgoraj navedenega meni, da ukrepi v korist kafilerij, rejcev in klavnic, razsekovalnic in mesarjev, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, ter trgovcev, oproščenih plačila dajatve, le-tem dajejo korist, katere ugodnosti drugi nosilci dejavnosti ne morejo uživati. Ta korist izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kakor hitro lahko prizadene trgovino med državami članicami. Komisija zato sklepa, da ti ukrepi spadajo v okvir člena 87(1) Pogodbe.

(179)

Člen 87 Pogodbe vseeno pozna izjeme od splošnega načela nezdružljivosti državnih pomoči s Pogodbo, čeprav se nekatere med njimi očitno ne uporabljajo, zlasti tiste, določene v odstavku 2 navedenega člena. Francoski organi se niso sklicevali na te izjeme.

(180)

Odstopanja, določena v členu 87(3) Pogodbe, je treba strogo razlagati pri preverjanju vsakega programa pomoči za regijo ali panogo ali vsakega posameznega primera uporabe splošnih sistemov pomoči. Predvsem se lahko odobrijo samo, kadar Komisija lahko ugotovi, da je pomoč potrebna za uresničitev enega od zadevnih ciljev. Odobritev pravice do navedenih odstopanj pomočem, ki ne vključujejo takšne protivrednosti, bi pomenila, da se omogoča škodovanje trgovini med državami članicami in izkrivljanje konkurence, ki ni upravičeno z vidika interesa Skupnosti, ter soodvisno neupravičene koristi za izvajalce dejavnosti v nekaterih državah članicah.

(181)

Komisija meni, da sporne pomoči niso namenjene pospeševanju gospodarskega razvoja območja, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, v skladu s točko (a) člena 87(3) Pogodbe. Prav tako niso namenjene pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice v skladu s točko (b) člena 87(3) Pogodbe. Pomoč prav tako ni namenjena pospeševanju kulture ali ohranjanja kulturne dediščine v skladu s točko (d) člena 87(3) Pogodbe.

(182)

Točka (c) člena 87(3) Pogodbe vseeno določa, da se lahko pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, šteje kot združljive s skupnim trgom. Pomoč mora prispevati k razvoju zadevnega sektorja, da bi lahko bila upravičena do odstopanja iz navedene točke.

(183)

Komisija mora predhodno opozoriti, da je Francija v skladu s členom 88(3) Pogodbe ni obvestila o sistemu, ki uvaja dajatev na predelavo klavnih trupov, in ukrepih, ki se iz nje financirajo. Člen 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe ES (41) opredeljuje nezakonito pomoč kot novo pomoč, ki se izvaja s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe. Obveznost obveščanja o državnih pomočeh je bila potrjena v členu 1(c) navedene uredbe (42).

(184)

Ker so ukrepi, ki jih je izvedla Francija, vsebovali elemente državne pomoči, gre za nove pomoči, o katerih Komisija ni bila obveščena, in zato nezakonite v smislu Pogodbe.

(185)

Komisija mora preveriti financirane ukrepe, se pravi pomoči, in njihovo financiranje, ko gre za državno pomoč, financirano z davkom podobno dajatvijo. Tako mora po mnenju Sodišča, kadar je način financiranja pomoči zlasti iz obveznih prispevkov sestavni del ukrepa pomoči, preverjanje te pomoči s strani Komisije nujno upoštevati ta način financiranja (43).

(186)

V skladu s točko 23.3 kmetijskih smernic in sporočilom Komisije o določitvi pravil za ocenjevanje nezakonitih državnih pomoči (44) je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči.

(187)

Komisija je leta 2002 sprejela smernice Skupnosti o državnih pomočeh, povezanih s testi za TSE, poginulimi živalmi in klavniškimi odpadki (45) (v nadaljevanju „smernice o TSE“). Te smernice veljajo od 1. januarja 2003. V točki 44 smernic o TSE je določeno, da se, razen v primerih, povezanih predvsem s poginulimi živalmi in klavniškimi odpadki, nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 preverijo v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči. Smernice o TSE so torej za ti dve vrsti pomoči primeren okvir za preučitev tega primera.

(188)

Točki 46 in 47 smernic o TSE določata vrsto določb o poginulih živalih in klavniških odpadkih, veljavnih v tem primeru.

(189)

Komisija do sedaj v skladu s točko 46 smernic o TSE glede državnih pomoči za pokritje stroškov, nastalih zaradi poginulih živali, ni jasno opredelila svoje politike zlasti z vidika razmerja med na eni strani pravili za boj proti boleznim, kot so opredeljena v točki 11.4 kmetijskih smernic in ki dovoljujejo, da državne pomoči pokrijejo do 100 % stroškov, ter na drugi strani uporabo načela „plača povzročitelj obremenitve“ in pravil o pomoči za ravnanje z odpadki. Zato bo Komisija, kar zadeva nezakonite državne pomoči za kritje stroškov, povezanih z odstranjevanjem in uničenjem poginulih živali, ki so bile na ravni proizvodnje, predelave in trženja živali dodeljene pred datumom uveljavitve smernic o TSE, ne da bi to vplivalo na upoštevanje drugih določb prava Skupnosti, dovolila, da državne pomoči pokrijejo do 100 % teh stroškov.

(190)

Komisija je od januarja 2001 v skladu s točko 47 smernic o TSE o državnih pomočeh, povezanih s klavniškimi odpadki, sprejela vrsto posameznih določb, ki dovoljujejo, da državne pomoči krijejo do 100 % stroškov, nastalih zaradi odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem, mesne in kostne moke ter živalske krme, ki vsebuje takšne proizvode, ki jih je treba odstraniti v okviru nove zakonodaje Skupnosti o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah (TSE). Te odločbe so temeljile predvsem na točki 11.4 kmetijskih smernic ter upoštevale kratkotrajnost pomoči in nujnost dolgoročnega upoštevanja načela „plača povzročitelj obremenitve“. Komisija je izjemoma odobrila, da se takšne državne pomoči dodelijo tudi drugim izvajalcem dejavnosti, ki se ne ukvarjajo s proizvodnjo živih živali, na primer klavnicam. Komisija bo ista načela uporabila za nezakonite državne pomoči, dodeljene pred koncem leta 2002 za primerljive stroške, povezane z novo zakonodajo Skupnosti o TSE, ne da bi to vplivalo na druge določbe prava Skupnosti.

(191)

Morebitne pomoči za tekoče poslovanje v korist drugih izvajalcev dejavnosti bo treba preveriti z vidika kmetijskih smernic.

(192)

Smernice o TSE v točki 46 določajo, da bo Komisija, kar zadeva nezakonite državne pomoči za kritje stroškov, povezanih z odstranjevanjem in uničenjem poginulih živali, ki so bile na ravni proizvodnje, predelave in trženja živali dodeljene pred datumom uveljavitve smernic o TSE, ne da bi to vplivalo na upoštevanje drugih določb prava Skupnosti, dovolila, da državne pomoči pokrijejo do 100 % teh stroškov.

(193)

Točka 47 smernic o TSE o državnih pomočeh, povezanih s klavniškimi odpadki, določa, da je Komisija od januarja 2001 sprejela vrsto posameznih odločb, ki dovoljujejo, da državne pomoči krijejo do 100 % stroškov, nastalih zaradi odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem, mesne in kostne moke ter živalske krme, ki vsebuje takšne proizvode, ki jih je treba odstraniti v okviru nove zakonodaje Skupnosti o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah (TSE).

(194)

Komisija v povezavi z določbami v točkah 33 in 34 smernic o TSE tudi ugotavlja, da so bila podjetja načeloma izbrana in plačana v skladu z načeli trga in nediskriminacijsko, pri čemer sta bila po potrebi uporabljena postopek javnega razpisa v skladu z zakonodajo Skupnosti ter v vsakem primeru zadostna raven oglaševanja, ki je zadevnemu naročilu za storitve zagotovila svobodno konkurenco in omogočila nadzor nepristranskosti pravil o javnem razpisu. Komisija se v zvezi z zasegom strinja, da je to sredstvo prav tako primerno zaradi nujnosti ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in pomanjkanja odziva na javni razpis.

(195)

Točka 47 smernic o TSE opozarja, da se je Komisija izjemoma strinjala, da se takšne državne pomoči dodelijo tudi drugim izvajalcem dejavnosti, ki se ne ukvarjajo s proizvodnjo živih živali, na primer klavnicam. Komisija meni, da mora ta izjema veljati tudi za druga podjetja, ki opravljajo naloge, tesno povezane s proizvodnjo živih živali, kot so kafilerije.

(196)

Komisija lahko na podlagi predstavljenih dejstev zaključi, da v tem primeru pomoči v korist kafilerij, ki jih je Francija med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 dodelila v višini 100 % nastalih stroškov, izpolnjujejo pogoje smernic o TSE.

(197)

Smernice v točki 46 določajo, da bo Komisija, kar zadeva nezakonite državne pomoči za kritje stroškov, povezanih z odstranjevanjem in uničenjem poginulih živali, ki so bile na ravni proizvodnje, predelave in trženja živali dodeljene pred datumom uveljavitve navedenih smernic, ne da bi to vplivalo na upoštevanje drugih določb prava Skupnosti, dovolila, da državne pomoči pokrijejo do 100 % teh stroškov.

(198)

Komisija lahko na podlagi predstavljenih dejstev zaključi, da pomoči v korist rejcev, ki jih je Francija med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 dodelila v višini 100 % nastalih stroškov, izpolnjujejo pogoje smernic o TSE.

(199)

Smernice v točki 47 določajo, da Komisija, kar zadeva državne pomoči, povezane s klavniškimi odpadki, dovoljuje nezakonite državne pomoči, dodeljene pred koncem leta 2002, ki krijejo do 100 % stroškov, nastalih zaradi odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem, mesne in kostne moke ter živalske krme, ki vsebuje te proizvode, ki jih je treba odstraniti v okviru nove zakonodaje Skupnosti o TSE.

(200)

Komisija lahko na podlagi predstavljenih dejstev zaključi, da v tem primeru pomoči v korist klavnic, ki jih je Francija med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 dodelila v višini 100 % nastalih stroškov, izpolnjujejo pogoje smernic o TSE.

(201)

Točka 47 smernic o TSE velja smiselno za snovi s specifičnim tveganjem – v tem primeru hrbtenice goveda, starejšega od dvanajstih mesecev –, zasežene v mesnicah in razsekovalnicah.

(202)

Komisija lahko na podlagi predstavljenih dejstev zaključi, da pomoči v korist mesarjev, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, ki jih je Francija med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 dodelila v višini 100 % nastalih stroškov, izpolnjujejo pogoje smernic o TSE.

(203)

Komisija je ugotovila, da oprostitev v korist podjetij, katerih letni prihodek od prodaje je manjši od 2,5 milijona FRF, pomeni izgubo virov za državo in se ne zdi upravičena z naravo in ekonomijo davčnega sistema. Čeprav lahko ta sistem seveda predvideva ukrepe, potrebne za njegovo razumno in učinkovito delovanje, kot so na primer pavšalne obdavčitve za majhna podjetja, ki zmanjšujejo predvsem zahtevnost vodenja računovodstva (46), je težko verjeti, da bi ti ukrepi lahko segli do čistih in preprostih oprostitev. Poleg tega Komisija meni, da bi se morale takšne oprostitve, čeprav bi bile sprejemljive, omejiti na zelo obrobne primere (47), kjer bi se zahtevnost računovodstva na eni strani in upravljanje s strani davčnih organov izkazala dražja od pričakovanega prihodka.

(204)

Vendar v tem primeru utemeljitev določitve praga na 2,5 milijona FRF, kar je velik znesek, sploh ni samoumevna ter se zdi, da ne izhaja iz pripravljalnih del Zakona št. 96-1139 (48). Selektivnost zadevne oprostitve postane očitna, če upoštevamo, da se po podatkih Komisije 80 % mesa in mesnih izdelkov proda v velikih trgovskih centrih, katerih splošni prihodki od prodaje in celo specifični prihodki od prodaje mesa so po podatkih Komisije precej višji od praga (49), medtem ko majhna podjetja (mesnice), katerih prihodki od prodaje so v povprečju nižji od praga (1,6 milijona FRF), tekmujejo z velikimi.

(205)

Zdi se, da je učinek praga oprostitve učinek oprostitve v korist mesnic in drugih trgovin, medtem ko je večinski del distribucije, ki jo izvajajo veleblagovnice, obdavčen. Poleg tega je mogoče, ker se prag nanaša na splošne prihodke od prodaje (in ne samo od „prodaje mesa“), da je mesnica, ki ustvari prihodke od prodaje v višini na primer 2,4 milijona FRF, oproščena plačila dajatve, medtem ko mora veleblagovnica, ki bi prodala manj mesa, vendar bi bili njeni prihodki od prodaje večji od praga, plačati dajatev. Tako se zdi, da zadevna oprostitev vodi v diskriminacijsko obravnavanje različnih prodajalcev mesa na drobno na podlagi merila, za katerega se zdi, da ne ustreza notranji racionalnosti parafiskalnega sistema.

(206)

Komisiji se ne zdi dokazano, da je takšna oprostitev upravičena z ekonomijo davčnega sistema, ker francoski organi niso za to zagotovili nobenega primernega podatka.

(207)

Komisija o podjetjih za trženje kmetijskih proizvodov (in tudi proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, ker dajatev bremeni tudi izdelke, ki vsebujejo meso), meni, da pomoč spada v področje uporabe točke 3.5 kmetijskih smernic, ker je po njenem mnenju prizadeta trgovina v Skupnosti. Ta točka določa, da mora vsak ukrep pomoči vsebovati neko spodbudo ali zahtevati protivrednost od upravičenca, da se lahko šteje kot združljiv s skupnim trgom. Tako so, razen če so izjeme izrecno določene v zakonodaji Skupnosti ali kmetijskih smernicah, enostranske državne pomoči, namenjene samo za izboljšanje finančnega položaja proizvajalcev, ki pa na noben način ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoči, dodeljene samo na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, izenačene s pomočmi za tekoče poslovanje, ki so nezdružljive s skupnim trgom.

(208)

Oprostitev je v tem primeru zmanjšanje stroškov, ne da bi vsebovalo kakršen koli spodbujevalni element ter od upravičenca zahtevalo kakršno koli protivrednost in katerega združljivosti s pravili o konkurenci ni bilo mogoče ugotoviti.

(209)

Praksa Komisije je v zvezi s pomočmi, dodeljenimi pred 1. januarjem 2000, v tem obdobju že uporabljala pojem pomoči za tekoče poslovanje iz točke 3.5 kmetijskih smernic. Iz tega sledi, da odstopanje od načela prepovedi pomoči, določeno v točki (c) člena 87(3) Pogodbe, ni uporabno.

(210)

Komisija z vidika zgoraj navedenega zaključuje, da je davčna oprostitev v tem primeru pomoč, ki je nezdružljiva z veljavnimi pravili o konkurenci.

(211)

Francoski organi so do 31. decembra 2000 javno storitev predelave klavnih trupov financirali z davkom podobno dajatvijo, dodeljeno v sklad, ki jo je upravljal in ki je bremenila trgovce na drobno z mesom in mesnimi izdelki.

(212)

Komisija je med postopkom za ugotavljanje kršitev, navedenim v uvodni izjavi 2, ugotovila, da ta način financiranja storitve predelave klavnih trupov izključuje vsa plačila, prejeta od uporabnikov te storitve. Tako prevzem stroškov predelave klavnih trupov s strani države znižuje lastno ceno francoske proizvodnje. Dajatev se tako kaže kot protivrednost koristi, odobrene s celotnim javnim financiranjem zbiranja in uničenja živalskih trupel in snovi, zaseženih v klavnicah.

(213)

Nasprotno se od izdelkov iz drugih držav članic, ki se tržijo v Franciji, razen uvoženih živih živali, zaklanih v Franciji, plačuje dajatev pod istimi pogoji brez razlikovanja, vendar ti izdelki niso upravičeni do nobene od ugodnosti, ki izhajajo iz financiranja sklada. Pri teh proizvodih gre zato za čisto denarno obremenitev. Povedano drugače, dajatev se res uporablja za izdelke nacionalnega porekla in izdelke drugih držav članic pod enakimi pogoji glede na pravila o osnovi, likvidaciji in obveznosti obračuna dajatve, vendar takšne vzporednosti ni več pri dodelitvi prihodka od dajatve,.

(214)

Komisija je v okviru navedenega postopka za ugotavljanje kršitev preučila združljivost dajatve na predelavo klavnih trupov z vidika členov 25 in 90 Pogodbe.

(215)

Komisija je v tem primeru menila, da dajatev na predelavo klavnih trupov ne krši člena 25 ter je torej ni mogoče označiti kot dajatev z učinkom, enakim carini, ker so francoski organi dokazali, da se dajatev ne dodeljuje izključno dejavnostim, ki koristijo nacionalnim izdelkom, se pravi francoskemu mesu.

(216)

Komisija je glede člena 90 Pogodbe zaključila, da Francija z uporabo navedene dajatve na predelavo klavnih trupov za odkupe mesa in drugih izdelkov, ki jih navede vsak, ki jih prodaja na drobno, pri čemer je bila ta dajatev vsaj delno, kar zadeva francoske izdelke, pokrita s celotnim javnim financiranjem predelave klavnih trupov in zbiranja živalskih trupel in snovi, zaseženih v klavnicah, medtem ko se od izdelkov iz drugih držav, ki se tržijo v Franciji, plačuje dajatev v istih pogojih, ne da bi bili ti izdelki upravičeni do ugodnosti, ki izhajajo iz sklada, v katerega se dajatev dodeli, ni izpolnila obveznosti, ki ji ima po členu 90 Pogodbe.

(217)

Komisija torej meni, da dajatev na predelavo klavnih trupov krši člen 90 Pogodbe, ker je vzpostavila davčno diskriminacijo v škodo izdelkov iz drugih držav članic. To zadeva vse uvoženo meso in tudi žive živali, če slednje niso upravičene do dejavnosti predelave klavnih trupov. Pri tej točki je treba opozoriti, da je uvoz mesa iz drugih držav članic v Francijo precej večji od uvoza živih živali.

(218)

Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča (50) ponavadi meni, da lahko financiranje državne pomoči z obveznimi dajatvami vpliva na pomoč, saj ima zaščitni učinek, ki presega pomoč v pravem pomenu. Zadevna dajatev je namreč obvezna. Komisija v skladu z isto sodno prakso meni, da pomoči ni mogoče financirati z davkom podobnimi dajatvami, ki bremenijo tudi izdelke, uvožene iz drugih držav članic.

(219)

Komisija ob upoštevanju te sodne prakse in dejstva, da se dajatev uporablja za financiranje državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe in ima diskriminacijsko naravo, ki ni v skladu s členom 90 Pogodbe, ker je treba dajatev plačati tudi od izdelkov iz drugih držav članic, ki pa niso upravičeni do ugodnosti, ki izhajajo iz sklada, v katerega je dajatev dodeljena, meni, da je prihodek od dajatve, ki je bremenila izdelke, uvožene iz drugih držav članic, nepravilno financiranje pomoči z vidika pravil o konkurenci.

(220)

Prihodek od dajatve na predelavo klavnih trupov je od 1. januarja 2001 neposredno dodeljen v splošni državni proračun in ne več v za to oblikovan sklad. Komisija meni, da na splošno zaradi vključitve prihodka od neke dajatve v nacionalni proračunski sistem ni več mogoče izslediti povezave med navedeno dajatvijo in financiranjem določene storitve, ki jo opravlja in financira država. Zato ne bi bilo več mogoče potrditi, da je dajatev diskriminacijska do drugih izdelkov, ker bi se prihodek od dajatve pomešal z drugimi prihodki države, pri čemer financiranja pomoči ne bi bilo mogoče neposredno povezati s tem prihodkom.

(221)

Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev zaključila 26. junija 2002. Vendar je pritožba, vložena pri Komisiji, predstavila argumente, ki bi jih bilo treba upoštevati v okviru tega postopka. Ti argumenti vzbujajo dvome o tem, ali je bila povezava med virom in njegovo uporabo resnično prekinjena.

(222)

Tako se zdi, da naj bi bil prihodek od dajatve, čeprav se po novem sistemu, ki so ga zasnovali francoski organi, res dodeljuje v splošni državni proračun, potem ko je bil enkrat vključen v proračun, dodeljen v določeno poglavje ministrstva za kmetijstvo, iz katerega naj bi se nato plačal v proračun CNASEA, organa, ki je bil odgovoren za finančno poslovodenje storitve predelave klavnih trupov. Zdelo se je, da so številke, ki jih je Komisija imela na voljo, tudi vzbudile dvom o navedeni prekinitvi povezave.

(223)

Komisijo je po pregledu francoskih zakonskih dokumentov zanimala domnevna prekinitev povezave med virom in njegovo uporabo. Takšna prekinitev povezave bi se v praksi lahko izkazala za isto kot davčni sistem, ki ga je Komisija že obravnavala z vidika člena 90 Pogodbe v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, navedenega v uvodni izjavi 2.

(224)

Francoski organi priznavajo, da je bila v okviru predstavitve novih določb o dajatvi poudarjena nujnost nadaljevati financiranje javne storitve predelave klavnih trupov. Ta utemeljitev je bila toliko bolj smiselna, ker je bila dajatev od 1. januarja 1997 dodeljena prav za ta cilj.

(225)

Vsekakor drži, da na pravni ravni ni bil sprejet noben zavezujoč dokument, ki bi določal, da se javna storitev predelave klavnih trupov financira iz prihodka od dajatve na predelavo klavnih trupov, kot je bilo to storjeno leta 1997. Člen 1 Zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 je takrat določal, da se prihodek od dajatve dodeli v sklad, katerega namen je financiranje zbiranja in odstranjevanja trupel in snovi, zaseženih v klavnicah, ki so neustrezne za prehrano.

(226)

Francoski organi pojasnjujejo, da od 1. januarja 2001 sklad za financiranje javne storitve predelave klavnih trupov ne obstaja več ter da so sredstva, dodeljena za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, vključena v proračun ministrstva za kmetijstvo prav tako kot drugi odhodki. Poleg tega zneski, ki so povezani s prihodkom od dajatve in stroškom opravljanja javne storitve predelave klavnih trupov, niso enaki. Prihodek od dajatve namreč znaša 550 milijonov eurov za leto 2003, medtem ko znaša skupni znesek sredstev, dodeljenih ministrstvu za kmetijstvo za isto leto, 280 milijonov eurov.

(227)

Francoski organi zato menijo, da ta dajatev, čeprav je ohranila prvotno ime, ni več izrecno dodeljena za financiranje javne storitve predelave klavnih trupov.

(228)

Komisija ugotavlja, da je javni tožilec v zadevi, ki trenutno teče pred Sodiščem (51), opozoril, da naslednja merila razkrivajo obstoj neposredne in trdne povezave med dajatvijo in državno pomočjo: (a) ker se zadevna pomoč financira s prihodki od dajatve; (b) ker se prihodki od dajatve posebej dodelijo za pomoč; (c) ker je zaradi zadevnih predpisov povezava med prihodki od dajatve in njihovo posebno dodelitvijo kot pomoč obvezna; (d) ker par dajatev/pomoč vpliva na konkurenčna razmerja v zadevnem (pod)sektorju ali zadevni kategoriji podjetij in zaradi načina tega vpliva.

(229)

Komisija, ki meni, da gre tu za pomembne parametre, ugotavlja, da se namreč francoski zakon od 1. januarja 2001 ne sklicuje več na dodelitev dajatve na predelavo klavnih trupov za konkreten cilj; zdi se torej, da dajatev od tega datuma ni več posebej dodeljena za financiranje javne storitve predelave klavnih trupov. Prav tako se zdi, da ni več mogoče ugotoviti obstoja povezave med prihodkom od dajatve na predelavo klavnih trupov in njegovo dodelitvijo.

(230)

Komisija upošteva pripombe francoskih organov, da so bila sredstva, dodeljena za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov, uporabljena samo za financiranje te storitve. Sicer pa tabela 1 prikazuje, da prihodek od dajatve za leti 2001 in 2002 (950 323 981 eurov) ter skupni znesek, plačan za opravljanje javne storitve predelave klavnih trupov (411 472 078 eurov), še zdaleč nista enaka, da to velja tudi za vsako od teh let in da je bil samo del prihodka od dajatve namenjen financiranju javne storitve predelave klavnih trupov, kar govori močno v prid temu, da je bila od 1. januarja 2001 prekinjena povezava med dajatvijo na predelavo klavnih trupov in financiranjem javne storitve predelave klavnih trupov.

(231)

Komisija poleg tega ugotavlja, da po začetku preiskovalnega postopka od tožnikov ni prejela drugih podatkov, ki bi jasno in dokončno podprli njihove argumente v tej zadevi. Argumenti, ki jih je poslal tožnik, Komisiji niso omogočili, da bi ugotovila povezavo med davkom podobno dajatvijo in sistemom pomoči.

(232)

Komisija torej ponovno potrjuje svoje sklepne ugotovitve v okviru ugotavljanja kršitev ter zaključuje, da je od 1. januarja 2001 prekinjena povezava med dajatvijo na predelavo klavnih trupov in financiranjem javne storitve predelave klavnih trupov.

(233)

Če se financiranje državne pomoči šteje kot nezdružljivo z veljavnimi pravili o konkurenci, mora Komisija tako financirano pomoč ravno tako šteti kot nezdružljivo, dokler je nepravilno financiranje trajalo. Pravilnost financiranja državne pomoči je nujno potreben pogoj za to, da se jo razglasi za združljivo s pogodbo.

(234)

Sistem državnih pomoči, ki ga je Francija izvajala med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2000 v korist kafilerij, rejcev in klavnic v okviru financiranja javne storitve predelave klavnih trupov iz dajatve na odkup mesa, ki je bremenila tudi izdelke iz drugih držav članic, je upošteval določbe Skupnosti, ki veljajo za navedene upravičence. Vendar je Komisija lahko ugotovila tudi obstoj kršitve člena 90 Pogodbe pri financiranju pomoči. Komisija zato zadevnega sistema ne more razglasiti kot združljivega s Pogodbo, ker je uvedel diskriminacijo med uvoženimi in domačimi izdelki.

(235)

Komisija meni, da je v tem primeru primerno sprejeti pogojno odločbo, tako da se uporabi možnost, ponujeno v členu 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999, po katerem lahko Komisija pozitivni odločbi priloži pogoje, na podlagi katerih se pomoč šteje kot združljiva s skupnim trgom, in določi obveznosti, da zagotovi nadzor nad izpolnjevanjem odločbe.

(236)

Francija mora, da bi odpravila kršitev člena 90, in tako za nazaj odpravila diskriminacijo, povrniti del dajatve, ki je bremenila izdelke iz drugih držav članic, v roku in pod pogoji, ki jih določi Komisija. Zadevne pomoči bodo z odpravo te kršitve postale združljive s členom 87 Pogodbe.

(237)

Komisija določi pogoje, ki jih je treba upoštevati pri navedenem povračilu. Francija mora tako zavezancem za dajatev povrniti del dajatve, ki je bremenila meso iz drugih držav članic med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2000, ob polnem upoštevanju naslednjih pogojev:

(238)

Francija se je s pismom z dne 9. decembra 2004 obvezala, da bo izpolnila te pogoje.

(239)

Če Francija ne izpolni svoje obveznosti v zvezi s temi pogoji, Komisija lahko bodisi ponovno sproži uradni preiskovalni postopek, kot je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 659/1999, bodisi zadevo predloži Sodišču, kot je določeno v členu 23 navedene uredbe. Komisija meni, da je v tem primeru prva možnost primernejša. Posledica takšne možnosti je lahko sprejetje dokončne negativne odločbe, kot je določeno v členu 14 navedene uredbe, ter izterjava celotnega zneska pomoči, dodeljene v zadevnem obdobju, ki je ocenjen na 417 080 311 eurov.

(240)

Sistem državnih pomoči, ki ga je Francija izvajala med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2002 v korist kafilerij, rejcev in klavnic v okviru financiranja javne storitve predelave klavnih trupov iz dajatve na odkup mesa, je združljiv s skupnim trgom v okviru točke (c) člena 87(3) Pogodbe.

(241)

Sistem državnih pomoči, ki ga je Francija izvajala med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 v korist mesarjev in razsekovalnic, ki imajo snovi s specifičnim tveganjem, v okviru financiranja javne storitve predelave klavnih trupov iz dajatve na odkup mesa, je združljiv s skupnim trgom v okviru točke (c) člena 87(3) Pogodbe.

(242)

Ukrep v obliki oprostitve plačila dajatve na odkup mesa v korist nekaterih podjetij za trženje mesa, ki je veljal med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002, je državna pomoč, nezdružljiva s skupnim trgom.

(243)

Komisija ni bila v skladu s členom 88(3) Pogodbe uradno obveščena o ukrepih, ki so predmet te odločbe, zato so ti ukrepi nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(244)

Komisija obžaluje, da je Francija izvajala navedene ukrepe s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe.

(245)

V zvezi s pomočmi, izvršenimi pred dokončno odločbo Komisije, je treba opozoriti, da zaradi obvezne narave postopkovnih pravil, določenih v členu 88(3) Pogodbe, katerih neposredni učinek je Sodišče priznalo v sodbah v zadevah Carmine Capolongo proti Azienda Agricola Maya (53), Gebrüder Lorenz GmbH proti Nemčiji (54) in Steinicke in Weinlig proti Nemčiji (55), ni mogoče naknadno odpraviti nezakonitosti obravnavane pomoči (sodba v zadevi Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi proti Franciji (56)).

(246)

Sodišče je opozorilo, da so nacionalni pravosodni organi, kadar je bil ukrep pomoči, katerega način financiranja je njegov sestavni del, izveden ob neizpolnjevanju obveznosti obveščanja, načeloma dolžni odrediti povračilo dajatev ali prispevkov, posebej pobranih za financiranje te pomoči. Opozarja tudi, da so nacionalni pravosodni organi dolžni ščititi pravice subjektov v njihovi pristojnosti, če se državne oblasti morebiti ne držijo prepovedi izvajanja pomoči, ki je določena v zadnjem stavku člena 88(3) Pogodbe in ima neposreden učinek. Zaradi takšnega neizpolnjevanja, na katerega se opirajo subjekti v pristojnosti sodišča, se nanj lahko sklicujejo in ki so ga ugotovili nacionalni pravosodni organi, morajo zadnji v skladu z nacionalnim pravom oblikovati vse sklepe tako glede veljavnosti aktov, ki dovoljujejo izvajanje zadevnih ukrepov pomoči, kot glede izterjave dodeljenih finančnih pomoči (57).

(247)

Komisija nima na voljo podatkov, ki podrobno prikazujejo, v kolikšnem obsegu bodo povračila dajatve, izvršena ali ki jih je treba izvršiti na tej podlagi, dejansko v celoti povrnila predvsem vse dajatve, pobrane od mesa iz drugih držav članic.

(248)

Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 v primeru nezdružljivosti nezakonitih pomoči s skupnim trgom določa, da Komisija odloči, da zadevna država članica sprejme vse ukrepe, potrebne za izterjavo pomoči od upravičenca. To povračilo je potrebno za ponovno vzpostavitev prejšnjega položaja, tako da se odpravijo vse finančne ugodnosti, ki jih je bil upravičenec do nezakonito dodeljene pomoči neupravičeno deležen od datuma dodelitve te pomoči.

(249)

Francija mora izterjati pomoči, ki so v tem primeru nezdružljive s Pogodbo, zlasti tiste v korist podjetij, oproščenih plačila dajatve na odkup mesa. Skupni znesek pomoči, ki jih je treba izterjati, sestavljajo zneski, plačani v obliki oprostitve plačila dajatve na odkup mesa v korist nekaterih podjetij za trženje mesa v zadevnem obdobju.

(250)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da vračilo vključuje obresti, ki se izračunajo na podlagi ustrezne obrestne mere, ki jo določi Komisija. Te obresti tečejo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč dana na voljo upravičencu.

(251)

Pomoči je treba vrniti v skladu s postopki, določenimi v francoski zakonodaji. Zneski vključujejo obresti od datuma plačila pomoči do datuma njenega dejanskega vračila. Izračunajo se na podlagi referenčne obrestne mere Komisije, določene z metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (58).

(252)

Ta odločba ne odloča vnaprej o posledicah, ki jih bo Komisija po potrebi določila v okviru financiranja skupne kmetijske politike iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) –

—

Francija najpozneje v šestih mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi vsakega zavezanca za dajatev posebej obvesti o posebni pravici do povračila, ki jo uživa;

—

zavezanci morajo imeti za vložitev zahtevka za povračilo na voljo rok v skladu z nacionalnim pravom in vsekakor najmanj šest mesecev;

—

povračilo se mora izvršiti največ šest mesecev od vložitve zahtevka:

—

povrnjene zneske je treba preračunati na današnjo vrednost, pri čemer je treba upoštevati obresti od datuma njihovega prejema do datuma dejanskega povračila. Te obresti se izračunajo na podlagi referenčne obrestne mere Komisije, določene z metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj;

—

francoski organi sprejmejo vsak razumen dokaz zavezancev, ki prikazuje del plačane dajatve, ki je bremenila meso iz drugih držav članic;

—

pravica do povračila ne sme biti podvržena drugim pogojem, zlasti ne temu, da dajatev ni bila prenesena naprej;

—

če davčni zavezanec še ni plačal dajatve, se francoski organi uradno odpovedo njenemu plačilu, vključno z morebitnimi pripadajočimi zamudnimi obrestmi;

—

Francija v največ dvajsetih mesecih od uradnega obvestila o tej odločbi Komisiji pošlje popolno poročilo, ki dokazuje ustrezno izvršitev tega člena.