18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/10

(1)

19. maja 2004 je Komisija z Uredbo (ES) št. 1009/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank pisno posredovalo svoja stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz določenih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo ustrezno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(6)

Ker niso bili posredovani novi komentarji v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnimi izdelki, se potrdijo uvodne izjave 11 do 15 začasne uredbe.

(7)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta ponovno poudarila zahtevo, da bi bilo treba odobriti prilagoditev povračila dajatev z normalno vrednostjo skladno s členom 2(10)(b) „Uvozne dajatve in posredni davki“ ali s členom 2(10)(k) „Drugi dejavniki“ osnovne uredbe, za koristi, prejete iz sheme „Duty Entitlement Passbook Scheme“ („DEPB“) na osnovi po izvozu. Skladno s členom 2(10)(b) sta proizvajalca – izvoznika podala zahtevo, da je treba vsaj znesek dobropisov DEPB, uporabljenih za uvoz surovin, ki se porabijo v proizvodnem procesu blaga za izvoz, priznati kot nadomestilo.

(8)

V tem smislu je treba dodati, da tovrstne prilagoditve ni bilo mogoče odobriti, saj je, kot je razloženo v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, preiskava pokazala, da ni neposredne povezave med odobrenimi dobropisi DEPB in nabavljenimi surovinami, saj je bilo mogoče dobropis porabiti za dajatve, ki se plačujejo za vse uvoženo blago razen za investicijsko blago in blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Poleg tega proizvajalci – izvozniki, četudi so bili dobropisi uporabljeni za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo grafitnih elektrod, niso mogli dokazati, da so bile te surovine uporabljene za proizvodnjo blaga za izvoz. Nadalje so se koristi iz DEPB štele med dohodke in ne kot negativne postavke v sistemu stroškovnega knjigovodstva družb. Zato na podlagi računovodskih evidenc družb ni bilo mogoče ugotoviti povezave med oblikovanjem cen blaga za izvoz in prejetimi dohodki iz DEPB. Navsezadnje niso bili posredovani novi argumenti, ki bi upravičevali uporabo člena 2(10)(k) osnovne uredbe. Teh zahtev torej ni bilo mogoče priznati, zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 25 in 26 začasne uredbe.

(9)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta ponovno opozorila tudi na zahtevo skladno s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe v zvezi z razlikami v stopnji trgovinske ravni. Vendar pa nista podala nobenih novih argumentov. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 27 in 28 začasne uredbe.

(10)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta izpodbijala menjalni tečaj, uporabljen za izračunavanje izvoznih cen. Zahtevala sta, da je treba uporabiti menjalne tečaje, ki so veljavni na dan plačila, in ne tistih, ki veljajo na dan izstavitve računa. Poleg tega sta zahtevala, da bi bilo bolj pravilno uporabiti dejanski dnevni menjalni tečaj namesto povprečnega menjalnega tečaja, ki je veljal tistega meseca, ko je bil račun izdan.

(11)

V tej zvezi je treba zabeležiti, da je stalna praksa Komisije, da uporabi menjalne tečaje, veljavne na dan, ko je bil račun izdan, saj se pri določanju cene uporablja menjalni tečaj v trenutku izstavitve računa. Zato je bila zahteva glede uporabe menjalnega tečaja, veljavnega na dan plačila, zavrnjena. Vendar je bilo dogovorjeno, da bo uporabljen menjalni tečaj, ki je veljal na dan, ko je bil račun izstavljen, in ne povprečni mesečni menjalni tečaj, ki je veljal v mesecu, ko je bil račun izstavljen. Zato so bili dampinški izračuni popravljeni skladno s tem.

(12)

Med preiskovanjem zadeve je bila odkrita stvarna napaka pri določenih povprečnih mesečnih menjalnih tečajih. Ker so bili ti menjalni tečaji zamenjani z dnevnimi menjalnimi tečaji, kot je razloženo v uvodni izjavi 11, se šteje ta napaka kot popravljena.

(13)

Po prilagoditvi v smislu uporabljenih menjalnih tečajev, kot je opisano v uvodnih izjavah 10 do 12, je dokončno določen dampinški znesek, izražen v odstotkih CIF za neto ceno:

(14)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 32 do 35 začasne uredbe.

(15)

Po začasnem razkritju so indijski izvozniki opozorili na razhajanje v stopnji nelojalnega nižanja cen določenega tipa zadevnega proizvoda v primerjavi s stopnjo nelojalnega nižanja cen pri podobnih tipih. Po temeljiti preučitvi zahteve je bilo ugotovljeno, da je razhajanje posledica napake pri poročanju o številu dobropisov in popustov določenega proizvajalca Skupnosti. Zatorej je bila zahteva sprejeta, stopnja nelojalnega nižanja cen za ta določen tip, in, kjer je ustrezno, za druge tipe pa je bila popravljena.

(16)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo število prodajnih poslov industrije Skupnosti, uporabljeno za izračun nelojalnega nižanja cen, šteto dvojno. Glede na to je bilo treba izbrisati dvojno štete posle in ustrezno spremeniti izračune nelojalnega nižanja cen. Vendar pa, ko so se določali izračuni za oceno indikatorjev škode, tega dvojnega štetja ni bilo. Zatorej indikatorjev škode ni bilo treba spreminjati.

(17)

Posledično je primerjava pokazala, da so med obdobjem preiskave (OP) cene zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki se je prodajal v Skupnosti, znižale cene industrije Skupnosti za 3 % do 11 %.

(18)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti se potrdijo uvodne izjave 36 do 72 začasne uredbe, z izjemo uvodne izjave 42 (glej uvodne izjave 15 do 17).

(19)

Indijski izvozniki so ponovno poudarili argument, da temelji vzpostavitev vzročne povezave med dampinškimi uvozi in škodo, povzročeno industriji Skupnosti, na podatkih, ki naj ne bi bili zanesljivi zaradi obstoja kartela do začetka 1998. Vendar pa indijski izvozniki niso posredovali nobene nove informacije v tozadevno določenem roku.

(20)

Več zainteresiranih strank je predlagalo, da bi Komisija začela ta postopek tudi v zvezi z uvozom podobnega izdelka iz Japonske. Ob začetku tekočega postopka Komisija ni imela zadostnih dokazov v zvezi s škodljivim dampingom, ki bi upravičili začetek postopka proti uvozu s poreklom iz Japonske v skladu z zahtevami člena 5 osnovne uredbe. Informacije, ki so jih posredovale nekatere stranke po začetku postopka, ne predstavljajo zadostnega dokaza, niti če so upoštevane posamezno niti skupaj z ostalimi informacijami, dostopnimi Komisiji v času preiskave, kajti iz njih ne izhajajo nobeni dokazi o škodljivem dampingu. Na primer, dokazi, ki so jih navedle zgoraj omenjene stranke, vsebujejo le informacije o povprečnih domačih in izvoznih cenah za japonske grafitne elektrode brez vsakršne navedbe, če te grafitne elektrode sploh izpolnjujejo parametre, ki opredeljujejo zadevni izdelek, kot je to določeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe. Vsekakor dejstvo, da uvoz s poreklom iz Japonske ni predmet postopka, na noben način ne spremeni zaključkov preiskave o obstoju vzročne povezave.

(21)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 73 do 93 začasne uredbe.

(22)

Združenje predstavnikov potrošnikov in podjetje uporabnik sta ponovno poudarila, da ju v glavnem skrbi, da bi z izključitvijo indijskih dobaviteljev iz trga Skupnosti naložitev kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta določen izdelek in nujno povzročila povišanje cen. Vendar pa je verjetno, kot je bilo ocenjeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe, da bo vpliv povišanja cene podobnega izdelka za končnega potrošnika minimalen. Nadalje je bilo ponovno omenjeno, da namen protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti vstop izdelkov iz Indije v Skupnost, ampak ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštene trgovinske prakse. Končno se šteje, da stopnja ukrepov ni tolikšna, da bi izključila indijske proizvajalce iz trga Skupnosti.

(23)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 94 do 107 začasne uredbe.

(24)

Na podlagi razkritja začasnih ugotovitev so številne zainteresirane stranke trdile, da je raven dobička z 9,4 %, ki naj bi predstavljala finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega dampinga iz Indije, previsoka. Trdili so, da je običajna praksa zastaviti 5 % raven dobička za sektorje potrošnega blaga, kot je jeklo, tekstil in osnovne kemikalije. Nadalje so iste stranke zahtevale popolno razkritje uporabljene metodologije, po kateri je bil izračunan ta rezultat.

(25)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, je 9,4 % dobiček rezultat utemeljene ocene, ugotovljene na osnovi številnih elementov; med drugim (i) dobička, ki ga je dosegla industrija Skupnosti leta 1999, ko je bil tržni delež dampinškega uvoza najnižji; (ii) takratnih tržnih pogojev; in (iii) celotne proizvodnje, ugotovljene na osnovi baze podatkov iz knjig družbe. Bazo podatkov sestavljajo računovodski podatki družbe, kot so jih prvič zbrale narodne centralne banke največjih industrializiranih dežel, tj. večine držav članic Evropske unije, ZDA in Japonske, ki sta jih nato po panogah združila Evropski odbor za urade centralnih bilančnih podatkov (ECCB) in Evropska komisija. Baza podatkov je bila posodobljena od začasnih na dokončne ugotovitve. Analiza posodobljenih podatkov, ki se nanaša na države članice EU, skupaj z ZDA in Japonsko, kaže, da je bil povprečni dobiček pred posebnimi postavkami za družbe v najbolj sorodnih gospodarskih panogah 7,5 % leta 2002, ki je zadnje leto, na voljo v bazi podatkov.

(26)

Vendar pa je nadalje treba pri določanju dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči, če ne bi bilo dampinga, upoštevati vse elemente glede kakovosti in količine, ki so v tej zadevi pomembni. Zlasti ker je bilo to narejeno na podlagi uvodne izjave 110 začasne uredbe, je bila izvedena ustrezna preiskava o ravni dobička industrije Skupnosti za obdobje, ko je bil tržni delež dampinških uvozov najnižji (tj. 1999), in o vseh ostalih vzrokih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na reprezentativnost tega obdobja. Končno je treba pripomniti, da se zadevni izdelek uporablja za zahtevne naprave in mora izpolnjevati nekatere stroge parametre, zlasti v smislu električnega upora. To vključuje visoko kapitalno intenzivni proizvodni proces in stroške, ki niso zanemarljive višine za raziskave in razvoj. Dejstvo, da tehnologijo obvlada le omejeno število proizvajalcev na svetu, je nadaljnji pokazatelj, da izdelka nikakor ne gre uvrstiti med osnovno potrošno blago.

(27)

Ob upoštevanju vseh okoliščin in elementov se dokončno sklene, da je treba stopnjo dobička, ki lahko sprejemljivo predstavlja finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega dampinga iz Indije, nastaviti na 8 % za namene izračunavanja stopnje škode.

(28)

Kot posledica zgoraj navedenega in ugotovitev glede nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 15 do 17 zgoraj) ter ob upoštevanju popravljenega menjalnega tečaja (glej uvodno izjavo 11 zgoraj) se stopnja škode popravi, kot sledi:

(29)

Glede na zaključke v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter skladno s členom 9(4) osnovne uredbe se uvedejo dokončne protidampinške dajatve do višine ugotovljene dampinške stopnje, vendar ne višje, kot je stopnja škode, izračunana zgoraj.

(30)

Popravki dampinških stopenj in stopenj škode niso imeli vpliva na uporabo pravila o nižjih dajatvah. Zato se metodologija, ki se uporablja za ugotavljanje protidampinških stopenj dajatve ob upoštevanju vzporedno naloženih izravnalnih dajatev na uvoz istega izdelka iz Indije, kot je opisano v uvodnih izjavah 114 in 115 začasne uredbe, potrdi. Dokončne dajatve bodo, kot sledi:

(31)

Glede na velikost dampinških stopenj, ugotovljenih za proizvajalce – izvoznike v Indiji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne, bodo začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sproščene.

(32)

Individualne stopnje protidampinških dajatev, navedenih v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te preiskave. Zatorej odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvami na ravni države za „vse ostale“) veljajo tako izključno na uvoz izdelkov, ki imajo poreklo v zadevni državi in sta jih proizvedli ti dve družbi, torej poimensko navedeni pravni osebi. Za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne veljajo te individualne stopnje dajatev, temveč stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse ostale“.

(33)

Zahteve za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi vzpostavitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnega ali prodajnega subjekta. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katerega veljajo individualne dajatve –